Izhaja vsak Colrtok M mm OB H m «n M HHHH Posamezna it. 40.— Ur UREDNIŠTVO JlN UPRAVA: fA HP Tgi| W| BH«IhS| NAROČNINA: Trst, Via F. Filzl 10/1., Tel. 29-770 ^9 IH HB |H |H H (fl HB B H H H ■ trimesečna lir 325 - polletna lir Za Italijo: Gorica. P.zza Vit to- i B ■ H HI ■ H H BOO - letna lir 1100. — Za ino- 18/11 - Poštni predal ■B H H H H| H jemstvo: trimesečna lir 500 - pol- la postale) Trst 431. PoSt. HUBBI B H HH ffl ■ _ H _______ M ■ letna lir 1000 - letna lir 2000. čekovni IH H ■■ Hj Hj Oglasi Poštnina plačana v gotovini bBH VH CffiBjap BBH ECHB| MMHKB[ EmEI HHMr Ifli Spedizioiue in abb. postale I. sr. ŠT. 97 TRST, ČETRTEK 29. MARCA 1956, GORICA LET. V PO VOLITVAH V USTAVODAJNO SKUPŠČINO V TUNIZIJI Prebujenje in vstajenje tlačenih narodov Habib Burgiba in Šalah Ben Jusef - Kolonializem nosi v sebi klice razpada V nedelja si je prebivalstvo Tunizije j in njih zavezniki so med volitvami zahte- prvič v zgodovini izvolilo svoj parlament, ki se bo sestal 8. aprila ter svobodno sklepal o bodoči obliki nove neodvisne države. Pri volitvah sta si stali nasproti v glavnem dve skupini: Narodna fronta Habib Burgibe in Združenje za neodvisnost, demokracijo in napredek, katero podpirajo komunisti in jo vodi v tujino prebegli Šalah Ben Jusef. Borba imed tekmecema se je ikončala s popolno zmago' Habib Burgibe. Komunisti vali popolno odcepitev Tunizije od Francije, zahtevali, da je treba vse tuje priseljence izgnati iz dežele, medtem ko se je Habib liurgiba zadovoljil z državno samostojnostjo svoje domačije, v ostalem pa menil, da mora Tunizija ostati še nadalje v tesnih zvezah s Francijo ter z njo prijateljsko sodelovali v politiki in gospodarstvu. Burgibova misel je v nedeljo na celi črti prodrla. Volitev se je udeležilo nad 80 odstotkov upravičencev, ki so v ogromni ve- Vsem Slovencem, kjer koli bivajo, posebno zamejskim odjVišarij in Matajurja do Soce, Krasa in Jadrana vošči vesele in blagoslovljene velikonočne praznike NOVI LIST_____ pomljid v EuanriHt rorič čini podprli Narodno fronto, tako dla bo Habib Burgiba popolni gospodar parla^-menta. Za komuniste je glasovalo samo nekaj’ tisoč ljudi. NEUKROTLJIVA SILA NARODNE MISLI Habib Burgiba je bil še nedavno tega pripravljen še mnogo bolj popustiti Franciji: junija preteklega leta je bil sikienil v Parizu pogodbo, po kateri naj bi sicer Tunizija postala samostojna država, a priznala Franciji kljub temu pravico, da ohrani v deželi svoje vojaštvo in obdrži diplomatsko zastopstvo' Tunizije v inozemstvu. Dogodki so medtem pogodbo prevrgli: ni preteklo niti 9 mesecev, ko je Burgiba 6. februarja t. 1. že lahko žareč od veselja oznanil svetu in svojim rojakom, da bo Tunizija dobila tudi lastno vojsiko in lastno diplomacijo1. Kako to, da je bil že po tako kratkem času sklenjen nov sporazum? Za veliiki uspeh se mora Habib zahvaliti najprej svojemu zakletemu sovražniku Šalah Ben Jusetfu. Ta je razvnel po vsej Tuniziji plamtečo borbo zoper Habib Burgibo, češ da je izdal koristi domačije in se podvrgel Francozom. Oborožene edinice upornikov je Šalah poslal sedaj v boj proti novi tunizijski vladi in Burgibovim pristašem. Ko so v Parizu ugotovili, da narodno čuteče prebivalstvo prehaja v vse večjem številu v Salahov tabor, so se odločili, da popuste raje Burgibi, prijatelju Francozov, kakor Salahu, ki je njihov sovražnik in zaveznik komunistov. Tako je bila februarja podpisana nova pogodba. Isti dan je Burgi-bov tekmec Šalah zbežal v Tripoli tanijo, sicer bi bil najbrž moral namesto njega bežati Habib. Drugi neprostovoljni pomagač Habib Bur-aibe je pa bil sultan Maroka Mohamed V., ki se tudi imenuje Ben Jusef in se je po letih izgnanstva vrnil lani spet na svoj prestol. Pri pogajanjih s Francozi je izjavil, da je doba tujega »varuštva nad Marokom minula« in da mora neodvisnost dežele postati »otipljiva stvarnost«. V pogodbi s Parizom je dosegel lastno armado in diplomacijo in s tem popolno državno samostojnost. ZAKAJ SE RUŠI KOLONIALNO GOSPODSTVO? Sultan je bil prisiljen to zahtevati, sicer bi bil zabredel v brezizhoden spor s stranko nacionalistov Istiklalom, Iki bi ga bili s časom vrgli s prestola. Ti so kar spočetka odklanjali katerakoli pogajanja s Francijo, če Nadaljevanje na 3. strani NOVICE Z VSEGA SVETA »EDINA PRAVIČNA REŠITEV« Generalni komisar Palamara je: izdal 4 z,el» važne odloke. Iz injth sklepam o, da komo 27. maja imeli občinske volitve po istih predpisih kot v italijanski republiki, medtem ko je Palamara bistveno predrugačil zakon o volitvah v pokrajinsko skupščino. Po postavi, ki velja v Italiji, glavno mesto pokrajine ne sme imeti v pokrajinskem zboru več kot polovice vseh poslancev, ker pripada druga polovica podeželju. Tu je bilo določeno zaradi tega, ker so gospodarske koristi glavnega mesta pogostoma popolnoma drugačne kot one ostalega ozemlja ter se je zdelo zakonodajalcu pravično, da so tudi te koristi primerno zaščitene v pokrajinski upravi. Dr. Palamara je pa 'bil mnenja, da to ne sme veljati na Tržaškem. Od! 16 poedino izvoljenih poslancev bi po splošnih predpisih pritikalo Trstu 8, ostalim krajem tudi 8. Palamarov odlok pa pravi, da mora Trst dobiti 14 sedežev v pokrajinskem zboru, vse ostalo ozemlje pa le 2. To opravičujejo laški nacionalisti takole: ogromna večina prebivalstva živi v Trstu in zato pripada Trstu velika večina pokrajinskih poslancev. Razlogi so navidezno zelo prepričljivi, toda mi vprašamo dr. Palama-ro, isakaj ne velja isto za vso ostalo državo. Mi se z vso pravico odločno upiramo Je temu, da ravnajo. z nami drugače kot z vsemi ostalimi deželami pod Italijo. Če smo enaki pri plačevanju davkov, moramo biti enaki tudi v vsem drugem. Mi ne bomo nikoli priznali, da smo ljudstvo druge vrste. Obenem nastane vprašanje, od kod si jemlje Palamara oblast, da na svojo pest spreminja zakotne, ki sta jih odobrila poslanska zbornica in senat. Kako more uničiti načelo ustave, po katerem so vsi državljani pred zakonom enaki? Njegov odlok o pokrajinskih volitvah spada pred ustavno sodišče! Najhujše so seveda kakor vedno prizadeti Slovenci. Na podeželju bosta kot ječeno izvoljena dva poslanca. V ta namen je ustvaril dr. Palamara dve volilni okrožji: devin-sko-nabrežinsko in miljeiko. K Miljam je priključil Dolino in Bazovico, to se pravi toliko Slovencev, da bodo v okrožju Italijani ostali vendarle v večini in le oni zastopani v pokrajinskem zboru. Skupno z Devinom, in Nabrežino bosta volili še Zgonik in Repentabor in pa deli tržaške mestne občine, in sicer: Sv. Križ, Opčine, Kontovel, Prosek, Grljan-Miramar in del Grete, to se pravi tudi mestni kraji, kjer se je v zadnjih 10 letih priselilo toliko Italijanov, da lahko resno ogrožajo izvolitev slovenskega poslanca. Miljam je torej Pnla-mari priključil, kolikor je le mogel Slovencev, Devinu-Nabrežini pa, kolikor »e je dalo Italijanov. V pokrajinskem zboru bo torej slovensko podeželje imelo kvečjem en edini sedež! Palamarov odlok je zato izrazito protislovenski, je v kričečem nasprotju s črko in duhom londonskega sporazuma. Taka je pravica, ki nam jo delijo. Tajnik tukajšnje italijanske katoliške stranke prol. Romano je izjavil Piccolu, da je Palamarov odlok »v soglasju z zahtevami Krščanske demokracij e a in da je to bila »edina res pravična rešitev za našo pokrajino«. POSARJE IN FRANCIJA Nemčija in Francija se še vedno pogajata, kako bi uredila položaj obmejne pokrajine Posarja, katerega nemško prebivalstvo odločno zahteva, da bi se spet združilo s svojo matično državo. Francozi so po vojni zasedli deželo zaradi tega, ker ima bogata ležišča premoga, o katerem so menili, da je nujno potreben sosedni francoski industriji jekla in železa. Sedaj sta se obe vladi v toliko zedinili, da bo za dobo 4 let imelo Posarje skupne carine in skupen denar s Francijo, premog bo pa lazdeljevalo posebno oblastvo, ki ga mislijo sporazumno ustanoviti. Vsa ostala vprašanja so ostala še nerešena. Jasno pa je, da bo posavska dežela prej ali slej priključena Nemčiji. RES VELIKA NOČ Letos bo Cerkev prvič vpeljala daljnosežne spremembe v obrede velikega tedna. Služba božja velikega petka bo prenešena na popoldne, to je na čas, ko je Kristus umrl za človeštvo na /križu. Petek in sobota sta dneva žalosti, javne zabave so prepovedane, zakaj tedaj je Kristus ležal v grobu, zastraženem od vojaštva, da njegovi pristaši in učenci ne odnesejo trupla. V noči od sobote na nedeljo se obhaja v cerkvah maša in po polnoči zabučijo preko mest in vasi zvonovi, oznanjujoči, da je Kristus premagal vse svoje sovražnike in pred očmi stražarjev vstal k novemu življenju. Razen za božič bomo imeli torej polnočnico tudi za veliko noč, kakor je bilo v pradavnih časih. Od tedaj tudi ime velika noč. GOSPODARSTVO JUGOSLAVIJE Beograjski parlament je te dni določil gospodarski načrt za leto 1956. Ministrski podpredsednik Vukmanovič je izjavil, da je Jugoslavija vložila od 1947. do 1955. v industrijo nič manj ko dva tisoč milijard dinarjev in da je zato napočil čas, ko je treba nadaljnjo industrializacijo države zaustaviti, da se zboljša življenjska raven delavcev. Leta 1955 je vlada potrošila za industrijo 420 milijard, letos jih pa bo le 346 in od tega pojde 15 in pol odstotkov za blago vsakdanje potrošnje prebivalstva. Obenem bo vlada uporabila več denarja kot lani za razvoj poljedelstva, Ikajti Jugoslavija je na žalost še vedno prisiljena uvažati hrano iz inozemstva. RAZOROŽEVANJE Andrej Gromiko je v imenu Sovjetske zveze predložil Združenim narodom -nov načrt o splošnem razoroževanju. Najvažnejše je pri tem to, da je moskovska vlada upoštevala v svojem predlogu prvič Eisenhower-jevo zahtevo, naj se razoroževanje nadzoruje tudi iz zraka, ter da se je tudi v drugih točkah znatno približala zapadnjakom. Katerokoli zbliževanje med vzhodnim in zahodnim svetom je treba le pozdraviti, zakaj vse dotlej dokler bo trajala sedanja divja tekma velesil v oboroževanju, človeštvo ne bo moglo, mimo spati. OTOK MALTA Angleška vlada je sklenila, da sprejme južno od Sicilije ležeči otok Malto v sklop Velike Britanije. Tamkajšnje prebivalstvo, naj bi imelo v londonskem parlamentu 3 poslance. Ministrski predsednik Eden je slavil samo en pogoj: ljudstvo, se mora v ponovnih svobodnih volitvah z večino glasov samo za to odločiti. O položaju in pravicah katoliške Cerkve naj bi tudi v bodoče sklepala Malta sama in ne Velika Britanija. OBTOK DENARJA Italijanska državna banka sporoča, da je 29. februarja vzela iz prometa približno 18 milijard lir, tako da je obtok denarja padel od okroglo 1547 milijard na 1528. Lani so ob istem času zmanjšali obtok samo za nekaj nad 8 in pol milijarde. To delajo, da bi čuvali vrednost lire. Čim več namreč tiskajo bankovcev, tem manjša je kupna moč denarja in tem bolj draginja narašča. DEŽUJEJO MILIJONI V vasi Collemezzano pri Livornu preživlja 59- od oči h novih podjetjih. V listu smo že napisali, da je vsaka nova razlastitev neupravičena ali kvečjemu pre-uranjena, ker Ustanova industrijskega pristanišča ni doslej še izkoristila niti tistega ogromnega zemljišča, ki ga je bila razlastila že pred leti. Dodali bi še, da je misel na novo delavsko naselje vsekakor preuranjena, saj je obče znano, da celo današnja industrijslka podjetja životarijo, kaj šele, da bi nudila dovolj kruha tistemu ogromnemu številu delavcev, ki jih nameravajo semikaj naseliti. Zato je več ko opravičen sum, da ne gre pri tej stvari za gospodarski razvoj našega ozemlja, temveč za preračunano raznarodovalni načrt, ki ne dela časti tukajšnjim oblastvom. Za razlaščena zemljišča ponuja Ustanova 300 lir za kv. m. Naj ponovno poudarimo, da se ne strinjamo niti s ceno niti s postopkom, 'ter vemo, da gre tu za navadno špekulacijo, ki bi poldržavni ustanovi ne smela biti dovoljena. Saj bo Ustanova razlaščeno zemljo, ki jo danes plačuje kmetom po 300 lir za kv. m., le nekoliko uredila in kasneje prodala različnim podjetjem po znatno višjih cenah. Če že potrebuj e j o_to zemljo, bi bilo brez dvoma bolj pravično, da se podjetja sama pogajajo naravnost s kmeti, saj je posredovanje Ustanove nepotrebno! Pri zadevi bi brezpogojno moralo obveljati načelo, da se razlaščenim kmetom omogoči nakup novega zemljišča ali pa da se jim zagotovi stalno delo v novih tovarnah. Prav bi bilo, da o tem življenijsiko važnem vprašanju spregovore tudi naši svetovalci v mestnem svetu. DOLINA Smrtna kosa je pretekli teden 'pri nas ponovno žela. To pat je posekala nit življenja 53-letnemu gospodu Furlanu Vincencu. Pokojnik je dolgo vrsto let delal v škedenj-ski Ilvi, dokler ga ni neozdravljiva bolezen priklenila k postelji. Nekaj časa se je zdravil v tržaški bolnici, domov pa je prišel, ko so zdravniki spoznali, da je vsako zdravljenje brezuspešno. Pogreb je bil pretekli petek in se ga je udeležilo veliko domačinov. Med sprevodom je vaška godba igrala žalo-stinke. Pokojnik zapušča ženo in še nepreskrbljeno hčerko. Užaloščeni vdovi in ostalim sorodnikom izrekamo globoko sožalje. Ni dolgo od tega, iko so govorili, da se bo filobusna proga podaljšala do Boljunca in Doline. Tudi občinska uprava je baje ukrenila vse potrebno, da bi bilo naši veliki želji ustreženo. Sedaj pa je naenkrat vse utihnilo, kaT nas je seveda zaskrbelo. Upamo, da la zadeva ne bo ostala le pri obljubah in načrtih, temveč bo čimprej uresničena. Bližina mesta namreč ne dopušča, da bi še nadalje uporabljali avtobuse, ki niso praktični in so poleg tega zelo dragi. Krajevna oblastva zato prosimo, naj zastavijo vse sile, da se to važno vprašanje zadovoljivo reši. SV KRIŽ Nekoč so se mnoge kriške družine bavile z ribolovom in od tega tudi kolikor toliko dostojno živele. Danes ni/ več tako. Naši ljudje so se raije zatekli v industrijo, kjer zaslužek ni odvisen od sreče in trenutne tržne cene rib. So morda grešili? Težko je na to vprašanje odgovoriti. Mnenja «m» pa, da bi moderno urejeno ribištvo znalo' prinašati našim ljudem večje in boljše zaslužke Ikaikor sedanje delo v industriji. Od slavne kriške ribiške preteklosti je danes 'le malo ostalo. Imamo štiri velike ladje za lov na tune, ki se prične v začetku avgusta, eno motorno ladjo ter več ribiških čolnov na vesla. Zdi se nam, da bi se tudi mladina morala malo več zanimaiti za ribiški polklic, saj morje nudi človeku veselje i« zaslužek. Sedaj dokončujejo notranja dela v naši novi šoli. Pravijo, da bo poslopje poleti popolnoma izgotovljeno. Vroče si želimo, da bi to odgovarjalo resnici, saj naši učenci res potrebujejo lepe in primerne prostore, ki iihtrezajo vsem zahtevam sodobnega šolstva. MAVHINJE Preteklo nedeljo se je v Mavhinjah zaključil misijon, Iki je trajal sedem dni. Zadnja slična verska pobožnost je bila leta 1891 in je zato razumljivo, da je pred pričetkom nove vladalo precejšnje pričakovanje in dobršna mera radovednosti. Ves teden smo v cerkvi imeli različne govore, ki jih je z veščo roko vodil g. Vidmar. Veliko zanimanje je vzbudilo^ predvsem predavanje s skioptični-ini slikami o spovedi. V nedeljo ‘je bila slo-vesna procesija po vasi, ki SO' se je udeležili mnogi vemilkii iz vseh vasi naše fare. Hvaležni smo naši duhovščini, ki nam je dala priliko, da smo se utrdili v veri svojih očetov, saj nam je prav ta vera pomagala prebroditi marsikatero življenjsko težavo. Cesta za Vižovlje je zares v obupnem stanju in je zait o nujno potrebno, da jo čimprej popravijo in asfaltirajo. Pomlad je tu in pričakujemo, da prično z deli. Kljub teinu bi pa bilo zelo. koristno, če bi sedaj zasilno zapolnili jame z gramozom in odstra-uiili kamenje, ki tako obupno štrli s ceste. 6EMPOLAJ Prav je, da po dolgem času zopet ka j beremo v Novem listu o naši vasii. Posebnih novi« sicer ni. Huda zima je preprečila vsako delo na polju. Z vodovodom imamo sitnosti, ker so cevi zaradi zamrznjene vode popoka- le. Okvare sedaj popravljajo, a dotok vode ni še normalen. Zanimivo je tudi, da žarnice, ki so postavljene za javno razsvetljavo, ne svetijo ponoči, ampak, podnevi. Zares narobe svet! In to gre naprej že precej časa. Zato je že skrajni čas, da se električna družba za stvar pobriga in jo uredi. Svoj čas so* velikoi govorili, da nam v Šem-.pol a j napeljejo telefon, toda do zdaj ne vidimo ničesar. Upamo pa, da bo ta obljuba kdaj izpolnjena. Potrebno je tudi, da nekaj napišemo o naši javni kopalnici. Prvotno' je bila občinstvu na razpolago ob sobotah in nedeljah. Ker pa se je je posluževalo premajhno število ljudi, so sobotno službo ukinili in je kopalnica sedaj na razpolago^ le ob nedeljah, pa še ta dan ni preveč obiskovana. Kvečjemu se je p osi uži okoli 20 oseb. Ali ljudje res ne razumejo pomena te prepotrebne javne naprave? ŠE O IGRALNICI Pretekli teden je župan Terčon sklical sestanek občinskih svetovalcev, predstavnikov vseh političnih skupin, ki so zastopane v nabrežinskem občinskem svetu. Na seji so razpravljali, ali naj se izda dovoljenje neki družbi, ki namerava ustanoviti v Sesljanu igralnico. Če se ne motimo, je to že četrta družba, ki je nabrežinsko občino zaprosila za dovoljenje, da sme zgraditi v naši vasi igralnico. Čeprav je generalni komisar odločno zavrnil sleherno misel na igralnico tako v Sesljanu kakor kjerkoli na Tržaškem, se od časa do časa pojavljajo ljudje ter se vedejo, kakor da imajo dovoljenje že v žepu. Novi list je že pred dobrim letom s tehtnimi razlogi odločno zavrnil gradnjo igralnice ter med drugim napisal, da gmotna korist, ki si jo v prid občine obetajo neikateri odborniki, še zdaleč ne odtehta vsega moralnega goTja, ki bi jo igralnic« povzročila našim družinam. Tega prepričanja so vsi naši dobro-misleči in trezni ljudje in bi ga tudi naši svetovalci morali upoštevati. Zadnji prosilci nameravajo ustanoviti igralnico v hotelu, ki je last devinskega princa. Maje se tudi ta gospod zanjo navdušuje, kar se nekam čudno vidi in sliši. Svetovalci niso na seji baje ničesar sklenili. Upamo, da bo tudi med njimi končno zmagala zdrava pamet, saj se vprašanja tujskega prometa llahko lotimo z drugimi, boljšimi ter dostojnejšimi iprijemi, ikakor je igralnica. Vsekakor bi bilo prav, da o tej zadevi spregovori na javni seji naš občinski svet. Sesljančan. PRIJAVITE SVOJE DOHODKE! V soboto, 31. marca, zapade rok, v katerem morajo davkoplačevalci prijaviti dohodke za leto 1955. Tržaški davčni urad sporoča, da sprejema prijave vsak dan med uradnimi urami.e V soboto pa bo urad izjemoma odprt do 20. ure. Našim l judem, priporočamo. naj ne čakajo do zadnjega dne, ker je navadno v zadnjih dneh velik naval. Izpolnjene obrazce lahko pošljete na pristojni urad tudi po pošti s priporočenim pismom. ' , f■ . . v mmm MM ZLopihi is f/r^iiHec* ZBOROVANJE DEŽELNEGA SVETA Goriški deželni svet je preteklo soboto najprej rešil nekatera tekoča vprašanja. Sklenil je najeti 70 milijonov in 200 tisoč lir posojila za kritje primanjkljajev, ki znašajo 140 milijonov. Polovico tega bo krila država. Svetovalci so nato odobrili izdatek 4 milijonov za vzdrževanje deželnih cest. Za gradbeni material bodo razpisali javno dražbo. Nadalje je deželni svet še odobril ukrepe, ki se tičejo plač učnega osebja v deželni gluhonemnici. Te plače bodo odslej izenačene s tistimi, ki jih prejemajo učitelji in didaktični ravnatelji. Končno je nastala živa razprava o gospodarskem položaju 'učiteljic otroških vrtcev ON AIR. Trajala je kar tri ure. Ta ustanova upravlja na Goriškem 34 otroških vrtcev z 51 oddelki, pod njo spadajo tudi vsi slovenski vrtci na deželi. Vrtnarice so plačane za enoi tretjino manj kot liste, ki jih plačuje mestna uprava. Ko je svetovalec dr. Sambo (krščanski demokrat) precej ostro napadel upravo- O. N. j K K., Iker ni odgovorila na trikratno zadevo sindikata učiteljev, da se gospodarsko stanje hudo prizadetega učnega osebja pri m er no uredi, je prišlo v dvorani do tako ži-n vzklikov, s katerimi je občinstvo že-C °j IJ°kyaliti govornika, da je bil deželni pre sodnik prisiljen prekiniti sejo in odstraniti občinstvo iz dvorane. b koncu je bil soglasno sprejet predlog • r- Culota, v katerem se pozivata poslanska zbornica in senat, da čimprej uzakonita vladni predlog, 'po katerem se ONAIR-u nakaže 80 milijonov lir državne podpore. Le lako bo ta ustanova mogla ugoditi opraviče-n,m zahtevam učnega osebja. V razpravo so posegli razni deželni sveto-'alci, med njimi tudi g. Rudi Bratuž, ikii je Popolnoma pravilno poudaril, da je pri nas AIR ustanovljena zgolj v raznarodovalne pamene. Prilike so se pa spremenile in vla-l*a nima namena očitno podpirati razna-ro-°valne smeri te ustanove. Zato bi bilo naj-°lj pametno, da se otroški vrtci podredijo uPravi šolskega skrbništva, kakor mu je podojeno vse ostalo šolstvo. To bi bila tudi za Vrtnarice najboljša rešitev. PODGORA Pred kratkim smo- poročali, da se je v novi tovarni tukajšnje predilnice za izdelovanje »rayona« dogodilo že nekaj precej tež-dve DPSr?^‘ ^ preteklem tednu sta bili zopet f ^ kislino sta se dva delavca opekla na 0ce . Dosedanje število poškodovancev je tako zraslo na sedem. Z novo tovarno je zelo nezadovoljno vse podgorsko prebivalstvo, zlasti tisto, ki živi v njeni bližini. Po vsej okolici se namreč ši-Tf. neznosen smrad, ki je tudi izredno škodljiv za zdravje. Vse kaže, da varnostne in čistilne naprave ne odgovarjajo' dovolj zakonitim predpisom. Že zadnjič smo pozvali 'zdravstvena obla-stva, naj izvršijo strog pregled na mestu samem. Dejali smo tudi, da mora vodstvo- podjetja ukreniti vse potrebno, da se v tovarni preprečijo prepogoste nesreče in da se neha širjenje neznosnega smradu po vasi. Podgorci se boje, kaj bo poleti, saj ne bodo tedaj mogli, niti dihati, če se današnje stanje ne odpravi. Na nezadovoljstvo velikega podgorskega industrijskega naselja opozarjamo zlasti prefekturo, ki je v prvi vrsti dolžna zaščititi zdravje državljanov. Pri Stražicah so že začeli s pripravljalni mi deli za zgradnjo novega mostu čez Sočo. Stal bo nekaj sto metrov više kot stara brv, ki je vodila naravnost do tovarne. Novi most bo dolg 246, širok pa 2,20 m. Posluževali se ga pa bodo lahko le pešci. Kolesarji, motoristi, vozovi in avtomobili bodo morali uporabljati stare poti. ŠTANDREŽ Strandrežci smo se že dalj časa pritoževali, ker so nam neredno- dostavljali pošto-, posebno tisto, ki je prihajala iz Amerike. Marsikatero pismo je celo izginilo. Pritožbe so prišle na ušesa poštne uprave, ki je uvedla preiskavo. Končno je padel sum na domačega. pismonošo 29-letnega Stanislava Stanto. Pri izasl-išanju je -priznal, da je že nekaj mesecev odpiral pisma, -ki so prihajala iz inozemstva, ker je slutil, da so v njih dolarji ali drugi bankovci. Denar, ki ga je našel, si je prisvajal, pisma ,pa uničeval. Policija je nespametnega uslužbenca zaprla ter izročila sodnijskim oblastveni. Sodila ga bodo zaradi tatvine in protizakonitega odpiranja pisem. ŠTEVERJAN V zadnjem času je velik traktor iz Vidma več dni globoko- oral po vinogradih in, njivah na Valerišču. Zemljo je preoral tudi en meter globoko, pa čeprav je -to bila ledina. Naši kmetovalci so bili z njegovim delom zadovoljni, ker je šlo hitro in lahko od rok. Za oranje so računali sicer 7000 lir od ure, koliko dela pa je traktor dejansko naredil, je bilo odvisno od lege, oblike ter trdote zemljišča. Na praznik sv. Jožefa so naši fantje obhajali triletni-co svojega krožka. Spored prosvetnega večera, pri katerem sta sodelovala Fantovski in Dekliški, krožek, je bil živ in zanimiv. Obenem so ta dan počastili 80-letnieo sv. očeta. Najbolj je ugajala enodejanka »Luknja v namiznem prtu«. Na koncu so zavrteli tudi film o Pi-ju XII. »Angelski pastir«. * H ■ l Poučnega izleta, ki ga je 17. t. m. priredil Kmetijski konzorcij iz Gorice, se je udeležilo tudi -osem Števerjancev. V Veroni srno zlasti videli marsikaj lepega, zanimivega in koristnega za vse tiste, ki stremijo po napredku v kmetijstvu. SOVODNJE Pretekli teden je imel redno sejo naš občinski svet, ki je razpravljal o tekočih upravnih zadevali. Najprej je izvolil preglednike računov za leto 1955 in odobril obračun za -leto 1954. Nato- je odbil predlog upravnega odbora, da se poslovalnica občinskega zdravnika prenese v nove prostore na županstvu in da se primerno opremi. Svoj čas smo poročali o- prodaji občinskega zemljišča Burzinu Vinku in Stanku Cotiču iz Rupe. To prodajo- pa je prefektura zaradi prenizke prodajne cene zavrnila. Zahtevala je, da se cena dvigne od 35 na 80 lir za kv. m. Razpravo o- tej točki so odložili do prihodnje seje, ker so v tej zadevi potrebni še dogovori s prizadetimi strankami in gorniškim tehničnim uradom. Ker mora občina postaviti napisne -ploščice in znamenja na ovinkih, je svet odobril izdatek 68 tisoč lir. Končno je občinski svet odobril znesek 120 tisoč lir, s katerimi naj se nabavi gramoz za vzdrževanje občinskih cest, in 20 tisoč nagrade gozdnemu čuvaju. Sledila je tajna seja. V nedeljo, 18. t. m., je -imela Kmečiko-delavska posojilnica redni letni občni zbor. Vodil ga je predsednik Andrej P-ipan, ki upravlja posojilnico že 20 let. Iz raznih poročil smo -zvedeli, da je imela lansko- leto nekaj nad 26 milijonov prometa, čistega dot bička pa 30 tisoč lir. Posojilnica- ima 80 članov, ki so vsi dobri posestniki iz Sovodenj, Vrha, iz Rubij, iz Gabrij, s Peči- in iz Rupe ter jamčijo s svojim premoženjem za vloge posojilnice. Vloge obrestuje pod zelo ugodnimi pogoji, posojila pa -daje proti- 7 odstotkom obresti. V novo načelstvo so bili izvoljeni povečini dosedanji odborniki, le-dva sta nova. Slovencu je kar bridko pri srcu, ko pomisli na ogromno gmotno in moralno škodo, ki jo je storil fašizem s tem, da je uničil veličastno goriško Zadružno zvezo, ki je štela več stotin lakih posojilnic, kot je sovodenjska. To je račun, ki se bo moral prej ali slej poravnati do zadnjega vinarja. STANOVANJSKE HISE V MESTU V sredo preteklega tedna je občinski svet med- drugim podaljšal pogodbo z Mestno hranilnico za izterjevanje občinskih davkovj kar sta storili tudi že sovodenjska in štever-janska občina. Za to delo dobi posojilnica 350.000 -lir o-d mestne občine, sorazmeren del pa tudi od obeh slovenskih občin. Župan dr. Bernardis je nato poročal o pogajanjih z ustanovo Ina-Casa, ki naj bi zgradila 350 ljudskih hiš v Pevmi pri drevesnici (Gira) in na Rojcah poleg begunskega naselja. Občina bo brezplačno dala gradbeno zemljišče, ki je vredno 9 milijonov lir. Jna-Casa pa se bo obvezala, da zgradi v dveh in ne v sedmih letih, kot je bilo prvotno predvideno. Svet je soglasno odobril predlog upravnega odbora. S to gradnjo bo stanovanjska kriza v Gorici- znatno omiljena. Dan po seji je občinska uprava tudi podpisala z Ina-Casa pogodbo. '-v:: S' MIHA MALES: PROSEK ie, naj pridejo pet o pevskega zbora in Je čepi (Hiški občin-či fašist, in pa po-ani pa so res prišli ) peli pri maši, tem-sicer tako lepo, da i »ne« IZ ČEDADA Vse kaže, da bo zadeva župnije Kosce še dolgo na dnevnem redu, in to po zaslugi don Boldarina. Povedali smo že, da hočejo cerkvena oblastva sodnijsko prisiliti štiri JJoldarinove podrepnike, da izroče ključe župnišča novemu župniku Jožefu Ivjačiču. V tej zadevi sta bili na našem sodišču že dve razpravi. Pravda ni bila poverjena čedad-skemu sodnilku Zuccarelhi, marveč sodniku dr. Costi iz Vidma. Kljub tem,u pa postaja ta razprava že pravcata komedija. Škofijo zasto" pa odvetnik Gasparetto iz Vidma, podrepnike pa zagovarja odv. Tavasani. Najprej so zaslišali ključarja Simaca. Don Boldarino je dal pismeno izjavo, da je ključe župnišča izročil Simacu, kar pa tale odločno zanika. Na sodišču pa je don Boldarino kljub pismeni izjavi naenkrat trdil, da je začarane ključe izročil drugemu ključarju. Zato je bila razprava odložena. K drugi so povabili ostalega ključarja. A zopet je znal Boldarino, ki je bil prisoten kot priča, štrene tako zamotati. ======Popisi iz Oorižkc VELIKA NOČ GORIŠKIH SLOVENCEV Tudi letos imamo goriš/ki Slovenci postne pridige v cerkvi sv. Ignacija. Zadnja bo v petek ob 20.15. Vstajenje pa bomo praznovali v naši stolnici v nedeljo ob 5.30. Tudi to pot bodo go-riški slovenski verniki napolnili to lepo cerkev. ČAKALNICA NA GORIŠČEKU Gradnjo čakalnice na Katarinijevem trgu (danes Medaglia d’oro) je na dražbi prevzelo podjetje Silli. S tem delom bo ustreženo splošni želji občinstva, ki je bila večkrat izražena po časopisih. S čakalnico bodo zadovoljni vsi potniki, ki so doslej morali V dežju in minzu čakati na avtobus. SMRT ZAVEDNE SLOVENKE V četrtek preteklega tedna je po dolgi bolezni umrla 74-letna gospa Kornelija Lu-kežič, soproga goriškega slovenslkega industrialca g. Lukežiča. Pokojnica je bila iz ugledne Vukove družine iz Sovodenj. Kako je bila od vseh spoštovana, je pokazal tudi njen pogreb, ki se ga je udeležilo obilo meščanov pa tudi okoličanov, posebno še njenih rojakov Sovo-desnjcev. Gospa Kornelija je bila vse življenje zavedna Slovenka, odlična gospodinja in plemenita mati. Naj ji sveti večna luč! Užaloščeni druž.ni izražamo ob bridki izgubi iskreno sožalje. NACIONALISTIČNO SLAVJE V GORICI V torek so goriški nacionalistični krogi praznovali 10-letnico demonstracij, ki jih jc 26. in 27. marca 1946 bila priredila italijanska mladina ob prihodu medzavezniške razmejitvene komisije v Gorico. Z demonstracijami jo je hotela prepričati, da je Gorica italijansko mesto. Župan in vse nacionalistične, zlasti mladinske organizacije, so izdale ob tej priliki posebne proglase, v katerih poveličujejo dogodke v marcu 1946. da sodnik ni mogel zvedeti, kdo pravzaprav skriva ključe. Zato so razpravo zopet odgodi-li do 3. maja. Vsa zadeva postaja že smešna in za cerkveno oblast mučna. Postopanje sodnikov jasno izpričuje, kako uživajo komi-iaški duhovniki izjemen položaj. V tukajšnjih krogih se med drugim tudi mnogo govori, da je nenadna premestitev zelo znanega duhovnika Don Novelle iz Presu-jega pri Čedadu v neko vas daleč na drugi strani Tilmenta v zvezi s Kosco in z znano slepo okrožnico, o kateri smo govorili v zadnjih dopisih. Gospod Kjačič pa je preteklo nedeljo prvič maševal v Kosci. Asistirala sla mu šempeterski delkan g. Venuti in župnik Nirnis iz Ljese. Novega dušnega pastirja so župljani polnoštevilno pričakovali v cerlkvi ter z veliko pobožnostjo prisostvovali sveti maši. Gospod Kjačič stanuje začasno pri dekanu v Šempetru. GORENJI BRNAS Zaradi velikega deževja se je na obronku hriba Sv. Kocijana odtrgala skala in je z ve- liko silo prihrumela v vas. Zadela je oh župnišče, tako da ga je polovico podrla. Velika sreča za našega starega vikarja Alojzija Gattesca in njegove sostanovalce, da so tedaj bili na drugem koncu poslopja. Skoraj vse pohištvo je bilo polomljeno in vsa stavba je v žalostnem stanju. SOVODNJA POD MATAJURJEM V dopisu iz Sv. Petra Slovenov smo v »Gaz-zettinu« čitali o italijanstvu gorske obmejne vasice Čcpletišča. Italijanstvo vasice naj bi bilo dokazano s tem, da so Čcpletiščani enoglasno rekli »ne«, ko se je raznesla po vasi novica, da bo na vašlki cerkveni shod sv. Jožefa pel latinsko mašo cerkveni zbor iz sosed nega Livka. Besnica pa je, da so ljudje iz Čepletišoa prosili Livčane, naj pridejo pet mašo, ker sami žal nimajo pevskega zbora in da sta se temiu proti vila Je čepi čl-iški občinski odbornik, bivši goreči fašist, in pa poveljnik finanearjev. Livčani pa so res prišli na shod sv. Jožefa, a niso peli pri maši, temveč pTi večernicah, in sicer tako lepo, da jih je bilo veselje poslušati! Kljub lenuu pa ni bilo »italijanstvo« Če-pletišč prav nič oskrunjeno. Slavnostni govor bi v lorek moral imeti bivši ministrski predsednik Pella, ki ga imajo goriški fašistični in nacionalistični krogi v velikih čislih, ker je, kakor je vsem znano, zapovedal nespametno mobilizacijo, ki bi lahko končala z veliko katastrofo. Mož pa je bil kljub vsemu toliko pameten, da se je v zadnjem trenutku premislil in odpovedal slavnostni govor. Namesto njega je govoril odvetnik dr. Blessi. Vlado pa je zastopal podtajnik obrambnega ministrstva Bovetti. Po odkritju spominske plošče v ulici Oberdan in slavnostnem govoru ter jako dolgem govoru vladnega zastopnika so odkorakali v park Della Rimembranza, kjer so položili venec. Italijansko mladinsko združenje je za to priliko izdalo listič »1946—1956«. Dovolj je, da prebereš nekaj vrstic uvod-nilka, ki ga je napisal nezreli, čeprav na zunaj močan mož, znani dr. Pedroni. Nekaj surovih in podlih žaljivk na račun sosednega naroda — to je zanj smisel vse proslave. PLACUTA Pred Ikratikim se je v cerkvi sv. Vida na Placuti poslovil od svojih župljailov g Biancarosa, ki ga je nadškof msgr. Ambrosi premestil v Romans. Za župnega upravitelja na Placuti so imenovali g. Bruna Vitto-lija iz Ogleja. Prav bi bilo, da bi nadškof imenoval za novega župnika duhovnika, ki dobro pozna oba jezika vernikov, kajt> v tej župniji so Slovenci v večini,.čeprav so* med njimi nekateri tudi taki, ki ne čutijo več živo slovenski. — Krožek mladih izobražencev priredi v petek, 6. aprila v Trstu, ul. F. Filzi 10 sestanek, na kateri bo govoril književnik prof. Aloiz Rebula O PROBLEMATIKI V SODOBNEM SLOVENSKEM SLOVSTVU Vstop 2 vabilom Ko .ec februarja je bila v Frankfurtu krstna pred stava jugoslovanskega filma Deklica in hrast. Za-hodnonemški kritiki so se o delu izrekli zelo pohvalno. Se a>iav posebej so pohvalili fotografijo Franja Vodopivca. Film bodo sedaj predvajali v raznih nemških kinematografih. Razen Zahodne Nemčije sc ga do zdaj odkupile razne ameriške države, medtem ko so s Švico, Avstrijo ip Italijo v teku pogajanja * * * !Italijainski režiser'Pietro Germi je pred kratkim dokončal film Železničar. V njem opisuje življenje neke železničarske družine. V delu nastopa tudi mlada hrvaška igralka Silva Kosina. IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA JuOe|no isvefrtie \flvv. Sate Slovenske srednje šole y Gorici so izdale jubilejno števiiilkio šolskega izvestja ob desetletnici svojega obstoja, oziroma bolje svoje obnove. Zunanja oblika je prikupna. Na notranjih straneh ie dosti fotografij šolskih razredov im profesorskih zborov od 1. 1946 dalje. Poleg običajnih šolskih statistik so še! razni članki, kii pokaižeijo razvoj šolskega življenj®. Na uvodnem mestu je pesem »Rispeto ob deseti obletnici« (Slavoljub-Bekar). Sledi osrednji članek Izvestja »Razvoj stovemlskiih sirednjiih šal na Goriškem«, ki ga je napisal dr. Rado Bednarik. V njem je na podlagi virov in obilnega gradiva podan razvoj goriskih srednjih šol od 17. stoletja dalje in boj za ustanovitev popolnoma slovenskih srednjih šol, ki je uspel leta 1913. V drugem delu je prikazano razdobje do Gentl-lejeve reforme; v tretjem pa novi naporni zal obno- vitev šoil odi 1. 1945 dalje. Spis je prav primeren za tako številko Izvestja in iz njega bo moral črpati vsakdo, ki bo proučeval zgodovino našega šolstva. Poleg tega so še članki o telesni vzgoji (Kran-mer), katehetov »Gotova in prava pot«, Zanimiv je Močnikov članek »Vzgojni pomen pouka matematike«. Na koncu je objavljen še poljudno znanstveni članek »Sončna energija« (Pavlin). Dobro oi bilo, če tni v I z ves tj u podali tudi strnjen statistični pregled o številu dijakov, profesorjev, maturantov itd. Brez dvoma pa je razveseljivo, da so nam naše šole ob desetletnici razgrnile obračun in v lepi izdaji pokazale, da so pognale iz močnih korenin in da imajo vso pravico do obstoja. Našo javnost pozivamo, da si nabavi »Izvestje« v tajništvu srednjih šol v ulici Croce v Gorici! S_E_M AF O R PAPIR IN KRUH Pred kakšnim letom, ko se je misel na emigracijo v Avstralijo razpasla med našimi ljudmi v pravcato psihozo, je začei neki siovenski časopis objavljati ciklus pesmic, ki nai bi z navdušenim opevanjem vse miline »rodne grude« odvrnile naše brezposelne mehanike, pod zaposlene kmečke delavce in lovce na kruh pri Seladu od »krute« tujine. Kazen naivnosti (ki pa jo Pri literatu smatram za precejšen greh) 'nisem imel avtorju tiste poezije ničesar očitati. Kakršnakoli je že bila, je bila v bistvu le izraz resnične bolečine ob tragiki izselje vanja. Toda glede časopisa sem ae vprašali: ali les misli zajeziti odtok naše krvi v Avstralijo le z vrsto domotjupnih štirivrsiičnic? Mar ne bi bil vec kot vsa ta protiavstralijanska kampanja — poleg pesmic je namreč časopis prinašal tudi zadevne uvodnike — zallegel en sam oglas, ki bi1 ponudil enemu samemu slovenskemu človeku kakršnokoli delo? Na to sem se danes spomnil, ko sem videl, kaico je nebi slovenski podjetnik rešil strauapja m.adega laHta, ki gaj je prišel prosit za kalkšenkolli zaslužek. In sem se vprašal: aili ni to njegovo dejanje več vredno kot ne vem kakšna papirnata kampanja s pesmicami, uvodniki, razmišljanji itd.? Kajti naš človek ima bodočnost pod enim samim Pogojum. Iji ta pogoj ni niitii, da bo svobodno uživali milino rodne obale, niti da bo bral slovenske knjige, niti d)a bo kupoval slovenske siliike, niti da bo poslušal Slovenski radio, niti da bo nodili na prireditve v slovenski kulturni dom, pa čeprav bo ta dom vreden milijone. To bodo kvečjemu dobra-dejne in nujpe posledice onega prvega pogoja, ki se gjasi: da 'bi imel kot Slovenec kos kruha, od katerega Do latiko živel. Kajti samo če bo mogel fizično živelj kot Slovenec, bo lahko tudi kulturno živel kot Slovenec. A če bo moral kot Slovenec stradati, mu bo tudi za kulturo malo mar, pray takq malo kot za narodno zavest. Kdor namreč strada kruha, ta ne išče ne šole ne gledališča, arnpak najbližjo pekarno. POLNA, LEDENA LUNA Neko prosvetno društvo je zaprosilo prijatelja za Predavanje ° Prešernu. Ker je tisti moj prijatelj vesten človek, ni hotel iti predavat nepripravljen, čeprav se mu mi obetalo talko izbrano občinstvo, da ne hi lahko tudi častno improviziral. Pripravi je posvetil eno celo popoldne v nezakurjeni sobi. enkrat si je prebral večji del Prešernovih pes-rnl, brskal je po Prešernovem albumu, celo nekaj verzov iz njegovih nemških pesnitev si je izpisal. Nato, ko so mu bile noge že ozehle, je sjpravil tisto predavanje lepo po točkah na papir: 1) Prešeren 4)Up0!ove'c Njegovo okolje 3) Njegova poezija . rešemovi prevodi. In vso zbirko njegovih poe-•*J Je pretaknil s papirčki, da bi tisto svoje predavanje tudi podprl s primernimi citati. Ves ožeti, a zadovoljen nad svojim' delom je šel povedat ženi v kuhinjo, da mora stopiti še; v knjižnico, ker bi rad dobili nekaj podatkov o Prešernovi advokaturi. Zena je imela polne roke dela, a šel je vendarle, prepričan, da mora pnediavaiti o Prešernu dostojno. Ko je naglo pospravljal večerjo, je imel predavanje do potankosti v glavi. Se ženo je po-zataji pozdraviti ob odhodu, ves prevzet ob misli na zlato seme, ki ga bo vsejal v glave svojih poslušalcev. Do minute točen je prišel pred sedež društva, kjer je premražen moški v naglici zaklepal vrata dvorane. »Kako, ali jih ne boste odprli?« Predsednik je brezmočno odprl roke. »Pozabili so zakuriti!« Se nekaj ljudi je prikapailo, trije ali štirje. »Kako, afli odpade?« »Naredimo danes teden,c je odločil predsednik. »Kajne, gospod doktor? Danes teden, ob tej uri. Morate oprostiti.« Prijatelja je malo zazeblo pri srcu, ko je videl, da je sam zaradi predavanja prezebal eno popol- Pril.ubljenj slovenski operni pevec, baritonist Vekoslav Janko, je te dni praznoval 35-letnico svojega umetniškega delovanja. Janko se je rodil v Rušah pod Pohorjem. Svojo umetniško pot je začel ta-!• oj po prvi svetovni vojni, ko se je vrnil v Maribor kot koroški borec in Maistrov prostovoljec. Do leta 1924 je nastopal kot član Slovenskega gledališča v Mariboru in ravnatelj Mestnega gledališča v Celju. Od tega leta dalje je postal član ljubljanske Opere. Nastopal je v opernih in operetnih vlogah. Vsega skupaj ima za seboj nad 3 tisoč nastopov. Njegov igralski izraz se je vedno približeval realizmu in lesničnosti ter se ocijnikal špekulaciji. Tudi kot pevec je znal vedno nadzorovati svoj glas in umetniški izraz. dne, medtem ko ves odbor proisivetnega društva ni j našel niti toliko časa, da bi dal nekaj polen v jpeč. ' Toda kot krotak človek ni rekel ničesar. Nasprotno, čutil je celoi dolžnost, da reče loaij čez ;to hudo zimo, ki ne da ljudem do sape. In seveda je brez nadalj-naga obljubili, da pride čez teden dni. Drugič je bil prav tako točen. Mraz se je bil že toliko polegel, da je| spotoma z veseljem pomislil na to, da bo tokrat prosvetnemu društvu prihranil tudi tistih nekaj polen za kurjavo. Ze isie je videl pred ne ra-vno številnim, a vseeno precejšnjim občinstvom, kako začenja predavanje s čisto izvirnim prijemom, ki bo moral tiste ljudi pa mah ogre i. Nič frazarje-nja, nič letniic, nič splošnega poveličevanja: Prešeren naj stopi pred ljudi ves živ, v svoji človeški polnosti. In ko je že stopal proti dvorani, ga je obšla domislica: začel bom pravzaprav z opisom pesnikove zunanjosti. Upočasnili je korak, da si prikliče v spomin sliko slikarja Goldenstelina, ki je prvi upodohii Prešerna. Da, začetek je imel že na jeziku, zdaj je morali kaffl stopiti, ni se hotel pustiti čakati. Čakali so ga prav zagotovo, ko je bila vsa ulica prazna, kakor odmrla. Okna dvorane »o bila sicer temna, toda možno j/e bilo, da so pustili goreti Isemo svetilko na mizi, da bi bilo vzdušje bolj zbrano. Pravi dvom ga je spreletel šele, ko je zar gledal vrata zaprta. Skušal je odpreti: zaklenjeno. Predsednik? Zlve duše nikjer. Tišina. Le za kostanji se je kotalila med oblaki polna, ledena luna. POLIKARP Riko Debenjak: GORIŠKA MADONA Primorski rojak Riko Debenjak se je rodil v Kanalu ob Soči leta 1908. Slikarstva se je učil v Beogradu in Parizu. Sedaj je profesor grafike in risanja na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani. Naša javnost pozna Debenjaka predvsem kot mojstra najrazličnejših grafičnih zvrst, zlasti barvnega lesoreza in litografije. Toda Debenjak ni samo svetovno priznan grafik, temveč tudi slovit slikar z oljem in s pasteli. Najraje slika krajine, tihožitja ter skupinske prizore. Odlikuje se tudi kot eden najboljših sodobnih slovenskin portretistov. Motive za svoja dela črpa večinoma iz krajev svoje ožje domovine, Soške doline, Brd, s Krasa in iz Istre Zanimajo ga pa ne samo pokrajine, temveč tudi njihovi ljudje. Primorski možje, dekleta in črno oblečene žene, sklonjene pod visokimi koši in bremeni, so prispodoba paših ljudi in njihove tesne povezanosti z domačo zemljo. Omeniti je tudi treba, da je Debenjak odličen religiozni slikar. Naslikal je več Madon. Ena teh je Goriška Mati božja, ki jo vidite na sliki. V ozadju slike je videti pokrajino okrog Kanala, medtem ko z obrazov upodobljene skupine prepoznamo, da so to naši primorski ljudje. Njegova dela para predstavljajo Debenjaka kot oblikovno enotno, popolno, zrelo in zaključeno umetniško osebnost. Haša t/eta v \Zsiaimjc ».. .In ob sončnem, vzhodu pridejo žene h grobu in prinesejo, kar so bile pripravile dišav. In pogovarjajo se med seboj: »Kdo j nam odvali kamen od grobovih vrat?v. Bil je namreč silno velik. Ko se pa ozro tja, vidijo kamen odvaljen od groba, in ko pridejo v grob, ne najdejo trupla Gospoda Jezusa. In ko se zavoljo tega tv duhu stilno iižaloste, glej, zagledajo dva mladeniča, oblečena v svetla oblačila, ter se prestrašijo. Enega vidijo sedeti na desni strani. Ko se zbotje in pobesijo obličje k zemlji, jim reče ta: „Ne bojte se! Vem, da iščete Jezusa Naza-renčana, križanega. Zakaj iščete živega med mrtvi-mi? Njega ni tukaj, vstal je, kakor je rekel. Pridite in poglejte kraj, kjer je bil Gospod položen. Spomnite se, kako vam je rekel, ko je bU še v Galileji, rekoč: »Sin človečji mora bitfi grešnikom izdan in križan in tretji dan od mrtvih vstati’’.« Tako beremo v svetem pismu o Kristusovem vstajenju. Kako mile in tolažilne besede so toi’za vsakega kristjana, za vsakega človeka, ki hoče verovati. Nikoli jii bila veličastnej-ša stvar povedana v bolj mjlih in preprostih besedah. Z njimi je bila izražena zmaga nad smrtjo. Veliko nas je kristjanov, ki vsako leto na veliko noč poslušamo te e-vangelijske besede in mam vendar nikoli ne prodro do dna zavesti. Poslušamo jih, kot poslušamo sladko glasbo ali lepo pesem, ki nas gane, pa nič več. Cez šest ur ali dan ali dva smo takšni kot prej, v nas je ostal le rahel, prijetem spomin na sladko melodijo ali »a milino besed. Niti za hip se ne zavemo yse resničnosti, ki jo skrivajo te besede. In zato se bojimo smrti. Ne samo z nagonskim strahom, ki nam je prirojeni kot je prirojen tudi živalim, da pomaga varovati naše telo pred škodo in smrtnimi nevarnostmi. Bojimo se je kot ljudje, ki jim je s smrtjo vsega konec. Morda se včasih zalotimo pri skriti misli, kaj bo po smrti, in sprašujemo sami sebe: Ali veruješ, da boš nekoč vstal od mrtvih? Prepričan sem, da je malo takih, ki bi si iskreno odgovorili: Verujem. Prej se čutijo zmedene ob tem vprašanju in ne yedo, kaj naj bi si odgovorili. A še več je takih, ki sploh nikdar ne razmišljajo o tem in si me zadajajo tega vprašanja, ker se ga boje. Ce pa bi verovali v resničnost besed o Jezusovem vstajenju in y njegovo obljubo, da bomo nekoč tudi mi vstali od mrtvih, bi jim to vprašanje ne vzbujalo strahu in zmedenosti. Praznik Gospodovega vstajenja bi jih navdajal s srečo in veseljem, ker bi jih spominjal na to, da: za kristjana pravzaprav ni take smrti, pred kakršno mrazi modernega človeka, ki ne veruje. Smrt mu je le prehod iz enega življenja v drugega, ki ne bo nikoli minilo. Nobena filozofija in nobeno junaštvo ne more nuditi človeku tako čiste in globoke tolažbe kakor jasna zavest o pomenu krščanskih velikonočnih praznikov in preprosta vera v resnično Jezusovo življenje. In ker se obotavljamo verova l v resnično vstajenje Jezusovo 4n v neumrljivost naše duše in telesa, se pomišljamo verjeti tudi v moč in neuničljivost tistega, kar imenujemo človeški duh in ki ima tudi svoj izvor v božjem Duhu. Odtod toliko pesimizma tudi v plemenitih ljudeh, ki jjm je pri srcu duhovna kultura človeštva in hi mu jo radi obvarova- li in ohranili pred vsemi totalitarnimi materialističnimi silaimii, ki jo ogrožajo. Toda kdor veruje v neumrljivost človeške duše, mora verovati tudi v neuničljivost človeškega duha. Zato veren kristjan nekam z začudenjem prebira strahotne vizije in napovedi pesimističnih zahodnih mislecev o usodi duhovne kulture človeštva v bodočih stoletjih in tisočletjih zaradi vedno hitreje napredujoče mehanizacije življenja ali pod pritiskom iiiranskih totalitarnih sil. Bati se moramo za usodo pokolenj, ki se bodo morda rodila in spet izumrla, ne da bi jim bilo dano, da bi se oplemenitila z duhovnim bogastvom, ki ga je makopiičilo človeštvo v teku tisočletij pred njimi. Ne moremo pa se bati za usodo človeškega duha samega, tudi če so ga ponekod križali in mislili, da je ubit in da gnije v grobu. Prišel bo dan, ko se bo odvalil vhodni kamen h grobu, tudi če je »silno ve- lik«, kot je 'bil fcamen pri vratih Jezusovega groba. In duh bo vstal iz groba poveličan in zmagoslaven, prerojen in (poln novih sil. Uničenja človeškega duha bi se lahko bali, če bi vedeli, da Jezus ni vstal iz groba. Toda ker verujemo, da je vstal, ker nas Cerkev to uči in ker nam tok zgodovine to dokazuje, zato se ne bomo vdajali pesimizmu in strahu. Naravno je, da smo dolžni skrbeti za ohranitev kulture človeštva, za obvarovanje človeškega duha pred silami, ki ga skušajo zapreti v grob in postaviti pred njim oltar, na katerem častijo svojo novo sveto trojico: Materijo, Uspeh in Smrt. To smo dolžni v enaki meri, kakor smo dolžni skrbeti za ohranitev svojega življenja ra tem svetu. Toda verovati moramo v neuničljivost duha, kakor verujemo v neumrljivost duše. Ne vemo, kolikokrat se je morda že zgodilo, odkar se naša zemlja vrti okrog sopca im so se pojavili ljudje na njej, da je ostala od duha le še iskra pod pepelom. Toda Bog jo je vedno spet razpihal v mogočen plamen in mu dal novega goriva. Zgodovina obsega nekaj tisočletij, pred tern pa je blodilo človeštvo z lučko duha morda skozi milijone let in vendar jo je skozi vse viharje prineslo v naš čas. Morda pa imamo mnogi zaradi naše šibke vere le premalo zaupanja v duha, ker imamo pač tudi premalo zaupanja v Boga. Bolj kot v duha in tudi V krščanskega duha zaupamo v atomsko orožje. Vendar če bi bil duh mrtev, ga tudi sila atomov pe bi mogla obuditi k življenju. Toda duh je živ, tudi tam, kjer mislimo, da- je v grobu. Lahko se nam zgodi kakor judovskim ženam, ki so šle ob sončnem vzhodu, da bi počastile in z dišavami mazilile Jezusa .v grobu, in da bomo naleteli na angela, kii nam bo oznanil: Ni ga več v grobu. Vstal je duh, zmagoslaven ,svoboden in poveličan. Z. M. fveti prt V veličastni kapelici pri turinski stolnici hranijo mrtvaški prt, y katerega je bilo po iziočilu zavito Kristusovo telo, ko so ga pokopali. V prvih krščanskih časih niso iz previdnosti o njem govorili. Prve natančne vesti so se pojavile v 5. in 7. stoletju. Leta 1355 je sveti prt prišel na Francosko. Prinesli so ga križarji. Zgodovinsko se lahko od tedaj dalje sledi, kako je prišel v Savojo in nato v Turip, kjer je še danes. Prt je dolg okoli štiri metre i,n pol in ima jasne odtise človeškega trupla, in sicer zgornji in spodnji del telesa. Izročilo pravi, da je to Kristusov mrtvaški Prt. Dolgo let so katoliški in nekatoliški učenjaki trdili, da so odpisi na platnu delo neznanega slikarja iz 14. stoletja. Leta 1931 so pa pod vodstvom Paula Vignona, profesorja biologije na pariški univerzi, sestavili dve komisiji, italijansko in francosko, ki naj z znanstvenim raziskovanjem doženeta pristnost svetinje. Raziskovanje je dokazalo, da odtisi niso delo kakega slikarja, ampak pristni odtisi človeškega trupla. Ugotovitev temelji na naslednjih dognanjih. Ko so platno fotografirali, so ugotovili, da kažejo odtisi negativ podobe kot na fotografski plošči. Fotografija je pa izum šele preteklega stoletja, zato odtisi niso fotografski negativi, ampak resnični obrisi. Nadalje so v kemičnem laboratoriju na Sorboni v Parizu dognali, da je pa platnu odtisnjeni pot, ki je pomešan sl kislinami, resnična izločjna človeškega telesa. Se več: raztopine potu so dokazale, da izhajajo iz telesa, ki je prenašalo fizične muke. Pri starih narodih je bila navada, da so mrtvaške prte posipali s prahom1 iz aloe. Kemična spojina prahu s človeško izločino je povzročila tiste rjave madeže, kot so na svetem prtu. Jasno se opazijo na negativih tudi obrisi ran križanega, in sicer rane, povzročene z velikimi žeblji na zapestjih rok in male rane od trnjevi na čelu. Se drugi dokazi o pristnosti so vtisnjeni v platnu. Stari so navadno mrliča umili, mazilili in povili s povoji. V tern primeru je pa truplo bilo zavito samo v platno, kar priča — kot je v izročilu — da so ga takoj po snetju s križa zavili in hitro pokopali, ker se je bližala sobota, ko niso smeli mrličev pokopavati. Truplo tudi ni bilo dolgo časa v grobu, sicer bi bili madežni obrisi izginili. Vsi ti znanstveni izsledki se ujemajo s poročili evangelistov. FRANKO PiISCANC: TRPEČI KRISTUS (linorez) Življenje moža, čigar delo je bilo visoka pesem ljubezni do bližnjega Pred -nekaj meseci je biila 90-letpica rojstva dr. Janeza Ev. Kreka. Ker je to bil brez dvoma velik ntož, je prav, da se ga vsaj z nekaj vrsticami spomnimo. Krek se je rodil V dobi, ko smo Slovenci najbolj Potrebovali velikih, vodilnih osebnosti, t. j. pred pr-vo svetovno vojno, v kateri se je odločevala naša usoda. S svojim vsestranskim delovanjem je dr. Krek globoko vtisnil narodu svojo osebnost ter mu pomagal, da je vstal in krepil na pravo pot. Ko proučujemo to dobo paše zgodovine, znova in znova naletimo na Krekovo delo, na njegov duh in njegove ideje, iz katerih je črpal naš narod življenjsko siilo, ki mu je bila v tedanjih odločilnih trenutkih tako zelo potrebna. iLuč sveta je zagledal 27. novembra 1865. leta pri Sv. Gregoriju blizu Ribnice na Dolenjskem. Gimnazijo ip semenišče je študiral v Ljubljani, iz teologije pa je dbktoriral na Dunaju. Po končanem študiju je bil za nekaj mesecev za kaplana v Ribnici; od tam je prišel leta 1892 za stolnega vikarja v Ljubljano in postal leta 1895 profesor bogoslovja v ljubljanskem semenišču. Upokojen je bil malo pred smrtjo: leta 1917 ga je zadela kap, bo je bil na obisku Pri župniku Bajcu v St. Janžu na Dolenjskem. KREKOVA OSEBNOST Ce govoriš z ljudmi, ki so pokojnega Kreka poznali, ti bodo vsi izjavili, da je bil to izreden človek. 2e kot dijak je bil nekaj posebnega, kazal je že takrat nadpovprečnost in .vsestransko sposobnost. Zanimivo piše o Kreku-srednješolcu njegov sostanovalec iz dijaških let, učitelj B. Andoljšek: . . . »Štiri leta sem poznal Kreka bot gimnazijca. Nikdar ni imel šolske knjige, vsaj pa stanovanju je nisem videti. Da je kazal vsaj na zunaj dijaka, je nosil v solo vsak dan samo eno in isto knjigo, Močnikovo aritmetiko, ki pa ni bila podobna knjigi, pač pa je bila kot »Fliegende Blatter« (nemški humoristični list). Kupil jo je bil pri starinarju za 20 krajcarjev, Toliko so stale njega knjige kot višješolca in nič več. Učil se ni nikdar, kako neki brez knjig. Kljub temu je vedno izdeloval . . . Nekaj minut pred 8 uro je šej v šolo, popravljaje si obleko in naramnice na ulici, in zvečer okrog 10. ure se je vrnil . . .« Prav gotovo nenavaden dijak! Do smrti sa je videlo, da je Krek mož iz naroda: preprost in domač v vedenju, obleki in besedah! »Ker je bil Krek zelo zdrav ip delaven, se je zdelo, da je kar neutrudljiv. Govoril je silpo lahko. Sestanki, predavanja in shodi so bili pri njem nekaj "vsakdanjega. Cesto je govoril ep dan na raznih krajih dežele po tri, štirikrat, najprej v cerkvi, potem Pa na zborovališčih, zvečer so pa čakale panj še razne seje in ses anki. Število njegovih govorov predavanj cenijo na bakih 3000«, tako je napisal o njem njegov prijatelj pok. Jože Abram. Slika njegove osebnosti pa bi bila zelo -nepopol na, če ne bi omenili Krekove radodarnosti. Siromakom je razdajal vse, kar je imel, denar in obleko tako da je bila njegova sestra 'Cilka prisiljena stopiti mu glede tega na prste: moral ji je prepustit) celo mesečno plačo. To njegovo dobroto so mnogi tudi zlorabljali. Za poroka je šel vsakomur, kdor ga je prosil. Menice je z veliko lahkoto podpisoval, malo teže pa je pozneje plačeval tuje dolgove. Teh se Je polagoma toliko nabralo, da je morala Cilka plakati skozi 15 let kakih 60 kron na mesec. Vse njegovo življenje je bilo visoka pesem -ljubezni do bližnjega. KREKOVO DELO Pred Krekovim nastopom Slovenci na ljudsko-Prosvetpo delo skoro mislili niso. Prosvetna stopnja širokih plasti slovenskega .ljudstva se je sicer zaradi ustanavljanja šal, Mohorjeve družbe in časopisov, sama po sebi hitro dvigala, a za podrohno in organizirano izobraževalna delo med narodom niso kazali liberalni in klerikalni voditelji te dobe skoro nobenega smisla. Nekdanje čitalnice po mestih in trgih so deloma spale, deloma so postale zgolj zabavišča liberalnega izobraiženstva in poiizobraženstva. Zlasti pa so se tedanji voditelji obeh struj malo brigali za delavska vprašanje. Gospodarsko je v tem času naš kmet vidno propadal. Po deželi se je bohotilo oderuštvo in uničevalo kmečke domove. Kmet je zapuščal rodno grudo in se zatekal v tovarne, kjer se je slovenstvu Odtujeval. V središču slovenske živinoreje, v Bohinju, je n. pr., od leta 1887 do -leta 1898 padlo stanje živinoreje na polovico. Mladi Krek je takoj razumel, da temu položaju ne more biti kos niti gospodarsko reakcionarni liberalizem, ki je imel .svoje glavne pristaše v vaških magnatih, niti konservativni klerikalizem. Jasno se je zavedal, da si morajo katoliki, če hočejo biti kos tem (razmeram, postaviti kar se da radikalen socialni program. Ze kot dijak je leia 1889 o tem pisal z Dunaja dr. Mahniču: »Frazarski liberalizem nima nobene veljave, stari, z mahom poraščeni klerikalizem kateri pri nas še cvete, -tudi ne. Mlada, verna in delavna generacija vseh slojev, vstani in oživljaj!« S tem spoznanjem in s to zavestjo se je mladi Krek takoj lotil dela in posvetil vse svoje življenje delu za narod. Neumorno je oral ledino na političnem gospodarskem, socialnem, znanstvenem in slovstvenem polju. Začel je s prosvetnim delom med takrat najmanj upoštevanim slojem — med delavstvom. Leta 189-5 je ustanovil prvo »Slovensko katoliško delavsko dru- štvo«. S tem je bil led prebit, društva so si sledila drugo za diugi-m. Vse je pozneje povezal v »Slov krščansko socialno zvezo«. Iz Kranjske se je Krekovo delo razširilo tudi na druge slovenske dežele. Povsod je hodil, po Štajerskem, Koroškem in našem Primorskem, ustanavljal društva in s svojo besedo vnemal ljudi za skupino delo. 2e leta 1912 je -bilo samo na Kranjskem 191 takih društev, v vsej Sloveniji pa 462, s 38 229' člani. Poleg prosvetnih društev je kmalu začel ustanavljati tudi strokovna delavska društva. V nekaj letih je bila delavska organizacija razpredena že po vsej domovini. Te strokovne organizacije so se kmalu pokazale kot mogočna opora delavstva v boju za najosnovnejše socialne pravice. Leta 1909 je Krek sklical v Ljubljano shod vseh strokovnih organizacij in na njem ustanovil »Jugoslovansko strokovno zvezo«. Organizacija je prirejala velike stavke, izmed katerih je n. pr. ona v Vevčah, ki je trajala cela 2 meseca, razburila vso slovensko javnost. Sijajen dokaz Krekove genialnosti je, da je položil temelje krščanskega socializma. Sel je med de lavce in se brez pomislekov boril za njihove pravice, delavstvo pa se je začelo z zaupanjem zgrinjati okoli njega. To je dokaz, da je Krek videl daleč v prihodnost, svoj čas je prehitel za desetletja . ZADRUGE Največjega mojstra pa se je Krek pokazal v zadružnem delu, ki je bilo zaradi težkega gospodarskega položaja našega kmeta tudi nujno potrebno. Krekov cilj je bil, združiti ves narod v zadrugah. Zadruge naj pomorejo kmetu, delavcu in obrtniku. Da bi pridobil ljudi za zadružno misel, je prirejal neumorno shod za shodom, pa tudi pisal. .V zvezi s tem so važne zlasti Crne bukve kmečkega stanu, Socialni pomenki, njegova obširna knjiga Socializem, poleg tega pa še nešteto ognjevitih člankov v socialnem in političnem časopisju. V kratkem času so po vsej. slovenski zemlji zrast-le posojilnice in hranilnice, konsumna društva, poljedelske in strojne, živinorejske, mlekarske, obrtne ter druge zadruge. Uspeh njegovega dela je razviden zlasti iz naslednjih številk: na Kranjskem se je od leta 1873 do leta 1893, to je pred nastopom Kreka, ustanovilo le 30 zadrug ;od tega leta do leta 1912, to je v dobi, ko je to delo vodil Krek, pa so jih osnovali kar 567! Dr. Krek pa ni bil poznan kot izboren zad-rugar le v Sloveniji. Ustanovil je večje število zadrug tudi po Dalmaciji in Bosni. Dolga leta je bil tudi odbornik »Splošne zveze avstrijskih kmetijskih zadrug« na Dunaju. Zadružno organizacijo, ki jo je .vodil, je znal tako povzdigniti, da je vzbujala občudovanje tudi raznih tujih strokovnjakov s Češkega, Poljskega, Bolgarije in drugih dežel, ki so pogostoma prihajali med Slovence proučevat zadrugarstvo. KREK — POSLANEC Poleg ogromnega dela, ki ga je imel Krek doma, se je uveljavljal še v parlamentu. Dolgoletni slovenski parlamentarec Franjo Suklje takole piše o Kreku: »Zanimivo je bilo gledati Kreka, ko je govoril. Nikoli ni iskal lepo zaokroženih fraz, nikoli ni stremel po posebni duhovitosti. In vendar je bil velik govorniki! -Im-poniral je -po strogi logiki svojih izvajanj ter globoko vplival po kreposti mišljenja ter izvirnosti svojega -govorniškega talenta.« Značilna je sodba o Kreku, ki jo je dal Sukljetu nemški politik in predsednik državnega sodišča Grabmayer: »Ce stlačimo vse voditelje nemške napredne stranke v topovsko cev, pam ne bo priletel iz nje en sam mož, kakršnega imate vi Slovenci v Kreku!« KREK IN JUGOSLAVIJA Proti koncu svojega življenja je Krek posvetil vse svoje -moči združenju južnih Slovanov, ki ga sicer ni dočakal, pač pa pripravil. Ko se je leta 1916 že bolan mudil na Češkem, je stopil v stik s češkimi in slovaškimi poslanci in se z njimi dogovoril o nadaljnji taktibi v parlamentu v zvezi s skupnim nastopom vseh avstrijskih Slovanov. Sad tega razgovora so bile slavne deklaracije avstrijskih narodov 30. maja 1917. leta. To je pa tudi leto Krekove smrti. Svojo veliko dušo je izdihnil dne 9. oktobra. Vsi slovenski listi so tedaj pisali, da je umrl največji mož, kar jih je kdaj rodila slovenska mati. Ivan Cankar je ob njegovi smrti zapisal: »Narod je kakor o rok: brez dolgega premišljevanja in brez omahovanja previdi bistvo, občuti brž, kdo mu daje in kdo mu jemlje. Zato so vreče, naravnost iz srca privrele solze ob grobu moža, ki je dal svojemu narodu vse in edino, kar je imel: svoje življenje.« B. M. J. S. y 1laža. yonil mani- kepke v peki znani chicaškj modni hiši. Od tu je odšla v Los Angeles, kjer si je služila kruh kot prodajalka v neki trgovini z električnimi izdelki. Toda tam jo je kmalu izsledil neki ravnatelj družbe za razdeljevanje filmov ter jo peljal v Hollywood. Tu jo je seznanil s filmskimi proizvajalci in delavci. Ip -tako je Kim Novak začela svojo lilmsko pot. Najprej se je pojavila v majhnih in nezrm-t nin, kasneje v vedno b°lj zahtevnih vlogah. V začetku smo jo srečevali zgolj v kriminalnih, danes pa jo dobimo tudi v pajboljših delih z najiazkčnejšo umetniško vsebino. Od filmov, v katerih je do danes igrala, so zmeni zlasti Zaporedni zločip, kjer na-r.topa s Fredom Mac Murrayjem, Sah mat, Picnic ter Človek z zlato roko, v katerem igrata tudi Frani?1 Sinatra in Eleonora Parker. Delo je želo v Ameriki velikanski uspeh. Novakova Pi samo čedno dekle, temveč je tudi nadarjena igralka. Njena slava je na vzponu. Ko je časopis Motiop Picture Herafd zadnjič vprašal ameriško javpost, kateri štirje zvezdniki bodo po njenem postali v najkrajšem času vodilni igralci, je občinstvo pavedlo tudi ime paše rojakinje. Četrta številka Galeba Medtem -ko se nobena slovenska kulturna revija ni mogla v Trstu resnično zakoreniniti in se ohraniti, pa kar dobro uspevata dva mladinska mesečnika: »Literarne vaje« in »Galeb«. Ta izhaja zdaj že drugo leto in kaže krepko voljo do življenja. Od številke do številke postaja boljši in bolj priljubljen pri malih, katerim je namenjem. Vrednost prispevkov se stalpo dviiga ip tudi uredništvo je že srečno pogodilo splošni, ton, ki je pajbolj privlačen za mladino, pa tudi značilep za tržaško okolje. Tako predstavlja »Galeb« tudi v splošpem slovenskem merilu posrečeno in potrebpo varianto mladinskega listo. Zadnja, četrta številka lista prinaša nadaljevanje povestice Jožice K. Martelanc: »Volkec in njegov prijatelj«. To so poetične dogodivščine majhnega Kulturni vesti Ob koncu februarja so v Ztirichu odprli drugo mednarodno razstavo Xylop, -pa kateri razstavljajo svoje lesoreze umetpiki iz 17 držav, med njimi tudi 13 jugoslovanskih lesorezcev. Od slovenskih grafikov so zastopanj Debenjak, Jakac, Tone Kralj, Ma-leS, France Mihelič ip Sedej. Zanimivo je, da med 10 zastopniki Italije zelo močno učinkujeta vprav naša tržaška rojaka Spacal ip Černigoj. Dela jugoslovanskih umetpikov so že v prvih dpeh razstave vzbudila zelo ugodne kritike. Razstava bo odprta do 18. marca, nakar jo bodo prepesli y Ljubljano. Pre-pos razstave v slovensko prestolnico potrjuje sloves. da je prav Ljubljana eno izmed pomembnih središč črnobele umetnosti v svetu. k • • V Umetnostni galeriji y\ Celovcu bo verjetno že aprila odprta razstava kakih 50 del naših velikih impresionističnih mojstrov — Riharda Jakopiča, Ivana Groharja, Matije Jame ip Mateja Sternena. Sre-1 di marca pa bo skupila slovenskih grafikov razstavila na Dunaju okrog 30 listov. V zamenjavo bodo Aivstrijoi priredili V Ljubljani reprezentativno razstavo del avstrijskih, zlasti koroških slikarjev. dečka ip njegovega psička. Povestioa se dogaja na deželi ip je zato za mestne o'roke še bolj mikavna. Kdor bi hotel biti posebno kritičen, bi morda dejal, da je v povestici premalo papetega dogajanja, je pa prepolna poezije ip prisrčnosti, ki očara male in tudi velike bralce. Ker reči je treba, da tudi odrasel človek z veseljem prebere mikavne dogodivščine obeh prijateljev, n. pr. y krespi poči, s katero se zaključuje nadaljevanje v tej številiM. V pesmih pa je zadela enako prisrčen ton Zora Rebula. Njepe štiri pesmice o Mihčevem prebujenju in o poti v šolo so resnična poezija in si takoj utrejo pot do srca vsakega bralca. V njih sta združeni očarljiva neposrednost in ljubkost v pesniškem prikazovanju podobe malega Mihca, ki ga sončpi žarki izbezajo izpod odeje, in potem na poti v šolo, ki je poljia skušnjav, da bi se Mihec ustavil in se za-j čel igrati. Zora Rebula je resnično nadarjena mla-l dinska pesnica. I To sta najboljša prispevka y tej številki, a tudi ! drugi so na dostojpi umetniški ravni ip napisani i tako vedro in toplo, da se mladi bralci pe morejo ustavljati njihovemu čaru. To velja tako za črtico Mije Kalan »Jakec« kot za vse druge, bodisi pripovedne bodisi poučne prispevke, med katerimi so sko-ro sami originalni. Steyilpi prevodi so dajali še lani mesečniku nekam improviziran, tuj značaj, a list se ga je zdaj že popolnoma znebil ip postal res naš, tržaški. Dobre pesmice so objavili v zadnji številki poleg že omepjepih pesmic Zore Rebu'e še Danilo Gorinšek, Fr. Skalar in Stanka. Pogrešamo pa v teji številki pesmice Hinka Mediča, v katerih je znal pogosto zadeti pristpo poetično otroško noto. Poseben čar podeljujejo listu lepe in številne ilustracije Milka Bambiča, Bogdana Groma, Roberta Hlavatyja, Sama -Pahorja — ki je še dijak — in- Sonje Budal. Da se je list resničpo prikupil mladini, dokazujejo njeni dopisi; nekdo od mladih dopisnikov celo piše, da je sicer že v gimnaziji, a da še vseeno upa, da »bo mogel dobiti izvod „ Galeba”.« Ta njegovo želja se mu bo gotovo izpolnila. M. 2. Alovak MARIJAN POGAČNIK; JUTRO V PREDMESTJU (suha igla) ulicah pasijonske procesije s težkimi križi obloženih mož, vmes so korakali otroci, vitezi, duhovniki in v cesarje ‘n papeže preoblečem udeleženci. Ob straneh so stali v bele rjuhe pokriti ljudje, ki so predstavljali mrtve. Pred vso truma je pa korakala smrt, ki je igrala na gosli ali piščal. Sele na veliko noč so taki obhodi prenehali, l.e ponekod v Srednji Evropi se je ohranim navaoa, da so pred »glorijo« s šibami nagnali iz cerkve v hudiča preoblečenega meinarja. V nekaterih večjih mestih je bila, še v 17. stoletju navada, da so romarja, k; se je vrinil iz Svete dežele, posadili na oslička in ga pripeljali v cerkev. Take navade ali že razvade so se v novem času odpravile in umaknile resnejšemu ip bolj domačemu, idiličnemu praznovanju, veldkiiih praznikov. Zlasti velikonočna jedila so začela dobivati vedno boi'j simboličen pomen iz Gospodovega trpljenja. Nekatere čudne navade pa še do danes niso izginile pri raznih narodih. V. Parizu na primer imajo na veliko noc uva semnja. Na desnem bregu Setine razstavljajo novo blago, na Uvem pa samo staro šaro. V južni Franciji hitijo na vse zgodaj dekleta zajemat vode k vodnjakom in se umivajo. Ta navai-da je veljala do zadnjih časov tudi v Gorici in okolici. Na Norveškem se na, velikonočno jutro zmuznejo otročiči k spečim staršem in jih s cvetjem bezajo pod nos, ceš da se na ta način zbuote iz zimskega, »smrtnega« spanja. Velika noč je v Španiji vsa v cvetju, iz vseh okep morajo yiseti pisane preproge. Popoldne pa hiti vse v arene k bikoborbam. Bolj čudna je vejika noč na Laponskem in Finskem. ,Na ta dan pripeljejo v cerkev polno trupel umrlih, ki so jih čez zimo obložili z ledom ip jih ■na ta dap slovesno pokopljejo, ker jih prej niso mogli. Lepa pa je ruska navada, ko se vsi pa dan Gospodovega vstajenja poljubijo z vzklikom »Kristus je vstal«. In kaj bdi pravil o starih slovenskih navadah, ki so tako prisrčne iin domače. Te se dajo le občutiti in komaj popisati. R. B. — O — TOSCANINI V nedeljo je obhajal največji živeči dirigent Ar-turo Toscanini 89-letnico rojstva. Ze z 19. letom je pričel umetniško pot. Dirigiral je opere po vseh velikih mestih Evrope in Amerike. Umetnine je tako tolmačil, da so zablestele v majpopolnejši luči. Kot človek je odločen značaj. Raje kot bi se bil uklonil Mussolinijevi oblasti, je-odšel v prostovoljno pregnanstvo. till hi SG ft ii'tol‘uitio 1 (T}e(lka noč o ^godoolnl Pri vseh krščanskih narodih je velika noč praznik Kristusovega trpljenja ,in vstajenja. Pri nefcrščan-skiih narodih so v istem letnem času, to je okoli Prve pomlladanske polne lune, praznovali konec zime in prihod pomladi. Cerkev je modro združila obojo praznovanj: simbolično vstajenje narave in resnično vstajenje. Spomin na Kristusovo trpljenje so v srednjem veku začela obhajati1 že dosti pred praznikom vstajenja. V positnem času so prirejali pasijonske igre 'n procesije. Med Slovenci so znane kapucinske Pasijonske procesije v Škofji Loki že v 13. stoletju. Na Francoskem so v 14. stoletju hodile »eonfrerie de la passion« (bratovščine trpljenja) od kraja do kraja i SO URNE. < MORAN 3IH1 i NEKA3 ZVITOREPEC, KAT SEM U3EL HI HI,.KAKO SE MUČI,DA BI « Ml ZDROBILA REBRA!.. 3E ŽIV-) \ U TO 3E ŽIV-7 L3EN3E! ZVITOREPCU NI PREOSTA-i LO DRUGEGA, KOT DA 3E UBOGAL TRDON3IN NASVET; NAVSO MOČ 3E BEŽAL PO KLETKO.. Ko je Marleni ponudila roko, jo je pogledala bolj zvedavo in radovedno. Ali je morda mislila, da je ta izvoljenka, o katetri ji je pripovedoval Andrej? Komaj so gostje odšli, je gospodarica ukazala, naj pride Marle-na k njej k popoldanskemu branju. Skoraj ni spregovorila; le strmela je v Marleno. Ta pa je občutila njen pogled kot dvoje žarečih igel. Ko jo je baronica odslovila, je bila Marlena izmučena. Andreju ni mogla prikriti te ure, čeprav je vedela, kako ga bo lo vznevoljiio. Popoldne jo je iskal, a je ni nikjer našel. Ni mu prišlo niti na misel da bi jo poiskal pri materi. Obotavljaje se, mu je povedala, da ji je mati ukazala, priti k njej. »To mi šele sedaj poveš«, je vi-knil s preplašenim glasom. Groza jo je polila in zopet se je zmislila na mrtvo južnjakinjo. »To se ne sme več zgoditi! Bom z njo govoril, da nisi tukaj kot njena dnižabnica«, je vznemirjen dodal. »S tem ji boš zbudil še večjo sumnjo,« je v strahu pripomnila. »Morda. Kljub temu nočem — razumeš?« Pograbil jo je za ramena, njegove oči so kar žarele. »Andrej, saj je bil Mihec vedno poleg«, je šepetala. »On — on te ne more obvarovati pred njo — Oh, draga. to ie talko strašno.« Od takrat je baronica ni več klicala. Naslednji dan je veselo potekel. Proti večeru so se odpeljali na saneh. Andrej se je odpeljal sam z mlado baronico in Mihcem. Vrnili so se pa bolj redkobesedni, le deček je biil zgovoren. Ko je bil Andrej sam z Marleno, ji je povedal: »Sem govoril z Jo. Spočetka se je zelo začudila, ko sem jo prosil, če ji smem ekaj zaupati. Razložil sem ji, da ljubim žensko, brez katere ne 'Ti or eni več živeti. Iz gotovih razlogov pa da moram razmerje še Rnkrivati. 1 udi moja mati da še ničesar ne ve. Nato je razumela, aJ hočem povedati. Bila je zelo ljubezniva, čeprav malo žalostna.« Na lahko se je smehljal. »Mislim, da bi rada nosila moje ime. °da, prav gotovo bo kmalu vse pozabila.« ^ Naslednji dan sta se dami že odpeljali. Starejša se je držala e am zaprto, mlajša baronica se je pa od vseh prisrčno poslovila. VALUTA — TUJ DENAR Dne 28. marca si dobil ameriški dolar avstrijski šiling 100 dinarjev 100 francoskih frankov funt šterling nemško marko pesos švicarski frank zlato napaleon iz. dal za: 632—634 lir 24—25 lir 80—85 lir 155—160 lir 1630—1680 lir 147—149 lir 14—16 lir 147—148 lir 725—727 lir 4575—4650 lir TEDENSKI KOLEDARČEK 1. aprila, nedelja: Velika noč 2. aprila, ponedeljek: Vel. ponedeljek, Frančišek 3. aprila, torek: Rihard, Sikst 4. aprila, sreda: Izidor, Benedikt 5. aprila, četrtek: Vincencij, Irena 6. aprila, petek: Sikst I., Krescencija 7. aprila, sobota: Herman, Lotar RADIO TRST A Nedelja, 1. aprila ob: 9 00 Kmetijska oddaja; 11.30 Vera in naš čas; 12.00 Oddaja za najmlajše; 13.30 Glasba po željah; 15.00 Glasba za naše malčke; 16.00 Slušna igra - Shakespeare: »Romeo in Julija«, tragedija v 5 dejanjih - igrajo člapi SNG za Tržašto ozemlje, nato .poje zbor Slovenske Filharmonije; 18 Beethoven: Koncert za violino in orkester v D-Duru. Ponedeljek, 2. aprila ob: 9.00 Poje slovenski oktet; 11.45 Škerjanc: Concertino za klavir in orkester; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Pevski duet in harmonika; 20.30 Poje zbor Slovenske filharmonije; 21.00 Radijski oder - M. Jeras: »Velika noč leta 1833«. Torelt, 3. aprila ob: 13.30 Glasba po željah; 19.15 Zdravniški vedež; 20 30 Poje slovenski oktet; 21.00 Radijski oder - Fran Milčinski: »Krpanov sin«, igra v 4 dejanjih; 23.00 Griegovi in Schubertovi samospevi. Sredia, 4. aprila ob: 12.56 Jugoslovanski motivi; 18.30 Radijska mamica; 18.40 Koncert saksofonista Srečka Dražila; 19.15 Radijska univerza; 20.30 Zenski tercet Metuljček; 21.30 Koncert violinista Karla Sancina; 22.00 Iz slovenske književnosti in umetnosti. Četrtek, 5. aprila ob: 18.40 Koncert pianista Pavla Sivica; 19.15 Sola in vzgoja; 21.00 Dramatizirana zgodba - iN. Kuret: »Baron Jurij Vega«; 22.15 Mu-sorgski: Slike z razstave. Peitei:, 6. aprila ob: 13.30 Glasba po željah; 18.30 Z začarane police; 19.00 Čajkovski: Uvertura 1812; 21.00 Umetnost, in prireditve v Trstu; 21.30 Vokalni kvintet. Sobota, 7. aprila ob: 12.55 Jugoslovanski motivi; 14.45 Ritmični orkester Swinging Brothers; 16.00 Sobotna novela; 16.40 Kavarn ški koncert orkestra Carla Paochiorija; 18.00 Koncert sopranistke Tatjane El-liott; 19.15 Sestanek s poslušalkami. VPKflSfUMU IH ODGOVORI Vprašanje št 219: V Ameriki ne merijo toplote na stopinje Celzija kot pri nas, temveč na stopinje Fahrenheita. Kako se te stopin;e spremenijo na naše? Ce je recimo v Ameriki toplota 50 stopinj Fahrenheita, kolibo je to po našem? Odgovor: Celzius je pri izgotovlje.iju svojega toplomera vzel za podilago zmrzovališče in vrelišče vode. Za prvo je določil 0 stopinj, za vrelišče pa 100. Reaumur je vzel ista izhodišča in zaznamoval zmrzovališče z 0, vrelišče pa z 80. Zato odgovarja 100 Celzijevih stopinj 80 Reaumurjevim. Ce pa delimo obe številki z 20, dobimo, da odgovarjajo 4 stop. po Reaurnurju 5 stopinjam po Celziju. Fahrenheit, čigar toplomer uporabljajo predvsem v ZDA, je razdelil toploto od zmrzovališča do vrelišča vode na 180 stopinj, tako da predstavlja isto toploto 9 Fahrenheitovih stopinj ali 5 Celzijevih ali 4 Reaumurjevih Pri spreminjanju enih stopinj v druge je potrebno še upoštevati, da ima Fahrenheit zmrzovališče vode pri 32 stopinjah, vrelišče pa pri 212 (= 32 + 180). Ce torej hočete spremeniti Fahrenhei'ove stopinje v Celzijeve, morate pri Fahrenheitu najprej odbiti 32 stopinj in nato upoštevati, da odgovarja 9 Fahrenheitovih stopinj 5 Celzijevim. Toplota 50 stopinj po Fahrenheitu odgovarja torej 10 stopinjam Celzija. Do te številke pridete tako-le: Od 50 odbite 32, ostane 18. Ker je 9 stopinj po Fahrenheitu istovrednih 5 stopinjam po Celziju, je njegovih 18 istovrednih 10 stopinjam po Celziju. Vprašanje št. 220: Kako vzgajajo ameriško, oziroma vse vrste križane koruze, katero sedaj toliko priporočajo? Ali bi bilo mogoče vzgojiti tako semensko koruzo tudi pri pas? OdBovor; Seveda bi bilo mogoče, a bi v ta namen morali imeti dovolj strokovnega znanja in pa na razpolago obilo sredstev in časa. Do odgovarjajočega semena prideš namreč šele po večletnih dragih poskusih. Vse križane ktrruze so sestavljene iz več čistih linij. Vsaka linija pa odgovarja posebni sorti. 'Najprej je potrebno ugotoviti čiste linije, to je sorte, ki se skozi več let prav pič ne izpremenijo. N.,pr. križana koruza »U 41« je sestavljena iz 4 linij. Križanje med linijama A in B da sorto E, ki služi za moški del nove sorte. Dve nadaljnji liniji C m D dasta sorto F, ki služi za ženski del. S križanjem E in F dobimo seme »U 41*. E in -F se tako križata, da se obglavijo — odstranijo vse zastavice — vsa stebla sorte F in za oploditev služi moški c.vet sorte E. Vprašanje št. 221: Po pravilih o lepem vedenju moramo žepskam dati vedno prednost. Ce greš y goste ali kam drugam, stopi naprej žena in za nj° mož. Ali velja to vedno? Odgovor: Vedno to pe velja, predvsem ne za obisk javnih lokalov. Vanje mora prej vstopiti mož, in sicer iz dveh razlogov. Nekateri se še vedno spogledujejo, če stopi ženska v gostilno ali kavarpo. Tako spogledovanje moramo preprečiti. Mož pa stopi tudi zato naprej, da skuša takoj paj-ti kakšno mesto, kamor bosta z ženo sedla. j*aaja Konzorcij Novega nsta Odgovorni urednik Drago Legtta Tiska zadruga tiskarjev »Graphis« b o. a. v Trstu Ulica Sv. Frančiška 20 — Telefon 29-477 GOSTILNA LEBAH BAZOVICA Vesele velikonočne praznike želi svojim cenjenim gostom SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE za Tržaško ozemlje V SOBOTO, 7. APRILA, OB 20.30 V DVORANI NA STADIONU »PRVI MAJ«, Vrdelska cesta 7 Proslava 25-letnice gledališkega delovanja RADA NAKRSTA krstna predstava HENRIK IV Spisal: Luigi Pirandello V NEDELJO, 8. APRILA, ob 16. in ob 20. URI ponovitev »Veš«, je rekel Andrej Marleni, .potem ko se je z materjo po-rarcgovoril, »po mojih besedah ee je popolnoma drugače obnašala, kot sem pričakoval. Skoro se mi je smilila. Dejala je celo, da če si dečku za pouk še bolj potrebna, da te ne bo silila z branjem, tudi če ji bo teže prenašati popoldneve. Jo pa bomo včasih vsi trije skupaj obisikali. Mogoče jo bo to razveselilo«, je končal. »Gotovo, Andrej«, je Marlena tiho pristala. »Pa saj se nisem jaz upirala. Ti si menil, da je bolje —« »Da, da«, je naglo odgovoril. »Pri njej se nikoli ne ve —. Počakajmo, kako se bodo stvari razvile. Če ti ostane naklonjena, boš tu pa tam lahko šla k njej. Morda bo opazila tvojo dobro voljo, morda te bo začela ceniti — in vse bo dobro.« »Da«, je šepnila. Ni hotela zamoriti tankega upanja — saj je končno njegova mati. In ores se je obnašanje stare baronice do nje popolnoma spremenilo. Pri mizi ni več zbadala ali delala pilkVih pripomb. Nasprotno, zanimala se je za Marleno, spraševala jo je ljubeznivo o njenih mladih in dijaških letih in je pokazala, da marsikaj pozna in ve. Nekega dne se je Marlena odpeljala z Andrejem in Mihcem na saneh v neko višje ležečo vas. Sonce je sijalo s sinjega neba, sneg se je bleščal kot posut s tisočerimi biseri. Zrak je bil tak, da bi ga kar pili. Andrej je sedel na kozlu, Marlena z dečlkom pa zada j na mehki klopi, oba pokrita z odejami. Kraguljčki na konjskih komatih so žvenkljali in konja sta v lahkem drncu t cikla navreber. Ko so prišli v 'vas, so pustili sani pred gostilno. Odšli so še nekaj časa peš navzgor. Mihec je veselo tekal naprej. Andrej in Marlena sta pa zadaj kovala načrte. »S prvim januarjem sem upravniku odpovedal«, je govoril Andrej. »Upam, da bom z namestnikom kar zadovoljen. Najbolje bo, da se tudi ti preseliš s prvim v Bočen. Mihael pojde za pol leta v zavod. Prvi teden te bom obiskal. Odpeljala se bova za nekaj mesecev na jug. Kako se že veselim, da ti bom mogel razkazati lepa mesta — Firenze, Rim, Neapelj —«. Stisnila je njegovo roko in ga vsa srečna pogledala. »Lepšega si ne morem misliti, Andrej —«. »In potem — če se bo ona vdala, se bova nastanila v vili v Bocnu.« »Pa če se ne bo?« je Marlena tiho vprašala. »Hm — potem? Pa se nama bo vendar posrečilo! Ne zdi se mi več tako težko 'kot pred meseci. Opažam, da postajam drugačen človek. Muke, ki so me težile, so se razpršile. In zato se moram zahvaliti tebi, draga. Boš imela še potrpljenje z menoj?« Marlena je nežno1 naslonila glavo na njegova ramena: »Doklej živim —.« Srečna sta stopala drug ob drugem. VendaT je on temno pristavil: »Samo nekaj me skrbi: ona bo vse te mesece sama.« Marlena je čutila, da ga misel na mater še vedno stalno spremlja in teži. »Glej, Andrej, ko pravim, da moraš zapustiti grad, zveni to vedno nekam sebično«, je previdno omenila. »Kakor da 'te hočem imeti samo zase. Verjemi, ni taiko. Tudi če bi mene ne bilo, bi moral ti ven iz te osamelosti, ki te uničuje. To je sicer težko za tvojo mater, toda pred seboj imaš življenje. Ali ne pride enkrat za vse matere čas, ko morajo otrolke prepustiti njih lastnemu življenju? In če se ne bo strinjala s tvojim sklepom, ali je ne boš lahko' pogosto obiskoval?« . . (Nadaljevanje)