169
Dopisi.    
Iz Kragujevaca v Srbii 1. maja. — Dopisu iz Grorenskega od 28. svečana, ki so mi ga ,,Novice" v 10. listu prinesle in mnogim drugim dopisom, ki so mi došli, odgovarjam sledeče: Klobučarjev in usnar-jev v Srbii mislim, res ni; vsaj jaz nisem še o nobenem slišal, še manj pa kterega videl, akoravno sem že lep kos Srbije premandral. Koliko klobukov se na Srbskem leto in dan proda? Na to vprašanje mi je težko odgovoriti; povem le to, da srbski narod možki in ženske večidel male rdeče kapice (fes) ali strašno velike, iz celih kož starih, neostriženih koštrunov ali ovac narejene kučme   nosi,  ki  so še   mnogo   veče   od   ku-
170
%em bivših avstrijskih grenadirjev. Take kučme sem videl na svojem potovanji po čupriskem in aleksinačkem okrožji. Se ve, da si tako grozovito kučmo vsak sam naredi, in da izgleda pod njo tako grozno strašno, da bi na Slovenskem otroci pred njim kakor pred povod-njim možem bežali. Gospoda nosi ali fese, ali razne kape, ali lepe, male črne kučme, ali nizke, širokljate klobučeke raznega stroja kakor kape. Cilinder je v Srbii bela vrana; Srbin se mu smeja in šali; zato se vidi samo v Belem gradu na velikih in ponositih glavah imenitnih, visokih in zapovedajočih, v lepih voj-nicah državne službe vpreženih gospodov, in pa na nekterih olikanih glavah beligradskih gizdalinov raznega rokodelstva in zanimanja, in posebno na glavah brez posla se sprehajočih sladkih gospodkov. Velik in širok klobuk, kakoršnega so stari Slovenci nosili, se vidi pa tudi na kmetih; se ve da redko, ker se težko dobi. Poleti se vidi kak širok, iz debele slame izpleten, reti podoben slamnik. Od lepih klobukov in slamnikov, kakoršne slovenski fantje nosijo , ni tukaj ne sledu ne tiru. Da bi se dobili, srbski narod bi gotovo po njih segel kakor Izraeijci po jerebicah; kajti Srbin ima rad kaj novega in lepega. Neprilični fes, kteri ga ne brani niti dežja niti solnčnih žarkov, bi on gotovo s klobukom premenil, ako bi mogel, a ne dobi ga. Se ve, da klobuk ali slamnik moral bi lep biti, ker Srbin je grozno lišpoven, le kaj zalega in krasnega ima rad. Srbin okrasuje svoje smrtonosno orožje lepo in umetno z dragim zlatim in srebernim vdelom; svojo obleko okrasuje z raznobarvenim , grozno živim, lesketajočim, tudi srebernim in zlatim vpletom invšivom; jermen pri svoji puški in jermen, s kterim se prepasuje, okrasuje z dolgo vrsto svitlih dugmetov (gump); leseno žlico, s ktero je, okrasi, in jo lepo opiše z rdečo in zlato barvo, na njej umetno izobrazi podobo matere božje , Kristusovo, sv. križa, sv. Save, sv. Jurja itd.; glavo konjiča, kterega jasi , okrasi z malimi kinčankami raznih živih barv in z žvenkljajočim malim šiškavim zvončičem; glave svojih natovorjenih voličev okinča z lepimi verižicami, z raznimi kinčankami in njih vratove z dragimi, lepo zvonečimi zvončki, svoje prste pa vse napolni in okrasi z mnogimi dragimi, večkrat pa tudi nič vrednimi prstani. Kakor Srbin , tako so tudi njegove hčerke in žene grozno lišpovne. Oblečene so v lepo belo obleko ali v razno pisano jako živih barv z mnogim všivom, vpletom in nakitom; njih glave, vrati in prsi so okrašeni z neizbrojnim številom rumenih ce-# kinov in težkih rubljev, prstje so polni raznih prstanov; v njih lase so vtaknjene raznobarvane cvetlice in na njihovih ušesih visijo lepi ušesnjaki. Ako pa dobi Srbin kak slab klobuk ali slamnik (dober se ne dobi), ga nakiti vsega z raznimi, umetno izdelanimi ali pravimi cvetlicami; okoli krajev mu obesi drobne sreberne nov-čice, večkrat tako gosto, da klobuk izgleda, kakor da bi bili njegovi kraji s srebernim, gibajočim se obročem okovani. Da! srbski fant svoj širok, iz slabega blaga narejeni klobuk ali slamnik z denarjem in z drugim lišpom tako grozno okinča, da bi se mu Slovenci šalili in smejali.
Usnje se v Srbii nikakor ne izdeljuje; vse pride iz druzih .dežel, in neizdelane kože gredo od tukaj drugam. Čudno je, zakaj in kako da usnarja tukaj ni. Res, da srbski kmet sploh prilične opanke nosi, ki si jih sam brez stroška napravi; al bogateji kmetje nosijo pa že tudi čevlje in čižme in po mestih se opanka ne vidi.
Da je na Srbskem mnogo zemljišč in hiš na prodaj in da jih mnogo na boben pride, o tem ne moremo kriviti niti srbske vlade, še manj pa Boga. Vlada ne obklada in ne pritiska cdroda nikakor s prevelikimi
davki, marveč davki so tako majhni, da še tega imena vredni niso. In Bog narodu srbskemu za prebivanje ni odločil kake nerodovitne zemlje, kamenja in skalovja, ali kakega suhega ali mrzlega neplodnega sveta, nego mu je podaril lep in grozno velik kos najrodovit-nejse zemlje, ki je vsa premrežena s studenci, potoki in rekami polnimi žlahnih rib, — zemljo, ki je polna žlahnih rud in lekovitih voda. Zemlji srbski se še tudi ne manjka lepih, temnih host; da! še so po Srbii gozdje, v ktere še nikoli človeška noga ni stopila. In zemlja je tudi polna raznih domačih in raznih divjih žival. In Bog je dal tej bogati in lepi zemlji milo, toplo in zdravo podnebje, dobre in zdrave vode ; dobra, zdrava in vatrena vina. Da! Bog jej je dal vsega v obilnosti, kar je človeku za življenje treba, in niti je on s hudo zimo zatira, niti je kdaj s strašno točo bije. In Bog je dal narodu srbskemu bister um, lepo, zdravo telo in krepke roke. Tudi je narod srbski v obče trezen, z malim zadovoljen in grozno varčen; raskosnik ali razpikuča, to je zapravljivec in pijanec, se redko kteri nahaja.                                                             (Dal. prih.)
Iz Zagreba. — Jugoslavenska akademija, znanosti in umetnosti začela se je ustanovljati. Po ustrojnih pravilih je dobil deželni zbor trojedne kraljevine nalogo, da izbere pred vsem 16 pravih članov (udov) in jih predloži Njih c. k. veličanstvu v potrjenje. Zbor je vsled teh pravil to storil in Njih Veličanstvo je po sklepu od 9. dne t. m. blagovolilo potrditi sledeče gospode: dr. Bleiweis-a Jan., vrednika „Novic" v Ljubljani, Bogovic Mirka, ljterata v Zagrebu, Ja-giča Vatroslava, gimnazijsk. profesorja v Zagrebu,* Kukuljeviča Ivana, velikega župana v Zagrebu, Ljubica Simeona, gim. profesorja na Reci, Mažu-ranica Antona, gim. ravnatelja na Reci, dr. Mu-hiča Pavla, ravnatelja pravoslovne akademije v Zagrebu, dr. Račkega Franca, kanonika in šolskega nadzornika v Zagrebu, dr. Subotjca Ivana, prvo-sednika sedmerice v Zagrebu, dr. Sloser ja Josi pa, medicinalnega svetovalca v Zagrebu, Suleka Bogo-slava, literata v Zagrebu, Torba rja Josipa, ravnatelja više realke v Zagrebu, Veberja Adolfa, gim* ravnatelja v Zagrebu, Vukasovica Živka, gim. ravnatelja v Oseku. Namesti Srbljina Danici ca (ki ga Njih Velič. ni potrdilo, menda zato ne, ker še takrat ni bil sprejet za avstrijsk. državljana) in namesti Dal-matinca Preradovica (morebiti ker je vojnik) se morata predložiti dva nova člana. Po takem je poleg Hrvatov izvoljen dosedaj^ po rodu 1 Srb (Subotič), 1 Slovak (Bogovic), 1 Ceh (Sloser) in 1 Slovenec (Bleiweis.) Kadar tudi ostala dva dobita potrjenje, bojo se menda imenovani članovi lotili izdelovanja poslovnega reda (po §. 19. in 22. ak. pravil) in izbrali predsednika in tajnika. Akademija ima pokrovitelja, 32 pravih članov, predsednika, 2 tajnika, najviše 16 častnih članov, dopisu j oči h članov pa tolike,, kolikor si jih akademija sama voli. — Tako se bodo veleslavna ustanova, kteri je povod dal jugoslavenski naš mecen preuzvišeni biškup Strossmajer in za ktero smo tudi mi Slovenci že izprva razodevali živo, bratin-sko nagnutje, oživotvorila po preteku mnozih let, in bode, ako Bog dade, znanostim in umetnostim vsega jugoslavenskega naroda na korist.
Iz Maribora 18. majnika. (Citavnica.} Za letni čas je odbor čitavničin sklenil: 1. izhod v Ruše 27. majnika; 2. sklicati občni zbor čitavničinih udov na 24. junija, kadar bo tudi „beseda", volitev novega tajnika namesti g. dr. Gršaka in prevdarek polletnega računa; 3. drugi izhod 15. julija v Jarenino. — Pevske vaje ostanejo kakor dosihmal ob sredah in sa-botah,   vsaki četrtek pa so zabavni in podučljivi pogo-
171
vori. Da se vsi častiti članovi tukajšnje čitavnice v obilem številu udeležijo teh veselic, jih s tem uljudno vabi                                                                        odbor.
Iz Gradca 18. maja. P. — „Novice" so povedale, da 1. maja je bila pri tukajšnji c. k. deželni sodnii končna kazenska obravnava v slovenskem jeziku. Naj povejo, da tudi 3. dne t. m. je bila taka o hudodelstvu tatvine. V s i tega hudodelstva obdolženi so bili slovenskega rodii, in to je nov dokaz, kako potrebno je znanje slovenskega jezika ces. uradnikom tukajšnje sodnije in državne pravdnije. C. k. državni pravdnik gospod dr. Me le je zopet zatožni in končni govor imel v slovenskem jeziku, gosp. dr. Stergar pa kot zagovornik zatožencev ravno tako. Ne spominjamo se, da bi bili kterega zagovornika kadaj na tem mestu že slišali slovenski govoriti; — bila je navada, da so tolmače imeli, ki so slovenščino prestavljali v nemenščino in nemščino v slovenščino, in to v Gradcu, podčegar dež. sodnijo spada čez 300.000 Slovencev. Kakošna ironija! Grlede na vse to ni tedaj čuda, da so se čudili poslu-šavci, ko so slišali državnega pravdnika in zagovornika tako čisto brez germanizmov in vendar tako razumljivo v slovenskem jeziku govoriti. Tako si jezik naš čedalje več priznanja pridobiva, da ni tako ubogo revšce, kakor ga delajo^ taki, ki od njega toliko vejo kakor od spanj skega. Čast in hvala tedaj možakom, ki slepim odpirajo oči in gluhim ušesa!
Iz Ljubljane. Ce tudi naše mesto s kranjsko deželo sploh še ni delalo silnega hrupa o patriotizmu, ki se zdaj drugej za vsako malenkost tako rad na veliki zvonec obeša, je vendar že o mnozih zadevah djan-sko pokazalo , da pomaga na brambo Avstrije kar le more, in da ne ostane za nobeno drugo deželo , ako utegnejo priti viharni časi, kajti še zmiraj imajo Slovenci, čeravno so še ubogo malo dosegli ravnopravnih pravic, na zastavi svoji zapisano geslo, ki se je kot čisto zlato skazalo v ognji nevarnih časov: „Hrib se omaja in hrast, zvestoba Slovencu ne gane!" Tako je unidan deželni odbor, ko je treba bilo dopustince (ur-laubarje) iz vseh kotov kranjske dežele naglo m a spraviti skupaj , dovolil, da se smejo na stroške deželnega zaklada najeti vozovi, ki so jih priterali skupaj; — to bode deželi stalo lep denar. Mestni odbor je skrbel, da se skozi Ljubljano potujočim vojakom oskrbijo dostojna stanovališča in je dovolil 3600 gold. za napravo pripravnih kolib, in če tudi nobeno drugo mesto kakor naše ni obloženo bilo s tolikim številom prihajočih in odhajočih vojakov, se je v mestu in v okolici vsak čas skrbelo za dostojno ustanovanje njihovo. „Rohrschutzen-gesellschaft" namerava stražo napraviti za varnost, ako dovoljenje dobi, in „Južni Sokol" bi se bil že tudi oglasil, ako bi ne bil iz Prage slišal, da za zdaj vlada ponudbe ondašnjega „Sokola" še ni sprejela. Tako se razodeva povsod blaga volja na pomoč državi, kadar pride klic cesarjev. Mi Slovenci, kakor sploh avstrijski Slovani hrepenimo zdaj le po tem, da bi se sklicali deželni zbori, v kterih bi domoljubni poslanci raz-odeli na prid Avstrii živo željo, naj bode enkrat konec pogubivni nemški politiki in naj Avstrija pred vsem in nad vsem gleda na-se! Ni tedaj čuda, da besede dunajske „Wien. Abendp.", da, ako bode vojska, se Avstrija ne bode bojevala za „svojstveno (specifično) avstrijsko idejo", so kakor huda slana poparile srca vseh Slovanov. Te besede se po vseh časnikih slovanskih in celo nekterih nemških razlegajo tako ogromno, da bi res potreba bilo, da bi mi-nisterstvo dalo preklicati besede časnikarske, ki motijo zdaj tako potrebno vzajemnost vseh narodov avstrijskih. Po pravici pravi ^Zastava", da za nemško politiko se ne more,  zvun nekterih Nemcev,   noben Avstrijan na-
vdušiti; ta politika so le prazne muhe; večina avstrijskih narodov pozna samo občne avstrijske interese, za nemški položaj Avstrije jim ni mar, ker od nekdaj jim je bil le na škodo, nikdar na korist."
~ Kar se pod ministerstvom Schmerlingovim nikakor ni dalo doseči, doseglo se je zdaj: prisilna delavnica (Zwangsarbeitshaus) pride v gospodarstvo deželnemu odboru, kteri jo prevzame konec prihodnjega meseca proti temu , da je vlada pri imenovani delavničinega oskrbnika vezana na to , da si ga izbere izmed tistih treh, ki jih nasvetuje deželni odbor.
—  Mestni župan gospod dr. Costa se je v saboto ponoči podal v Videm, da bi se v Ljubljano dobila c. k. general-komanda. Ker pa je razprava o tej zadevi iz Vidma že šla v Verono, se je gospod župan iz Vidma podal v Verono. Lega našega mesta utegne tej preselitvi ugodnejša biti, kakor nikjer drugej: za stanovališče komandinih pisarnic in uradnikov se tudi bodo našli pripravni prostori, Ljubljani pa bi bila general-komanda tudi na dobiček, ker ž njo bi prišlo kakih 100 rodovin le-sem na prebivališče.
—   Kakor slišimo , imajo vsled v „Novicah" že omenjenega ukaza profesorji naše više realke in gimnazije pod predsedstvom svojih ravnateljev že te dni posvetovanje zastran slovenščine v realki in gim-nazii. Nadjamo se, da saj v teh ozkih mejah, ki jih popolni ravnopravnosti stavita osnova od 1849. leta in ministerski ukaz od 1860. leta, se bode slovenščini pošteno dalo, kar slovenščini gre; radovedni smo pa tudi, ali tisti gospodje, ki ne razumejo niti slovenskega niti kakega druzega slovanskega jezika, se bodo zdržali glasovanja ali ne v zadevi, v kteri le izvedenec more sodnik biti.
—   Gosp. dr. To man je po opravljeni deputacijski nalogi prišel v nedeljo zvečer iz Dunaja nazaj. V saboto je bila deputacija pri ministrih; zagotovila sta ji gospoda ministra, da se bojo zahteve kranjskega deželnega zbora o povračilu deželnega denarja resno prevdarile in deželi pravica skazala kolikor mogoče. Pripovedoval nam je gospod doktor med drugim tudi to, da je bil v razstavi, ki je ravno zdaj na Dunaji, in jo hvalil, da je prav izvrstna.
—   Gosp. LukaJeran ne pride še kmalu domii. Kakor poslednja ,,Danica" piše , je šel še na. Libanon in v druge kraje. Brž ko ne pride drugo pot — Čez Carigrad — nazaj , ker ,,Lloyd" je svoje vožnje po morji zavoljo nevarnosti vojske ustavil.
—   Za Mehiko namenjeni prostovoljci res niso smeli iz Trsta naprej, ker se je temu severno - ameri-kanska vlada ustavila. 400 se jih je zdaj v Trstu vdi-njalo v našo armado, 700 pa so jih poslali v Ljubljano, kjer so zdaj v kosami, dokler jih ne odpravijo domu, — kako ? pa je še vprašanje.
— Slana v petek je veliko škodo napravila. Krompir bode že še vdrugič pognal, fižol in turšica se morata vdrugič saditi. Ali pa bode kupljeni fižol kalil, naj se poskusi popred, da se kakih 12 zrn namaka en dan v vodi (ne mrzli) in potem v prst vtakne , ki jo ima gospodar v loncu doma na gorkem. O 3 dneh se že pokaže kaljivost.
—  Mestni odbor hišnim posestnikom na srce po-klada sledeči
razglas zavoljo odprave gnojničnih kanalov. Grda napaka naše bele Ljubljane gotovo je ta, da so kanali v Ljubljanico vpeljani in da se tako sekretnica steka v vodo. 70 takih kanalov namreč steka se na desnem, in 67 na levem bregu v Ljubljanico, kar se gnjusi domačim ljudem in ptujem, ki pridejo v naše mesto. Ali ne samo, da je neprijeten pogled, ampak še veliko več je to vzrok, da voda iz Ljubljanice služi
172
za pijačo in kuho, da bi tedaj zavoljo tega morala biti popolnoma čista. Taka zdravju škadljiva yoda pa po svoji nesnagi in smradu, kadar je kolčikaj plitva, je celo nevarna o kužnih boleznih, kakor je kolera, le-gar (tifus) itd.
Vsako mestno zastopništvo ima po občinski postavi dolžnost, da resno gleda na to, da se odpravijo vse napake, ki so zdravju škodljive. In res se dela takoj vsakem kraji, ker so enake ^ okoliščine. Na Dunaji, Gradcu in tudi v drugih mestih v našem cesarstvu in na ptujem so te nepriličnosti že odpravljene.
Pa še drug važen vzrok, da se odpravijo taki kanali je ta, da se odvrne velika škoda, ki jo trpi poljedelstvo, da se za gnojenje tako dobra in potrebna sekretnica zgublja v vodo.
Vse to se godi tudi pri nas, tedaj mora mestu skrb biti, da se konec stori taki svinarii.
Mesto naše, zavoljo megle iz bližnjega močvirja že tako na nekako slabem glasu, se mora odkrižati teh sekretnih kanalov za zdravja voljo. V okolici ljubljanskega mesta je pa tudi veliko vrtov, njiv in travnikov; ni mogoče jih gnojiti povsod tako kakor tirja umno obdelovanje, ker pomanjkuje potrebnega gnoja. Kako vse drugače bi se dali vrti, travniki in njive obdela-vati, ko bi se jim privoščil gnoj, ki se brez koristi v vodo zgublja.
Mestni odbor glede nate zdravstvene in p o-ljodelske zadeve je sklenil v svoji seji 6. aprila t. L, da se tudi v Ljubljani odpravi iztok sekretnih kanalov v Ljubljanico, in da se za nabiranje in odpravo sekretov po Zajlerjevi znajdbi, kakor jo rabijo tudi v Gradcu, napravijo sodčeki, v ktere se v vsaki hiši nabira gnojnica človeška, in ki se odpeljajo, kadar so polni.
Ker ni nobene posebnosti v tej napravi, si jo bo večidel vsak hišen gospodar brez posebnih stroškov lahko
vpeljal.
Ob svojem času se bo vse to na tanko razložilo, za zdaj se pove le to, da je v mestni hiši (magistratu) že dodelano tako stranišče, ki ga vsak lahko pogleda. Da se hišnim posestnikom razjasni, kar je v tej zadevi potrebnega, je poslal mestni odbor svojega stavbnega inšpektorja v Gradec, da si prilasti popolnoma potrebne vednosti. Iz tega, in da je sklenil vzeti v službo človeka, ki je popolnoma izurjen v tem delu, je očitno, da je mestni odbor vse storil, kar je v njegovi moči, da se tudi pri nas vpelje omenjena naprava, tedaj bo pa tudi silil na to, da se to stori, brž ko je mogoče. Mestni odbor je prepričan, da sleherni gospodar sam spoznava, da je zavoljo zdravja in poljedelstva prena-redba stranišč potrebna, zato se pa tudi nadja, da bo z veseljem in brez pomude prejeto povelje sam spolnil, da ne bode treba po postavni poti siliti nikogar.
Ravno zdaj pa, ko se ima struga Ljubljanici po vsem mestu popraviti, je zato edino pravi čas, ki ne pride več.
— Od mestnega gospoda župana smo dalje prejeli za razglaz sledeči
poziv in prošnjo.
Da se prebivalcem mesta odvzamejo težave vkvar-tiranja, stavi mestna občina 9 kolib (barak) pripravnih za stanovanje 2600 mož. Prijazno prosim zdaj vse hišne gospodarje, naj blagovolijo darovati potrebnih slamnic ali pa gotovega denarja za njih napravo, da se tako znameniti stroški stavljenja kolib pomanjšajo. Slamnice morajo biti 6 čevljev dolge in 3 čevlje široke. Tudi slama za napolnovanje slamnic se hvaležno sprejema.
Vse darove jemlje in potrjuje na magistratu urad za vkvartiranje.
Da se moja prošnja obilno usliši, upam toliko bolj gotovo, ker se mestno zastopništvo resno trudi mest-janom zmanjšati težave kolikor mogoče in njim na prid ravnati.
V Ljubljani 17. maja 1866.