I z slovenske in jugoslovanske geografske k n jiže v n o s ti Geografski zbornik — Acta geographica, XV, Geografski inštitu t Antona Melika SAZU, L jubljana 1976, 272 strani, 5 večbarvnih k art v prilogi. Ta Geografski zbornik je posvečen akadem iku dr. Antonu Meliku ob de­ seti obletnici njegove sm rti. Ob tej priliki je In štitu t za geografijo SAZU tudi predlagal Predsedstvu SAZU, da se njegov dosedanji naziv sprem eni v naslov: Geografski inštitu t Antona Melika. V zborniku so bile tiskane tri daljše razprave, od katerih je prva naj­ obsežnejša in kolektivno delo večjega števila geografov. »Geografske značil­ nosti poplavnega področja ob Pšati« so raziskovali D. Radinja, M. Šifrer, F. Lovrenčak, M. Kolbezen in M. Natek. Delo obsega 151 strani, 88 fotografij, 2 diagram a v besedilu in 4 barvne karte v prilogi. Š tudija je prvi del dolgo­ ročno zasnovane raziskovalne naloge, katere cilj je proučitev najpom em bnej­ ših in najznačilnejših, čeprav različnim tipom pripadajočih poplavnih podro­ čij na Slovenskem. V uvodni pripom bi podčrtava akadem ik dr. S. Ilešič, da naj bi se ta področja obravnavala predvsem kot poseben pokrajinski tip s svoj­ stvenimi naravnim i in družbenimi vzroki te r posledicami te r s svojstveno funkcijo v pokrajinsko-regionalni s truk tu ri Slovenije. Raziskava naj poleg ostalega pokaže sm iselnost in koristnost kompleksne geografske analize dolo­ čenega tipa pokrajine. Analize naj bi se ne omejevale niti na naravne niti samo na družbene sestavine pokrajine, temveč naj bi obravnavale predvsem njihove m edsebojne vzročne in funkcijske zveze. Ne gre torej za obravnavanje po­ plav, temveč pokrajin, v katerih so ali so vsaj do nedavna bile poplave eden najznačilnejših pojavov. Naloga je bila oblikovana v skladu z raziskovalno metodo geografskega proučevanja poplavnih področij v Sloveniji, ki je bila objavljena v Geografskem vestniku, XLVI (1974) in jo je sestavila večja skupina geografov (za objavo jo je priredil D. Radinja). Avtorji študije so se v osnovi držali tega delovnega načrta in so ga, navkljub njegovi širokopotezni zasnovanosti, uspešno uresničili. Š tudija ima pečat skupinskega dela z vsemi dobrim i in slabimi stranm i take oblike dela. Posamezna poglavja so med seboj smiselno in sistem atično razdeljena ter urejena. D. R a d i n j a v uvodnem delu študije pojasnjuje nam en proučevanja in osnovna izhodišča raziskave. Označen je cilj celotnega načrta raziskave »Geografija poplavnih področij na Slovenskem«, katerega prvi del o poplav­ nem področju ob Pšati naj bi služil kot prim er in praktični preizkus izgrajene in oblikovane raziskovalne metode. Isti avtor obravnava nadalje obseg in raz­ prostranjenost poplavnega področja ob Pašti te r podrobno razlikuje »področ­ je izjemno velikih« in »področje rednih poplav«. Ugotavlja nadalje pogostost, sezonsko razporeditev in tra jan je poplav. Skuša dognati tudi višino poplavne vode, njen izvor in dinamiko. Po hidrografski razčlenitvi poplavnega sveta obravnava še pokrajinske zasnove poplavnega področja in vlogo melioracij te r regulacij pri sedanji izrabi tega področja. Slednjič načne tudi široko hidrografsko problem atiko nadaljnjega ure­ jan ja celotne pokrajine. 13 — GEOGRAFSKI VESTNIK 193 Poglavitne geomorfološkc značilnosti porečja Pšate prikazuje M. Š i f r e r , ki je posebej podčrtal dejstvo, da je za pogostost poplav ob Pšati pomembno tudi to, da je hribovito in gričevnato zaledje, predvsem ob zgornjem toku nad Mostami, reliefno in geološko tako izoblikovano, da pospešuje hiter odtok vode v doline. Ob srednjem in spodnjem toku Pšate pa se pridružuje tem u še obilen dotok talne vode iz B istriške ravnine. Za obseg poplav je pom em bna tudi najm lajša akum ulacija, ki jo je človek s svojimi posegi v na­ ravo še pospešil. Z nasipanjem in dvigom dolinskega dna ob Pšati se je lokal­ no nam reč obseg poplav močno povečal. F. L o v r e n č a k je orisal poglavitne tipe rastja in prsti na poplavnem področju Pšate. Obravnavani so tudi vplivi poplav na ra stje in lastnosti prsti te r vpliv ra s tja na poplave. O regulacijah in m elioracijah ob Pšati poroča M. K o 1 b e z e n. VI. poglavje z naslovom »Družbeno geografske značilnosti poplavnega sveta« je prispeval M. N a t e k. V orisu gospodarskega pomena tekočih voda in njihove izrabe so očrtane obrtne in druge dejavnosti na vodni pogon, osvetljena sta pom en potokov pri nam akanju travnikov te r pri oskrbi naselij s pitno vodo. Človekove posege v urejevanje vodnega omrežja ponazarjajo m elioracijske preureditve v zadnjih sedem desetih letih, vzdrže­ vanje in negovanje strug ter osuševanje nam akalnih kanalov. Učinki in posle­ dice poplav so obravnavani v pokrajini še v luči njihovega odnosa do naselij in oblik kmečkih domov ter prom etnih poti, kakor tudi do sprem em b v izrabi km etijskih zemljišč v obdobju 1896 do 1971. leta. V zaključku razprave je D. R a d i n j a povzel poglavitne problem e te pokrajine. Njihovo ugotavljanje in razreševanje im a znatno vrednost v po­ vsem praktičnih gospodarskih rešitvah in ukrepih. V celoti lahko sm atram o to raziskovalno delo za pomem bno tem eljno geografsko študijo, ki s kompleks­ no geografsko začrtanim pristopom raziskuje in pojasnjuje vrsto problemov v določenem prostoru. Študijo smiselno dopolnjujejo številne fotografije in zelo skrbno priprav­ ljene in izdelane barvne tem atske karte. Ob tem naj podčrtam o, da je celotna kartografska obdelava do tiskarskega originala delo kartografskega oddelka Geografskega inštitu ta SAZU, k ar pomeni znaten tehnološki napredek. Naslednjo študijo v XV. letniku Geografskega zbornika, ki sodi prav tako v skupino raziskav o poplavnih področjih, je pripravil I. G a m s z naslo­ vom »Hidrogeografski oris porečja M islinje s posebnim ozirom na poplave« (50 strani, 4 risbe, 10 fotografij in 1 karta v prilogi). To je štud ija že iz druge faze proučevanja poplavnih področij Slovenije, ko so posamezni raziskovalci sam ostojno ali z drugim i sodelavci začeli proučevati posamezna poplavna področja ali pokrajine. Raziskavi gre posebna pozornost tudi zato, ker M islinjska dolina ni kakor npr. Pšata tipična poplavna pokrajina z obsežnimi poplavišči, k je r bi voda zastajala dalj časa, temveč je to dolina, k jer voda prestopa bregove le za krajši čas in v skrom nejšem obsegu, v glavnem v bli­ žini svoje struge. Takšna narava raziskanega porečja je seveda zahtevala pri proučevanju drugačen pristop kot pri Pšati, ki pa je prav tako kompleksno metodološko zasnovan. Številni jezovi na Mislinji in njenem pritoku Suhadolici, ki so nastali v preteklosti, so ustvarili številne lokalne akum ulacije. Odkar so začeli zadnja leta opuščati te jezove in stare mline, poplavne vode prenašajo zato akum u­ liran prod in povzročajo težave m oderni regulaciji, ki jo izvajajo le po sek­ torjih . Posledica je, da je stanje voda dokaj neurejeno, kar povzroča številne probleme. V interesu prebivalstva in gospodarstva bi bila čim prejšnja kom­ pleksna ureditev te reke. Avtor podaja v zaključku na osnovi podrobnega proučevanja mnoge zanimive ugotovitve, od katerih naj na tem m estu pod­ črtam o le naslednjo, da je človek s postavitvijo številnih jezov za vodne po­ gone bistveno vplival na naravni transport po reki. Med obema vojnam a je bilo na reki še 43 jezov in ponekod je odpadla kar polovica vodnega strm ca na jezove, ki so na ta način uničili prav toliko kinetične energije. Ko so kasneje jezovi propadli in se je zm anjšalo kmečko utrjevanje bregov pred erozijo, so nastali neizravnani strm ci in reka zdaj pospešeno prestavlja prod, prej zadržan v strugi. To je na eni strani pospešilo lokalno višanje in nastajanje sipin, drugod bočno erozijo in odnašanje prsti. Tem perečim in h itro pote­ kajočim procesom, bi po avtorjevih ugotovitvah odpomogla izgradnja aku­ m ulacijskih bazenov v gorskih dolinah, ki bi obenem zm anjšali tudi katastro­ falno visoke vode in nevarnosti poplav. M. Š i f r e r in D. K o š i r sta prispevala tre tjo študijo v Geografskem zborniku z naslovom »Nova dognanja na Triglavskem ledeniku in ledeniku pod Skuto« z 2 diagramoma, 54 slikami, 1 karto in 2 tabelam a v besedilu. Prvi del »Poglavitna dognanja o Triglavskem ledeniku v letih 1963 do 1973« je prispeval M. Šifrer, drugi del razprave »Ledenik pod Skuto od leta 1955 do leta 1973« pa je napisal D. Košir. Oba dva poglavitna, sicer razm erom a m ajhna, ledenika na Slovenskem, opazujejo ob koncu vsakokratne talilne dobe (septem bra ali oktobra). Triglav­ ski ledenik sistem atično opazujejo že od leta 1946 dalje te r so bili rezultati teh opazovanj do leta 1962 tudi že objavljeni (Meze, D.: Ledenik na Triglavu in na Skuti. Geografski zbornik 3. L jubljana 1955 in Šifrer, M., Nova geomor- fološka dognanja na Triglavu. Triglavski ledenik v letih 1954—1962. Geograf­ ski zbornik 8. L jubljana 1963). Zato zajem a to poročilo samo enajstletno obdob­ je 1963—1973. Zelo pom em bna je ugotovitev, ki kaže na trend klim atskih sprememb, da se je v teh letih ledenik na spodnjem koncu um aknil povpreč­ no za 11,24 m, stanjšal pa za 4,70—5,20 m. Do največjega um ika je prišlo v le­ tih 1964 in 1967, najm anj pa leta 1965, ko je ostal pod snegom preko vsega poletja. Rezultati kažejo, da se je ledenik v letih 1963—1973 počasneje um ikal kot v predhodnem opazovalnem obdobju. Celotna površina ledenika pa se je zm anjšala v prvem obdobju od 14,37 ha (leta 1946) na 12,66 ha (leta 1954), v drugem na 12,13 ha (leta 1962) in v tre tjem na 11,90 ha (leta 1973). Šifrer ugotavlja, da je poleg raznih drugih klim atskih razlogov glavni vzrok za po­ časnejše um ikanje v zadnjih letih povečana količina snega. Z opazovanjem km iškega ledenika ob Skuti so začeli že leta 1948. Poro­ čilo zajem a opazovanja za obdobje od leta 1955 do 1973, ker so bila prejšn ja opazovanja že objavljena (Meze 1955). V tem opazovalnem obdobju, ki ga obravnava prispevek, se je ledenik zaradi ugodne orografske lege le neznatno skrčil. Do um ikanja je prišlo predvsem v letih, ko se je tudi množina snega na njem močno zm anjšala (1957, 1958, 1967, 1968 in 1973), m edtem ko v letih, ko je ostal čez vse leto pod snegom, ni bilo mogoče zabeležiti sprememb (1972, 1965 in 1970). To različno ohranjenost snega na ledeniku osvetljuje avtor tudi s klim atskim i razločki med posameznimi leti. Obe študiji v tem prispevku sta rezultat dolgoletnega in natančnega terenskega opazovanja, pri katerih so poleg obeh avtorjev sodelovali še M. Natek, M. Žerovnik, I. Gams. Vsako leto so bile opravljene številne podrobne m eritve stan ja ledenikov. Rezultat teh m eritev je nazorno prikazan na gra­ fični prilogi. Poleg tega že vrsto let fotografirajo ledenik z istih stalnih točk, kar je zelo važen pripomoček pri ugotavljanju sprememb. Posebej je potreb­ no podčrtati tudi vztrajno delo navdušenega gornika, geografa in meteoro­ loga D. Koširja, ki opazuje oba ledenika že nepretrgano od leta 1948 dalje, skupaj že kar 26 let. Prav ta kontinuiteta, sistem atičnost, natančnost in ob­ jektivnost poročanja, daje tem fizično geografskim raziskovanjem še poseb­ no vrednost, saj v slovenski geografski literatu ri skoraj ne ne najdem o pri­ mera, da bi se neko dogajanje proučevalo na tako vztrajen način. Sami re­ zultati objavljenih opazovanj pa im ajo tudi širši m ednarodni pomen, saj jih posredujejo m ednarodni organizaciji za opazovanje stan ja ledenikov. Poleg tega je važno podčrtati, da sodita ta dva ledenika med najjužnejše Alpske ledenike in sta zato, čeprav sta po obsegu razm erom a m ajhna, še posebno pomembna. Milan Orožen Adamič