KONSTRUKTIVNEM V SOLI IN IZOBRAŽEVANJE UČITELJEV
(Zbornik uredila dr,; Barka Marentič Požarnik, Cen ter za pedagoško izobraževanje
Filozofske fakultete Un iverze v Ljubljani, Ljubljana 2004, 669 strani)
C
V^ilji sodobnih šolskih reform, tudi slovenske, so usmerjeni k boljši kakovosti znanja vseh učečih se, mladine in odraslih. Kakovostno znanje opredeljujemo kot znanje z razumevanjem, ki spodbuja kritično mišljenje, je relativno trajno, osmisljeno in omogoča uporabo.
Kljub temu, da vemo, kaj je kakovostno znanje, pa se hkrati zavedamo, da v izobraževalni praksi takega znanja še nimamo dovolj. "Danes se strinjamo, da je nekaj narobe, ker otroci zapuščajo šolo, ne da bi znali brati in pisati, ravnati s števili dovolj dobro za svoj poklic ...", je zapisal Glasersfeld, eden vodilnih teoretikov konstruktivizma. Kako iz te zadrege. saj zapisani cilji prenove ne zadoščajo?
Učitelji moramo vedno znova preverjati svoje poglede na znanje in učenje, na svojo vlogo v učnem procesu in vlogo učencev, mladih ali odraslih. Pri tem se srečujemo tudi s kon-struktivizmom in njegovimi teorijami znanja, ki postajajo izhodišče za prenovo učnih načrtov, učitelje pa spodbujajo k aktivnejšim načinom poučevanja.
Konstruktivizem poudarja, da znanje vsakdo sam konstruira, postopno oblikuje in gradi v procesu osmisljanja svojih izkušenj. Ljudje v
povezavi z izkušnjami predelujemo, prilagajamo, lahko tudi radikalno spreminjamo svoje mentalne strukture. Znanje torej ni zgolj za-pommtev, temveč interpretacija podatkov, pri kateri učenci oblikujejo novo znanje v skiadu s svojim prejšnjim znanjem, izkušnjami, stališči, vrednotami, osebnostnimi lastnostmi in okoljem. Zaradi razlik v prejšnjem znanju, izkušnjah itn. ter razlik v okolju pa prihaja tudi do razlik v razumevanju istih vsebin in posledično tudi do razlik v znanju. Zgolj deklarativno znanje v današnjem času ne zadošča, učitelj mora spodbujati procesno, prenosljivo znanje, pri učencih pa razvijati učinkovite strategije pridobivanja znanja in tako imenovano metakognitivno znanje. Z njim spodbujamo pri učencih zmožnosti razmišljanja o svojem načinu spoznavanja in zavedanje, da ga po potrebi lahko tudi spreminjajo.
Učence je treba usmeriti v konstrukcijo njihove izkušnje in zagotoviti življenjskost znanja, da bo prišlo do učenja in znanja. Učenje postaja tako aktiven miselni proces, učenec v tem procesu pa vse dejavnejši. Konstruktivizem poudarja celosten pogled na učenje, torej ni osredotočen le na spoznavno, kognitivno delovanje v ožjem smislu, ampak tudi na čustveno, motivacijsko in socialno
razsežnost človeka. "Iskanje in najdba poti do cilja nam dajeta neprimerno več užitka in zadovoljstva, kot Če nam povedo, da smo pravilno odgovorili." (Glasersfeld) Motivacija se torej prav tako gradi, konstruira v procesu reševanja smiselnih problemov.
Konstruktivistieno zasnovan pouk terja tudi drugačno vodenje in poučevanje. Učitelj mora med drugim znati oblikovali spodbudno učno okolje in raznolike situacije, ki bodo spodbudile proces aktivnega razmišljanja, eksperimentiranja, sodelovanja in komunikacije v skupini. Prenos konstruktivizma v izobraževanje zahteva aktivnega, razmišlja-jočega učitelja, ki bo sam gradil in spo-polnjeval svoje znanje na podlagi refleksije, svojih izkušenj in raziskovanja. Tak model razmišljanja in ravnanja pa bo moral pridobivati v dodiplomskem izobraževanju in kasneje v organiziranem strokovnem spopol-njevanju.
O konstruktivističnih teorijah učenja in znanja so marca 2003 na posvetu v Čateških Toplicah razpravljali domači in tuji strokovnjaki s fakultet, ki izobražujejo učitelje, pa tudi učitelji praktiki. Dobro leto zatem je izšel zbornik strokovnih prispevkov s lega posveta, ki ga je uredila ddr. Barica Mareutič Požarni k in v katerem avtorji obsežno in poglobljeno pišejo o različnih vidikih konstruktivizma v Šoli in izobraževanju učiteljev. Obsežno delo je vsebinsko razdeljeno na tri dele: Teoretični vidiki konstruktivizma. Uveljavljanje konstruktivističnih načel v učni praksi in Konslruktivizcm v izobraževanju učiteljev. Temeljne poglede na konstrukti-vizem sta v prvem delu poglobljeno predstavili dr. Lepoldi na Plut Pregelj m ddr. Barica Marentič Požamik. Prispevki iz učne prakse v drugem delu nas opozarjajo, da tudi pri nas sledimo tej smeri pri različnih predmetih in na različnih stopnjah, le s področja izobraževanja odraslih ni predstavljenega nobenega zgleda, V zadnjem delu zbornika pa nas avtorji med drugim opomnijo, da študenti, bodoči učitelji, dobijo premalo zgledov med Študijem, da bi lahko sproščeno
uveljavljali konstruktivistiČna načela kasneje v praksi, pri pouku.
Kako je z uveljavljanjem konstruktivizma v izobraževanju odraslih? Učitelji odraslih se že dolgo zavedamo, kako dragoceno je poznati in upoštevati prejšnje znanje, izkušnje, vrednote in druge posebnosti odraslih, saj iz teh spoznanj izhaja naše poučevanje in sodelovanje z odraslimi. V izobraževalni praksi pa kljub temu nastajajo težave, kadar poskušamo osrednje mesto nameniti odraslemu udeležencu izobraževanja in ga vključiti kot dejavnega sodelavca v izobraževalni proces. Navadno se izgovarjamo na pomanjkanje časa, menimo, da so udeleženci izobraževanja raje poslušalci kot dejavni sodelavci v učnem procesu ipd. Ali ni predavanje tudi za nas pogosto naj udobnejša metoda poučevanja?
Ko gre za izobraŽevanje odraslih, se zdi pomembno poudariti še en vidik upoštevanja izkušenj izobraževanca. ki ga obravnava dr. Plutova. Kadar učeči se sprejema nove vsebine in nove pojme, včasih ti nasprotujejo njegovemu prejšnjemu znanju in izkušnjam, zato jih pogosto zavrne ali obide. Pomembno je, da učitelj zazna tak pojav in zna ter zmore primerno ukrepati. Pojave in pogoje, ki jih je treba zagotoviti, da bo izobraževanec sprejel spremembe in nadomestil stare pojme z novimi, opisuje tako imenovana "teorija sprememb v pojmovanjih", ki jo avtorica podrobneje opiše. Opozarja na pojav, ki ga v praksi premalo zaznamo,
Ko ob načrtovanju pouka razmišljamo, kako doseči, da bodo udeleženci izobraževanja pridobili kakovostno znanje, nam bodo v veliko pomoč tudi spoznanja, ki jih ponuja konstruktivizem v izobraževanju. Zbornik andragogom ponuja Številne ideje za skupni študij v izobraževalnih organizacijah in tudi za to, kako zagotoviti odraslim, ki se učijo, osrednje mesto pri poučevanju,
Marija Ve h konj a