GLIPIK Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze. Št. 6. Ljubljana, dne 10. junija 1911. IV. leto. Izhaja drugo soboto vsakega mesca Urednlitvo In upravn.i Dunaj XVI/2, Nculerchenfelderstrasse 21. Inserati se sprejemajo in poceni zaračunajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnina: Za Avstrijo celo leto K1‘50 Za inozemstvo . , K 2'— Posamezne številke h 10. Odprte reklamacije so poštnine proste. Poštno-hran konto: 88.153. Krščanska ali rdeča strokovna društva. (Konec.) V tistih krajih, kjer večina delavcev o socialni demokraciji noče ničesar čuti, izjavljajo socialni demokrati, da so njih strokovna društva nepolitična in da nimajo nič skupnega s socialnodemokraško stranko. Te trditve so navadna laž in hinavščina. Glavni tajnik avstrijskih socialnodemokraških strokovnih društev v Avstriji, sodrug Iluebor, je izjavil na skupnem shodu dunajske socialnodemo-kraške strokovne komisije leta 1905.: »Če se strokovna društva tudi potrojijo ali počveterijo, ne bo med socialnodemokraško stranko in strokovnimi društvi nikakega nasprotstva.« Na peti konferenci deželnih strokovnih društev v Brnu leta 1908. se je sklenilo: »Deželna konferenca nalaga članom strokovnih organizacij dolžnost, da mesečno prispevajo političnemu deželnemu vodstvu dva vinarja.« Navedene izjave dokazujejo, da so socialnodemokraška strokovna društva dejansko strankarska organizacija. Še več! »Socialnodemokraška zveza lesnih delavcev je n. pr. sklenila, da se smejo poslati na Zvezino skupščino le taki člani, ki so tudi obenem člani politične organizacije. Tudi malone vse druge soci-alnodemokraške zveze so napravile enake sklepe. Nesocialnodemokraški delavec ne more v socialnodemokraški organizaciji postati niti zaupnik. Trpe ga, da plačuje prispevke, ne smatrajo ga pa za enakovrednega. Tudi denar njih strokovnih organizacij se mnogokrat porabi za politične namene. Zdaj se bije. v socialnodemokraški strokovni organizaciji bratomorni hoj med dunajskimi osrednjimi zvezami in med češkimi socialnimi demokrati, ki so ustanovili narodne strokovne zveze. Ves spor je povzročilo dejstvo, ker so vodstva dunajskih zvez za volivne namene pora- bila denar »Zvez«, niso pa hotela nič šteti češkim votivnim okrajem. Socialnodemokraška strokovna društva so torej dejansko zgolj čiste strankarske organizacije in izdajajo denar v namene socialnodemokraške stranke. Tistim, ki niso socialni demokrati, je zaprta pot do vsih zaupniških služb. Kak nesocialnodemokraški delavec, ki pristopi so-cialnodemokraškim strokovnim društvom, je izdajalec svojega prepričanja, ker s svojim članstvom podpira stremljenja socialnodemokraške stranke. Krščanska strokovna društva so nasproti socialnodemokraškim dejansko nepolitična in ne žrtvujejo niti vinarja kaki stranki. Denar krščanskih strokovnih društev se porabi izključno zgolj za strokovne namene, za to, da se vodijo delavski boji, za podpore itd. Nemogoče je, da bi postal član socialnodemokraških strokovnih društev delavec, ki je prepričan kristjan. Bebel, znani voditelj socialnih demokratov v Nemčiji piše v svojem delu: »Krščanstvo in socializem« (stran 16. »Christentum und So-cializmus«): »Krščanstvo in socializem si nasprotujeta kakor ogenj in voda.« V znanstvenem rdečem listu »Socialistische Monatshefte«, 1. 1902, stran 130, pa piše socialnodemokraški pisatelj Losinsky: »Biti socialist pomen ja biti Antikrist. Končna zmaga socializma je le mogoča, če se končno premaga krščanstvo.« Kakor uče socialnodemokraški učenjaki, tako pišejo tudi socialnodemokraška strokovna glasila. Glasilo črcvljarjev »Ncues Schuhmacher Fachblatt« piše v svoji prvi številki leta 1910 v članku: »Vzroki brez-verstva med proletarci«, po dobesedni prestavi med drugim: »Če bi se pustil delavec pritegniti veri tistega Boga, o katerem čuje v svoji okolici govoriti, ne da se za to najmanj zmeni, bi moral pričeti s tem, da dvomi o njegovi pravičnosti, ki mu ne donaša drugega, kot delo in bedo. Ogorčeno bi se obrnil od njega, sovražil bi ga in predstavljal bi si ga v podobi izkoriščujočega buržoa, kakor to delajo črni sužnji po kolonij ali, ki menijo, Bog je bel, kakor njih gospodarji.« Taka podla bogokletstva, takih prostaških napadov na vero mrgoli malone v vsaki številki raznih soeialnodemokraš-kih strokovnih glasil. A to ni dovolj. Celo denar strokovnih društev razmetavajo za izrecno protiverske namene. Tako je n. pr. sklenila socialnodemokraška zveza kemičnih in popirnih delavcev v svoji seji 16. novembra, da daruje »Svobodni šoli« 50 kron. Znano je, da ima »Svobodna šola namen delati na to, da postanejo naše šole protikrščanske. Ali je torej mogoče, da pristopi kak krščansko! misleči delavec socialnode-mokraški strokovni organizaciji? Ne in zopet ne! Socialnodemokraška društva so naslonjena na načela socialne demokracije in delajo nato, da postanejo njih člani popolni brezverci. Po listih in na shodih socialnodemokraških strokovnih društev se vera nečuveno blati in denar rdečih strokovnih društev se razmetava za protiverske namene. Ali more krščanski delavec, krščanska delavka pristopiti takim strokovnim društvom ne da bi trpelo njih versko prepričanje? Ali morete zagovarjati pred Bogom in svojo vestjo, pridružiti se takim strokovnim društvom, ki tako nesramno in brezobzirno napadajo in sramote krščanstvo? Gotovo boste pritrdili: »Tega ne sme krščanski dela- vec, krščanska delavka nikdar storitiI« Krščanska strokovna društva se ne pečajo z verskimi vprašanji. To morajo delati verska delavska društva, a zavzemajo se za načela krščanskega svetovnega naziranja in potem vravnavajo svoje celo delovanje. Prostor krščanskili delavcev in delavk je zato zgolj in edino le v krščanskih strokovnih društvih. Soc. demokrati nečuveno obrekujejo krščanska strokovna društva, da odvrnejo od njih krščansko misleče delavstvo. Lažejo, da so krščanska strokovna društva organizacije podjetnikov, takozvane rumene organizacije, trde in lažejo, da drže krščanska strokovna društva s podjetniki in da zato ne morejo izboljšati položaja delavskega stanu. To je seveda nizkotno obrekovanje. Socialnodemokraški poslanec Seitz je bil prisiljen, da je v nižjem avstrijskem deželnem zboru 21. januarja 1910 tole izjavil: »Ncmškonarodna večina v Dunajskem Novem Mestu vzgaja to, kar se mora smatrati za najpogubnej-še — v tem oglašajo kršč. socialci in socialni demokrati — rumena strokovna društva.« Kako li naj pospešujejo krščanski delavci stremljenja rumenih organizacij, če rdeči nemški Zajc (Seitz se namreč, kakor znano, slovensko čita Zajc) sam pripozna, da sovražimo rumeno organizacijo, ker jo smatramo', da je pogubna delavstvu ? Delavci bodo začudeno vprašali, če je sploh mogoče tako lagati in 'obrekovati, kakor to delajo soc. demokrati. Kautsky, ki pripada najvplivnejšim socialnodemo-kraškim voditeljem v Nemčiji in ki ga smatrajo za velikega rdečega učenjaka, piše v svojem listu (Neue Zeit«, 22. letnik, 1. zvezek, stran 5.): »Najvažnejše nravno načelo je dolžnost, da si odkritosrčen nasproti svojim somišljenikom. Nasproti sovražniku te dolžnosti nismo nikdar pri-poznali.« To »nravno« načelo so dozdaj dejansko izvajali v vseh socialnodemokraških strankah vseh dežela, da so izpodkopavali ugled nasprotnikom in ob tej priliki sami pridobili člane. Socialni demokrat je »nravno dolžan«, da obrekuje nasprotnike. Če bi socialni demokrati vedno resnično govorili bi bilo za njih organizacijo zelo slabo in delavstvo bi se bilo že zdavnaj zbralo pod krščanskosocialnim delavskim praporjem. Delavci, ki jim je res za to, da se izboljša stanje delavstva, ki nočejo biti hlapci socialno demokraške stranke, ki nočejo, da se blati njih versko prepričanje, delavci, ki nočejo, da bi se njih krvavi žulji kot prispevki izrabljali za soc. demokraške in protiverske namene, smejo edino pristopiti krščanskim strokovnim društvom I Izbolšanje plač paznikom, bolniškim očetom in rokodelcem. Glavno ravnateljstvo jo zdaj izdalo doloCila, po katerih se orede plače tistemu tobačnemu delavstvu, ki se že nahaja v stanju časnega napredovanja plač in h katerim spadajo pazniki, bolniški očetje, profesionisti, ki niso v gedingu, kakor tudi mehaniki in elektromehaniki. Ob letošnji novoletni regulaciji plač so te kategorijo izločili in izjavili, da bodo za nje posebej regulirali plače. Nova regulacija plač je zdaj izšla. Obsega sledeča določila: 1. Pazniki. Pazniški aspiranti in aspiranti se nastavijo v smislu instrukcij 23. februarja 1909. Uradi se morajo najnatančnejše ravnati po njej. 2. Bolniški očetje. Tisti bolniški očetje, ki med poizkusnim letom v vsakem oziru ne zadovoljujejo, se morajo: a) odpustiti, če pripadajo začasnemu delavskemu stanju, če se no uporabijo za kak drug posel; b) če pa pripadajo stalnemu stanju, se pa premoste v kako drugo delavsko kategorijo s plačo, ki so jo dobivali, predno so bili imenovani za bolniške očete. S svojega mesta se iz navedenega razloga z dovoljenjem generalne direkcije tudi lahko odstranijo definitivno imenovani bolniški očetje. Tobačni delavci! Tobačne delavke! Na državnozborsko volilno agitaciio za kandidate Slovenske Ljudske Stranke 1 Vs|R,k delavec, ki postane bolniški oče, se mora opozoriti na to možnost. Pri zaračunavanju službene dobe se pri njih uvede novost, da se zaračunava tudi poleg neprekinjenega (oziroma začasnega) službovanja kakor pri delavcih splošnega plačilnega reda (plačilne sistematike) tudi: a) nestalna službena doba, če se pred trajnim službovanjem nestalno (provizorično) neprekinjeno služi; b) vojaška službena doba, če spada neposredno, t. j. brez prekinjenj, v dve periodi tvornične službene dobe, za zaračunavanje zadošča, če se dotičnik vsaj po dovršeni vojaški službi zaznamuje za službo. 3. Rokodelci. Sub P. 2. za bolniške očete veljavna določila glede na odpust iz službe, glede na premeščenje na druga mesta in za zaračunavanje službene dobe veljajo tudi za rokodelce. Transmisijski strežniki, strežniki električnega obrata, plinovega obrata in pri »Klarapara-tih« se niso sprejeli v novo razpredelnico. Glede na te se opomni: Če se nahajajo v dotičnem obratu transmisijski strežniki (električni, plinovi obrat, klar-aparat), ki se jim je dovolila pri zadnji regulaciji plač uvrstitev med profesioniste, ostanejo še nadalje dotičniki profesionisti in napredujejo v plači po novi razpredelnici. Če pa gre za to, da se nadomeste odpadli transmisijski ali drugi strežniki, ne bodo v bodoče več imenovani za ta mesta profesionisti, marveč inteligentni delavci, ki bodo plačani po splošni plačilni sistematiki (plačilna stop. 12). Ako bo nujno potrebno, da se mesto kakega navedenega strežnika izpopolni s profesionistom, se bo moralo pravočasno poročati in se bodo morali navesti posebej razlogi. Strežniki parnih strojev dobe poleg po razpredelnici jim pripadajoče tedenske plače od dne 1. julija naprej zato, ker morajo priti vsak dan prej v tvornico, 3 K odškodnine. 4. Elektroni eh n niki in mehaniki. Z elektromehaniki in mehaniki, ki v poizkusnem času in pozneje ne zadovoljujejo, se postopa, kakor z bolniškimi očeti. XXX Nova razpredelnica se uveljavi 1. julija 1911. Prvo napredovanje v plači se izvede izjemoma že leta 1911. Prvi predlog o novi regulaciji stanja in plač časnih avancistov se mora (z izkazom, ki obsega njih imena, čas službene dobe in dosedanjo plačo) predložiti do 1. junija t. 1. Nadaljnji predlogi se morajo vlagati z navedenimi izkazi do 15. novembra vsakega leta (za leto 1912 do 15. novembra 1912). Pri teh predlogih se mora ozirati na to, da se izognejo preskakajočim zvišanjem plač. Zato se ne sme predlagati, da se tedenska plača zvišaj nad 3 K in se mora porazdeliti ostanek na bodoče leto. To določilo se pa ne ozira na zgoraj omenjeno doklado parnostrojnih strežnikov. Če se nahajajo pri kakem uradu že zdaj časni avancisti z višjo plačo, kakor jo določa razpredelnica, se dotičnim plača toliko časa ne poviša,v dokler se plača ne izenači z razpredelnico. Če časni avancisti ne dobe pri regulaciji nobenega izboljšanja, se sme, če gre za zelo pridne ljudi, predlagati enkratna doklada. Razpredelnica paznikov po časovnem avancementu. Službena* doba v Tedenska plača v kronah N Razred aktivitetnih doklad letih kot nadzorni organ (ne skupna službena doba) I II III in IV Dnnoj Krakov, Brno, Line, Crnovico, Gradec, Lvov, Praga, Trst, Plzen Celovec, Ljubljana, Olomuc, Przom.vsl, Rzeszow, Stanislav, Tamov, Novi Sandeo vsi ostali uradi Opomba 1-2 26 23 22 21 * Službena doba se računa: po 2 27 24 23 22 a) za paznike starega stila od dne na- „ 3 28 25 24 23 stavljenja do časa, ko postane provizorični paznik. „ 4 29 26 25 24 b) za paznike novega stila od dne „ 5 30 27 26 25 nastavljanja za pazniškega aspiranta. 6 31 28 27 26 Napredovanje v višjo plačilno sto- in čez 32 29 28 27 pinjo se izvede, da se izogne presiste-miziranju med letom, zgolj koncem leta. Začetna plača pazniških aspirantov torej znaša: 22 K II. 21 K III. in IV. 26 K Dunaj 23 K I. aktivitetni razred. Plačilna razpredelnica za bolniške očete po časovnem avancementu. Skupna službena doba v letih Tedenska plafia v kronah Opomba aktivitetna doklada III in IV Dunaj I II Krakov, Lino Celovec, Ljubljana vso ostalo tob. tvornico 1—2 21 21 20 19 Vsak bolniški oče mora absolvirati po 2 25 22 21 20 eno poizkusno leto. „ 3 25-5 22-5 21-5 20-5 a) Iz kroga zunanjih prosilcev spre- „ 4 26 23 22 21 jeti bolniški očetje dobe prve dve leti „ 5 26-5 23-5 22-5 21-5 svoje službene dobe v razpredelnici „ 6 27 24 23 22 razvidno pričetno plačo (19, oziroma „ 7 27-5 24-5 23-5 22-5 20, 21, 24 kron). „ 8 28 25 24 23 V vsakem oziru zadovoljivo služ- „ 9 28-5 25-5 24-5 23-5 bovanje povzroči, da napredujejo po „ 10 29 26 25 24 drugem letu v plači za 1 K in po vsa- „ H 29-5 26-5 25-5 24-5 kem nadaljnjem službenem letu V2 K- „ 12 30 27 26 25 Po 16 letnem službovanju dosežejo (kot „ 13 30-5 27-5 26-5 25-5 bolniški očetje) najvišjo plačo paznika „ 14 31 28 27 26 (najnižja plača mizarskega delovodje) „ 15 31-5 28-5 27-5 26-5 in po končanem 30 službenem letu te- „ 16 32 29 28 27 densko plačo, ki se približuje tedenski „ 17 32-5 29-5 28-5 27-5 plači mizarskega delovodje najnižje „ 18 33 30 29 28 kategorije. V službi se napreduje, ka- „ 19 33-5 30-5 29-5 28-5 kor pri vseh ostalih po časovnem avan- „ 20 34 31 ' 30 29 cementu plačanih delavcev, le koncem „ 21 34-5 31-5 30-5 29-5 leta. „ 22 35 32 31 30 b) V stalnem delovnem razmerju na- „ 23 35-5 32-5 31-5 30-5 stavljeni bolniški očetje se primeroma „ 24 36 33 32 31 dobi svoje režijske službe v kaki drugi „ 25 36-5 33-5 32-5 31-5 lastnosti uvrste v raspredelnico in dobe „ 26 37 34 33 32 tako pripadajočo jim plačo kot pričetno „ 27 37-5 34-5 33-5 32-5 plačo. „ 28 38 35 34 33 „ 29 38-5 35-5 34-5 33-5 „ 30 39 36 35 34 Plačilna razpredelnica za profesioniste po časovnem avancementu. Skupina 1 V Skupina 3 Skupna službena doba v letih Tedenska plača v krm lah III in IV Skupna službena doba v letih Tedenska plača v kronah Dunaj I II Dunaj I II III in IV Krakov, Line Celovec, Ljubljana vse ostale tob. tvoru. Krakov, Line Celovec, Ljubljana vso ostale tob. tvom. 1-2 24 21 20 19 1-2 30 26 24 23 po 2 25 22 21 20 po 2 31 27 25 23 ,, 3 25-5 22-5 21-6 20-5 „ 3 3P5 27-5 25-5 24-5 „ 4 26 23 22 21 „ 4 32 28 26 25 „ 5 26-5 23-5 22-5 21-5 „ 5 32-5 28’5 26-5 25-5 „ 6 27 24 23 22 „ 6 33 29 27 26 „ 7 27-5 24-5 23-5 22-5 „ 7 33-5 29-5 27-5 26-5 „ 8 28 25 24 23 „ 8 34 30 28 27 „ 9 28-5 25-5 24-5 23-5 „ 9 345 30-5 28-5 27-5 „ 10 29 26 25 24 „ 10 35 31 29 28 „ H 29-5 26-5 25-5 24-5 „ 11 35-5 31-5 29-5 28-5 „ 12 30 27 26 25 „ 12 36 32 30 29 „ 13 30-5 27-5 265 25-5 „ 13 36-5 32*5 30-5 29-5 „ 14 31 28 27 2(5 „ 14 37 33 31 30 „ 15 31-5 28-5 27-5 26-5 „ 15 37-5 33-5 31*5 30-5 „ 16 32 29 28 27 „ 16 38 34 32 31 „ 17 32-5 29-5 28-5 27-5 „ 17 38’5 34-5 32-5 31-5 „ 18 33 30 29 28 „ 18 39 35 33 32 „ 19 335 30-5 29-5 28-5 „ 19 39-5 35*5 33-5 32-5 „ 20 34 31 30 29 „ 20 40 36 34 33 „ 21 34-5 31-5 30-5 29-5 „ 21 40-5 3(5-5 34-5 33-5 „ 22 35 32 31 30 „ 22 41 37 35 34 „ 23 35-5 32-5 31-5 30-5 „ 23 41-5 37-5 35-5 34-5 „ 24 36 33 32 31 ,, 24 42 38 36 35 „ 25 30-5 33-5 32-5 31-5 „ 25 42-5 38-5 36-5 35-5 „ 26 37 34 33 32 „ 2(5 43 39 37 36 „ 27 37-5 34-5 33-5 32-5 „ 27 43-5 39-5 37-5 36-5 „ 28 38 35 34 33 „ 28 44 40 38 37 „ 29 38-5 35-5 34’5 33-5 „ 29 44*5 40-5 38-5 37-5 „ 30 39 36 35 34 „ 30 45 41 39 38 Plačilna razpredelnica za elektro-mehanike po časovnem avancementu. Službena doba v letih Tedenska plača v kronah kot elektro-mehanik, oziroma mehanik (ne celotna službena doba) Razred akti’ I iritetnih dok' II ad III in IV Opomba Dunaj Krakov, Line Celovec, Ljubljana Ostale tobačno tvornice 1-2 39 35 33 32 Vsak elektro-mehanik, oziroma mehanik, mora služiti eno leto na poiz-kušnji, po drugem letu napreduje vsako po 2 40 36 34 33 „ 3 41 37 35 34 leto-1 krono v plači. V naj višji stopnji (45, 41, 39, 38 K tedensko dobi najslabše ,, 4 42 38 36 35 plačani električni delovodja) ostane „ 5 43 39 37 36 elektro-mehanik, oziroma mehanik, v neizpremenjeni tedenski plači, dokler » 6 44 40 38 37 ne postane delovodja (kakor paznik). „ 7 in čez 45 41 39 38 V višjo plačilno stopnjo napreduje šele koncem leta. Skupina A obsega: Mizar Sodar Zidar Tesar Steklar Pleskar Krovec Rezač Knjigovez Jermenar Vrtnar z učnim ali pomočniškim izpričevalom Skupina B obsega: Ključavn. Kovač Klepar Kov. sukač Brusač Kurjač Vak.delavec Strojevodja z učnim ali pomočniškim izpričevalom „ izpričevalom o izkušnji „ „ „ strojni izkušnji * Vsak profesionist skupine A in B mora služiti eno leto za izkušnjo. a) Vsako novo sprejeti profesionist dobiva med poizkusnim letom in še eno leto naprej (skupaj torej dve leti) po razpredelnici razvidno ali krajnim razmeram primemo tudi nižjo plačo. Če služi dotičnik v vsakem oziru zadovoljivo, se mu po dveletni službeni dobi zviša plača zn 1 K, vsako nadaljnje leto pa za pol krone in doseže po dovršenih 30 službenih letih tedensko plačo, ki je zelo blizu tedenskim dohodkom dotične skupine delovodij najnižje stopinje. V plači se napreduje, kakor pri vseh ostalih časnih avancistih. le koncem leta.____ b) Iz stalnega delovskega stanja nastavljeni rokodelci se uvrste v razpredelnico z ozirom na službeno dobo, ki so jo dosegli drugod in dobivajo med poizkusnim letom njim pripadajočo plačo kot začetno. Naprej napredujejo v plači, kakor se je obrazložilo pod črko a). * * Strojevodje dobe poleg tega tedensko 3 krone doklade. Spomenica avstr. kršč. tobačnega delavstva. izročena c. kr. glavnemu ravnateljstvu tobačne režije. Visoko c. kr. glavno ravnateljstvo tobačne režije! Začetkom leta 1911 so se iznova uredile plačilne razmere, ki uvajajo trdno ureditev plač posameznih delavskih skupin. Delavstvo pripozna-va, da je ta korak važen, ker upa, da se izboljša tako njegovo gospodarsko stanje, kar je že dolgo nujno potrebno. Z novo ureditvijo plač se je šele pokazalo, kako da so potrebne preosnove delovne in plačilne razmere po c. kr. tobačnih tvornicah. Zato tudi nova plačilna določila niso temeljito izboljšala razmer, kar se je lahko naprej sodilo. Delavstvo zato upa, da bo izvedlo glavno ravnateljstvo še nadaljnje izboljšanje po izkušnjah, ki jih napravi pri novi regulaciji. Saj se je nameravalo z novim načinom plač te tako izboljšati, da postanejo primerne vedno večjim zahtevam, ki jih stavi življenje, ki se je podražilo, in vedno večjim zahtevam glede na delo. Prej navedene napako so povzročile, da se to ni posrečilo z enim udarcem. Ker smo prepričani, da glavno ravnateljstvo ne pozna v popolnem obsegu napak nove preosnove, si usoja delavstvo na nje opozoriti in predložiti svoje tozadevne prošnje. Krajni razredi in krajne stopnje. Sedanja uvrstitev tobačnih tvornic izkazuje sledečo sliko: Krajni razred. V IV IV IV III III III II II U I Krajna skupina 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 Število tvornio ia-kazuje sledeče. 1 3 3 10 3 2 3 1 2 0 2 Ta slika nam kaže, da je uvrščena večina tvornic v zelo nizke krajne stopnje. Temeljne plače so zaradi te uvrstitve zelo nizke, zato se bodo tudi kljub starostni službeni dokladi delov-ske plače zvišale zelo omejeno in le osebam, ki že dolgo vrsto let služijo, in to šele potem, ko se bodo službene starostne doklade izplačevale v popolni meri. Preteklo bo pa še več let, predno se to izvede. Delavstvo zato prosi, da naj se zniža - število krajnih stopinj na osem, da se tako izboljšajo plačilne razmere. Pri tem reduciranju krajnih stopinj na osem ostane še vedno dovolj prostora, da se upoštevajo krajne razmere, kar je gotovo tudi potrebno. Ravno tako naj se zniža tudi število za službene starostne doklade določeno število krajnih razredov tako, da se izpusti krajni razred V. in naj se tvornice uvrste v najbližje višje krajne razrede. S tako preosnovo bi se vsaj deloma izboljšale plačilne razmere. Plačilne stopnje. Vse delovske skupine so se razdelile v razpredelnico, ki obsega 18 stopinj, da so se določile temeljne plače. Delavstvo so razdelili zelo podrobno in ne tako, da bi koristilo delavstvu. Začetkoma je bilo morebiti potrebno, da se je razdelilo delavstvo v 18 stopinj, ker se je moralo ozirati na dosedanje plačilne razmere. Iz tistih razlogov, ki govore za znižanje krajnih stopinj, želi delavstvo, naj se zniža število plačilnih stopinj, in sicer na 12. Označeno znižanje %rajnih in plačilnih stopinj ne bi zgolj zvišale marsikje plač, kar je ne-obhodno potrebno, pospeševale bi tudi koristi obrata. Delavstvo se zdaj premešča, ker se iz-preminja ročno v strojno delo. Če je za vsako delo v kakem oddelku določena različna temeljna plača, se pojavijo težkoče, kadar premeščajo delavtsvo. Kadar se kaka delovna oseba premesti, ne bi smela trpeti škode pri plači, vzdržava-nje obrata zahteva večkrat, da se premešča, če tudi krajšo dobo. Plače, če so manj razcepljene, donašajo veliko ugodnosti tako delavstvu, kakor tudi obratu samemu. Druge preosnove sedanje razvrstitve. Poleg navedenih izprememb so v primeri z drugimi plačami samoobsebi tako nizke, da niti ni potrebno utemeljevati, kako da je potrebno, da se zvišajo. S tedensko plačo 14 do 16 K ne more noben delavec preživljati svoje rodbine. V tistih slučajih, ko dela tudi delavčeva žena v tvornici in — mogoče — nekoliko več zasluži kakor mož, je nekoliko lažje preživljati rodbino. A tudi to ne drži, saj pri večini delavskih rodbin ne, ker če delata oče in mati podnevi v tvornici, se morajo izdajati zneski za vzdržavanje in varstvo otrok, ki zelo obtožujejo skromen proračun rodbine. Tiste rodbine so še hujše prizadete, v katerih je uvrščena žena v tvornici po svojem delu v nižjo stopnjo. Največja beda vlada pri tistih rodbinah, v katerih žena ne dela v tobačni tvornici in če zaradi bolezni ne more ničesar prislužiti, ker je temeljna delavčeva plača tako nizka. V takem slučaju ne odpomorejo tudi starostne doklade, tudi ne, če se popolnoma izplačujejo. Upoštevati se mora tudi dejstvo, da pridejo delavci v poznejših letih kot delavke v tvornico. Delavec, če je tudi rodbinski oče, ima malo službenih let, zato so tudi nizke službene starostne doklade. Če vse te razloge upoštevamo, moramo pripo-znati, da so popolnoma upravičene želje po zvišanju temeljnih plač moških delavcev. Ze uvedena razdelitev razdelitev v plačilne in krajne stopnje naj načelno ostane in naj se zgolj preosnuje v smislu, kakor smo ga izvajali dozdaj. Prosi se zato, naj se uvrste moški delavci, ki so bili uvrščeni dozdaj od V. stopnje naprej, dve stopnji višje, in sicer od VIII. stopnje naprej. Prosi se iz navedenih razlogov, naj se tudi opustita plačilni stopnji I. in II. za de- lavke, ki naj se prično uvrščati s III. stopnjo in naprej. To bi se lahko takoj izvedlo. Nikake težkoče bi vsled tega ne nastale v proračunu, prizadeti delavci delavci in delavke bi pa le dobili nekoliko boljšo plačo. Ker so popolnoma nezasedena mesta V. in VI. plačilne stopnje po časnih delavcih, bi lahko napredovali vsi časni delavci. Ravno na tak način bi se tudi lahko ozirali na delavce v gedingu. Smiselno slično bi se morala izboljšati uvrstitev delavk, da se pripravi pot za strnitev 18 plačilnih stopinj v 12. Ostale želje glede na uvrstitev v plačilne stopnje. Ko so se uvrščali delavci in delavke v plačilne stopnje, so uvrstili veliko delavcev in delavk v prenizke stopnje. Strežnike v vzpenjačah (Aufzug) so uvrstili v VIII. stopnjo. Najbolj dokazuje, kako da so bili pri tem prikrajšani, zgled Line, kjer so se pustili strežniki vzpenjač premestiti v druge oddelke. To je zelo umljivo, če se upošteva, koliko dela se zahteva od njih. Prosijo, naj se uvrste v višjo stopnjo. Bolniške matere (Krankenmiitter) so uvrstili v VII. stopnjo. V mnogih slučajih so postale pre-vzemalke bolniške matere. Prevzemalke so uvrščene tri stopnje višje. Gotovo je zato upravičeno, če prosijo bolniške strežnice, da naj jih uvrste v višjo stopnjo. Najslahše se je postopalo pri preosnovi s strojnimi števkami. Medtem ko so bile prej enake prevzemalkam, so vse tiste, ki še niso’ bile nastavljene kot prevzemalke, zapostavili za dve stopnji. Prosijo, naj jih uvrste vsaj v IX. stopnjo. Temeljne plače. Plačilna razpredelnica izkazuje za vsako stopnjo temeljne plače. Pravzaprav ni zadet pravi smisel z besedo temeljne plače. Za vsako plačilno stopnjo določene plače niso temeljne plače, marveč najvišje plače, kar je povzročilo veliko nesporazumljenj. Razlaga se ta razdelitev s tem lahko, ker se je to prvič določilo. Praktično se ta oblika ne bo obnesla. Delavstvo zato prosi, naj se tozadevna doolčila tako izpremene, da se proglase v vsaki stopnji označene plače kot temeljne, ki jih dobi vsaka delovna oseba, ko odda določeno delovno množino. Kot najvišja plača naj pa velja temeljna plača prve višje plačilne stopnje. Kako da je potrebno, da se izpremeni določilo, se razvidi, ker se dejanske plače ne vjo-majo s plačami, ki so navedene v razpredelnici. O tem smo poizvedovali in dobili sledečo sliko: Razloček med dejanskimi in temeljnimi plačami (nižja plačilna skupina.) Časna plača delavcev. 8 tvornio, skupaj 35 slučajev Razloček pri plači. 50 100 150 200 250 800 350 400 13 slučajev 8 „ 8 „ 2 slučaja 2 „ 1 slučaj 1 „ „Geding“ plača delavcev. H tvornio, skupaj 28 slučajev. Razloček pri plači. 50 v 100 „ 150 „ 200 „ 350 „ 300 „ 350 „ 400 „ 7 slučajev 8 „ 2 slučaja 2 „ 3 slučaji 2 slučaja 2 „ 2 Časna plača delavk. 9 tvornio, skupaj 30 služajev Razloček pri plači, do „Geding" plača delavk. 14 tvornio, skupaj 130 slučajev. Razloček pri plači. 50 v 13 slučajev do 50 v 112 100 „ 7 „ „ 100 „ 39 150 „ 3 slučaji „ 150 „ 21 200 „ 1 slučaj „ 200 „ 13 250 „ 1 „ „ 250 „ 5 Vseh slučajev 283. Navedeni seznam seveda ni popoten, a dokazuje kljub temu, da je navedena želja delavstva popolnoma upravičena. Osebne doklade. Ko so uvrSčali delavstvo v plačilne stopnje, se je pokazalo, da veliko delovnih oseb po svoji plači ne spada v tisto plačilno stopnjo, v katero naj bi jih uvrstili. Da se ta napaka odpravi, se je izplačala tem osebam osebna doklada v tisti višini, ki tvori razloček med temeljno in dejansko plačo. To je vse lepo, a dejansko so okrajšane te delovne osebe, ker ne bodo dobile starostne doklade toliko časa, dokler ne bo presegala osebne doklade. Preiskali smo več slučajev, da doženemo obseg osebnih doklad in kako vplivajo na plače in na starostne doklade. Vsi slučaji tudi tu niso navedeni, a navedeni zadoščajo, da pokažejo, kako učinkujejo osebne. V tvornicah V slučajih Osobno doklade do vin. 7 51 50 tedensko 9 21 100 5 27 150 3 4 200 1 2 250 2 2 350 ” 1 1 400 1 1 500 „ 1 1 600 1 1 nad 700 „ Ta pregled kaže, da bi moralo veliko delov- nih oseb žrtvovati veliko službenih let, da po- stanejo deležni službenih starostnih doklad. Sodimo, da tega glavno ravnateljstvo ni nameravalo in zato prosimo, naj osebe z osebno doklado dobe tudi svojo popolno službeno starostno doklado. Prcosnova plačilne razpredelnice. Navedene naprošene izpremembe plačilne razpredelnice bi se lahko brez vsake težave iž-vedle korakoma do leta 1916. Potrebno je pa tudi, da se od časa do časa plačilna razpredelnica preosnuje, ker se vedno izpreminjajo delovne razmere po tobačnih tvornicah, kakor tudi gospodarsko stanje delavstva. Prosimo zato, naj se vsako tretje leto preosnujejo plačilne razpredelnice. Službene starostne doklade. Prosi se, kakor že utemeljeno ,naj se glede na službene starostne doklade popolnoma opusti krajna stopnja V in naj se tobačni režijski uradi tako razdele v IV krajne razrede, da se dosedanji v krajne stopnje II. do V uvrščeni uradi uvrste vsak v en višji razred. V »Regulativu za službene starostne doklade« slove določilo 2 b, da se pri nezadovoljnem službovanju deloma ali popolnoma ne dovoli službena starostna doklada. Delavstvo prosi, naj se to določilo popolnoma zloči, ker se boji, da bi lahko povzročilo marsikatero krivico. Kot kazensko sredstvo to pač ne more priti v poštev, ker obsega delovni red natančna določila, ki zadoščajo v vseh slučajih. Prosi se tudi, naj se dovolijo starostne službene doklade v slučajih bolezni ali kontumacov. Množina dela. Malone vsako leto je prosilo delavstvo, da naj se zniža delo. Večinoma so bile te prošnje brezuspešne. Ko se je znižala delovna doba na 54 ur, so se obnovile prošnje. Začetkom leta 1911 se je zopet povečala množina delu, ker stavijo na delovne osebe posameznih oddelkov take zahteve, da jih more izpolniti le na škodo skrbnega dela. Delavke mnogih tvornic prosijo zato, naj se zniža množina delu. V dodatku posamez- nih tvornic se bo o tem še razpravljalo. Splošno se to prosi v pripravljalnici, zavijanju zavojev, in pri cigaretnih števkah, ki se jim je začetkom letošnjega leta zelo zvišalo delo. Uvedba časne plače. Delavstvo posameznih oddelkov je že ponovno prosilo, naj se mesto geding uvede časna plača. Osobito velja to za pripravljalnico, zavi-jalnico smodk in cigaret in pri strojih. Vzdrža-vanje geding plače je mogoče upravičljivo v ci-garni in cigaretni fabrikaciji, ker se tu dela in šteje vsak kos, kar se pa v drugih oddelkih ne dogaja. Fredčitanje. Splošno je že delavstvo izjavilo in ponovilo svojo željo, da naj se popolnoma odpravi pred-čitanje, ker provzroči mnogokrat veliko delavkam neprijetnosti. Kontrolo naj izvaja po posameznih oddelkih nadzorno osobje ali naj se pa uvedejo kontrolne ure, ki so se že obnesle po mnogih zasebnih podjetjih. Odpočilni dopusti. Delavstvo tudi zdaj prosi, da naj se razširijo odpočilni dopusti. Dopusti naj se podaljšajo tako, da bodo znašali po petih službenih letih tri dni, po desetih pa šest. V službeno dobo naj se všteje tudi službena doba v nestalnem stanju. Odpočilni dopust bo dosegel svoj namen le, če se poviša število delovnih oseb, ki imajo pravico nanj. Želeti je tudi, da ga delavstvo tudi prav izrabi. To bi se tako pospeševalo, da bi dobivalo delavstvo znižano vožno ceno po državnih železnicah. Prosi se, naj glavno ravnateljstvo v tem smislu vpliva na železniško ministrstvo. Dopust porodnic. Popolen dopust porodnic naj se dovoli vsem porodnicam brez vsake izjeme. Odpravi naj se tudi določilo, da ne dobe tiste porodnice, ki so imele porodniški dopust, poletnega odpočitnega dopusta. Prosti poldnevi. Glede na ureditev vprašanja o prostih poldne vih, na primer pustni torek, veliki petek, velikonočna in binkoštna sobota itd., predlagamo: Opustimo, da naj bo prosto pustno popoldne in da se delo dne 1. majnika prej konča. Zato prosimo, naj se konča iz verskih razlogov delo veliki petek in dne 31. decembra ob 3. uri popoldne, naj se da mesto pustnega popoldneva prosto na cesarjev rojstni dan, kakor tudi velikonočno in binkoštno soboto ter dne 24. decembra. Sodimo, da se tako to vprašanje najboljše reši. Plače ob orožnih vajah in ob kontumacih. Delavci prosijo, naj se jim izplača popolna plača, če so pozvani k orožnim vajam, ker zahtevajo orožne vaje v vsaki rodbini velike žrtve. Nadalje prosi delavstvo, naj se ob kontumacih ne izplačuje več bolniška podpora, marveč popolna plača, ker so bolniške p odopre bistveno nižje kot plače. Kontumaciranje znatno gospodarsko oslabi delavsko rodbino. Izpolnitev teh želja bi ne povzročilo c. kr. tobačni režiji posebno velikih izdatkov, a delavstvo bi imelo le marsikatero ugodnost. Omenjamo, da c. kr. državne železnice izplačujejo ob kontumacih popolno plačo. Tobačni labrikati delavstvu. Delavci c. kr. tobačnih tvornic prosijo, naj se jim brezplačno prepusti gotova množina tobačnih izdelkov. Dobrodelne naprave. Delavstvo prosi, naj se ustanove v zadostnem obsegu v vsaki tvornici dobrodelne napra- ve. Prosi se, naj se prej ko mogoče ustanove po vseh tvornicah zavetišča dojenčkov. Več tvornic nima lastnih kopalnic. Kako da se to pomanjkljivost čuti, se kaže osobito v takih krajih, kjer ni ali kjer obstajajo nezadostna zasebna kopališča, kakor na primer v Bavču, Ftirstenfeldu itd. Tvorniška kopališča so zelo dragocena zdravstvena uvedba. Njih obrat ni dražji, kakor izdajanje kopalnih nakaznic po znižanih cenah. Zelo blagodejno učinkujejo tudi juhni, zavodi, ki tudi v mnogih slučajih ne izpolnjujejo v polnem obsegu svoje naloge, dokler se dobi v njih zgolj mleko, kava in juha. Delavstvo po mnogih tvornicah zato prosi, na se kuhinje tako razširijo, da se bo dobilo opoldne popolno kosilo. Po zelo revnih krajih naj c. kr. glavno ravnateljstvo z zadostnimi podporami kuhinjam omogoči, da se bodo dobivale zadostne porcije po zmernih cenah. Zdravilni zavodi. Dobre uspehe je imelo pred leti započeto delo, da se skrbi za jetične. Uspehi bi bili pri boljših predpogojih še lahko večji. V obstoječih zavodih manjka prostorov. C. kr. glavno ravnateljstvo zato zgradi lastne pavilijone pri zavodih, s katerimi ima pogodbo. Dobilo bi se tako dovolj prostora. Stroški bi ne bili preveliki. Za rekonvalescente bi se moralo ravno tako skrbeti po načinu podobnem preskrbi jetičnikov. Zdravniško zdravljenje svojcev. Tvornica prosi, naj se tvorniški zdravniki tako plačajo, da bo omogočeno brezplačno zdravljenje svojcev tobačnega delavstva. Vprašanje o stanovanjih. Z ozirom na našo predloženo brošuro »Die Wohnungsverhaltnisse der Tabakarbeiterschaft« (Vsebino te brošure »Skrb za stanovanja tobačnega delavstva« smo objavili svojčas tudi v »Glasniku«) ponavljamo i letos svojo prošnjo, da naj se zadostno skrbi za stanovanja. Razmere se niso nič zboljšale, marveč poslabšale. Po mnogih krajih so take, da je pomoč nujno potrebna. Saj so na primer v Bavču že mislili, naj se porabi za stanovanje mrtvašnica. Opisovati ni treba, kako škoduje pomanjkanje stanovanj. Odpomoč je nujno potrebna. Delavski odbori. Prlpoznanje organizacije. Tudi letos prosimo, da naj se uvedejo delavski odbori. Zdaj ta vez med delavstvom in tvorniškim vodstvom popolnoma manjka. Člani bolniških odborov kot taki ne morejo priti tozadevno v poštev. Istočasno prosimo, naj se pripozna naša organizacija. C. kr. glavno ravnateljstvo naj obvesti tvorniška ravnateljstva, da imajo zaupniki naše »Zveze« pravico posredovati v delavskih vprašanjih z voditelji oddelkov in z ravnatelji. Tako občevanje predpostavljenih uradnikov z zaupniki »Zveze« bi pospešilo dobro razmerje s tvorniškim vodstvom in bi se odpravilo marsikatero nesporazumljenje. Iz posameznih tvornic. Hallein. Delavstvo fabrikacije cigar prosi, naj se reducira (zniža) delo tedensko pri vseh smodkah za 200 kosov, ker se zdaj preveč zahteva. Žagarji zabojev prosijo plačo, ki jim gre po razpredelnici. Zdaj dobe tedensko 13 kron, po razpredelnici bi morali imeti 16 K 50 v. Nujno je potrebno, da se napravi v tvornici vzpenjača. Zdaj morajo nositi delavci vse tovore celo v III. nadstropje. Farstenfeld. Delavstvo prosi, na se ustanovi prej ko mogoče lastna tovarniška kopelj. Novi Jičin. V pripravljalnici tobaka in v za-vijalnici naj se prej ko mogoče napravijo zra-čilni aparati. V zavijalnici tobaka prosijo delavke, da naj se zniža delo. Kontrolne tehtalke prosijo, naj se uvrste s tehtalkami cigarne fabrikacije v VII. stopnjo. Nadalje prosi delavstvo, da naj se opusti tretja skupina cigarne pripravljalnice in premesti v drugo, ta pa v prvo skupino (grupo). Kakor lani, tako prosi delavstvo tudi letos, da naj se ustanovi lastna tvorniška kopalnica. Dokler se to ne zgodi, naj se število nakaznic kopelj i pomnoži na 6000. Celovec. Poleg splošnih želj prosi delavstvo v cigaretni strojni dvorani, da naj se napravi še drugi zračni sesalec. Pri 16 strojih se namreč nahaja en sam. Line. V cigarni pripravljalnici se izdeluje novejši čas material na suh način. Proti temu bi ničesar ne ugovarjali, a priklada je ostala taka, kakršna je bila pri mokrem materialu. Težje se tudi izdela suh material. Dnevna priklada naj se zato zniža. Ob preureditvi plač in delovnih razmer se je tudi izdatno povišalo delo. Pri adjustiranju zabojev znaša povišanje malone 50 odstotkov. V cigarni fabrikaciji se mora pri A A izdelati 100 kosov več. Delo se je povišalo tudi pri drugih vrstah smodk, kakor tudi v zavijalnici smodk, v cigaretnem oddelku in pri fabrikaciji tobaka. Pri fabrikaciji cigaret se je zvišalo delo pri stroju za 150.000 kosov tedensko. Rezalci tobaka imajo tudi tako množino dela predpisano, da ne dosežejo temeljnih plač. Prezemalke cigaret prosijo, da naj se zopet nastavi pri vsakem stroju staro stanje petih prevzemalk. Nemogoče je, da prevzamejo pri vsakem stroju štiri prevzemalke tedensko 150.000 kosov več, kakor prej pet prevzemalk. Delavstvo pri zavijanju prosi, naj se zniža množina dela. Dve delavki izdelata dnevno 9, ob sobotah 7 vreč. Ob sobotah se delo ne more zmagovati. Ob sobotah naj se zniža delo na pet vreč, kar se je prosilo že lani. Delavke v »Rippensprenge« so bile do letos nekoliko boljše plačane, kot v pripravljalnici. Letos se jim je vzela višja plača. Prosijo, naj se jim vrne prejšnja doklada, ker je delo slabo in morajo cel dan ostati na mokrem. Bavč. Delavstvo prosi, naj se uvrsti tvornica v višjo krajno stopnjo. Pri dosedanjih izboljšanjih se je na bavško delavstvo vedno premalo oziralo. Z ozirom na draginjo živil in stanovanj je regulacija nezadostna. Povišalo se je tudi delo. Ottakring. Delavstvo pripravljalnice prosi, naj se napravi električen ventilator, ker je tu zrak slab in se okna zaradi prepiha ne smejo odpirati. Cvitava. Delavke v pripravljalnici in zavijalnici smodk prosijo, naj se jim zniža delo. Ravno to tudi prosijo delavke v zavijalnici smodk, pri smodkah K R špinarce in prevzemalke. Delavstvo cigarne zavijalnice prosi, naj sc uvede tedenska ali dnevna plača. Zavijalke cigaret prosijo za predposnetke. To so glavne zahteve iz posameznih tvornic. Končno izvaja spomenica: Glede na Ljubljano, Sacco in Rovlgno se sklicujemo na že dne 27. marca t. 1. izročene želje gospodu sekčnemu načelstvu in glavnemu ravnatelju. Izdajatelj: Fran Ullreich, Dunaj. — Odgovorni urednik Mihael Moškerc. Tisk .Katoliške tiskarne* v Ljubljani.