251 TEORIJA IN PRAKSA let. 53, 1/2016 sistematične reprodukcije kapitalske- ga razmerja, vendar niti historično niti logično zvedljivih nanj« (str. 9). Na tej točki skozi precej nenaklo- njeno branje ključnih del kritizirata teoretike političnega marksizma, saj zaključita, da slednji odnos izkoriš- čanja med fevdalcem in direktnim proizvajalcem smatrajo kot temeljno komponento fevdalnega produkcij- skega načina, ki predstavlja osnovni ontološki in analitični gradnik za vse nadaljnje teoretsko in zgodovinsko raziskovanje (str. 24). Robert Brenner kot utemeljitelj političnega marksiz- ma poskuša po mnenju avtorjev s premalo razložiti preveč, čeprav med opombami (str. 289) tudi sama na- vajata Brennerja, ki pravi, da njegov koncept social-property relations, ki ga avtorja kritizirata kot preveč eno- stranskega, zajema vertikalne družbe- ne odnose (med izkoriščevalci in ne- posrednimi proizvajalci) in horizon- talne odnose, torej odnose znotraj razreda samega. Ne glede na to pa so nekatere kritike političnega marksiz- ma, na primer očitek neutemeljene ločitve sfer proizvodnje in menjave pri vlogi čezatlantskih trgovcev/la- stnikov plantaž, na mestu. Obravnavano delo je torej zelo ambiciozen in teoretsko pretanjen poskus postavitve novega ali vsaj mo- dificiranega raziskovalnega progra- ma, ki s svojo zastavitvijo omogoča mnoge razširitve na nova zgodovin- ska časovna obdobja in geografska območja, na primer Afriko, ki sta jo avtorja, kot priznavata, v svojem delu izpustila. Kljub temu pa je v delu naj- ti tudi nekaj (namernih?) zgrešenih interpretacij političnega marksizma, ki ob naklonjenem branju in obili- ci debat o razmerju med političnim marksizmom, teorijo svetovnih siste- mov in neenakega in kombiniranega razvoja v zadnjih letih (Allinson in Anievas, 2009; Lacher, 2006; Teschke, 2014 idr.) ne bi bile potrebne. LITERATURA Allinson, Jamie C. in Alexander Anievas (2009): The uses and misuses of une- ven and combined development: an anatomy of a concept. Cambridge Review of International Affairs, 22 (1): 47–67. Lacher, Hannes (2006): Beyond globali- zation: capitalism, territoriality, and the international relations of moder- nity. New York: Routledge. Teschke, Benno (2014): IR Theory, His- torical Materialism and the False Promise of International Histori- cal Sociology. Spectrum Journal of Global Studies 6 (1): 1–66. Klemen PLOŠTAJNER Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani Jeff Halpner War Against the People: Israel, the Palestinians and Global Pacification Pluto Press, London 2015, 340 strani, 13.00 £ (ISBN 978-0-7453-3430-1) Michael Foucault v svoji analizi kolonializma ter odnosa med global- nim severom in jugom govori o učin- ku bumeranga. Orodja, taktike, strate- gije, diskurzi in prakse, ki se izumljajo 252 TEORIJA IN PRAKSA let. 53, 1/2016 za zatiranje in prijemanje teles na globalnem jugu in služijo ohranjanju prevlade ter svetovne hegemonije, se hitro selijo po različnih lokacijah ter začenjajo delovati tudi na globalnem severu. Prijemi oblasti, njihovi aparati in institucije, ki so se lahko v koloni- jah svobodneje razvijali zaradi šibkej- ših protisil, se kot bumerang vračajo v središče njihovega izvora. Kot je pred 50 leti opozarjal Martin Luther King: »Krivica, ki se pojavi kjekoli, je grožnja pravici povsod.« Jeff Halpner v svojem delu res ne uporablja foucaultovskega miselne- ga aparata ali besednjaka, ko pa opi- suje ravno te selitvene prakse tehnik oblasti, uporablja njegovo metodo. Popisuje, kako se vojaških taktik, ki jih izraelska vojska izumlja pri napa- dih na begunsko taborišče Jenin ali urbanem vojskovanju v Gazi, učijo druge vojske sveta. Pokaže, kako do- bičkonosna vojaška industrija Izrae- la, ki svojo tehnologijo izpopolnjuje na okupiranih območjih Palestine, odgovarja na potrebe t. i. »vojne pro- ti terorju« in polni niše, ki nastajajo z novimi tipi nekonvencionalnega voj- skovanja. Kako se strategije in orodja pacifikacije, uporabljeni za ohranja- nje okupacije, selijo k policijskim in- stitucijam v New York ali k zadušitvi protestov proti revščini v Rio de Jane- riu. Kako se tehnična orodja (in pod- jetja, ki jih ponujajo) za nadzor meja blokirane Gaze in koloniziranega Zahodnega Brega pojavljajo tudi na južnih mejah ZDA in trdnjave Evrope. Na kratko: Halpner odlično in odloč- no popiše, kako in zakaj se prakse okupacije Palestine selijo po svetu. Kako se oblast »izraelizira« in ljudstva »palestinizirajo«. Palestinsko okupaci- jo nam tako dostavi na domači prag. Knjiga se začne s preprostim vprašanjem: »Zakaj se lahko okupa- cija ohranja?« Takšen pristop k pro- blematiki avtorja sili, da pogleda na okupacijo s širše perspektive in jo postavi v bolj sistemski okvir. Oku- pacija Palestine tako ni več zgolj lo- kalno vprašanje zatiranja ali pa večja igra geopolitike, temveč postane sis- temsko vprašanje delovanja global- nega kapitalizma. V prvem poglavju Halpner postavi okupacijo v okvir svetovno sistemske analize. Ker je globalni sistem nepravičen in ker se v pogojih neoliberalne ofenzive neena- kost veča ter zatiranje krepi, se tehni- ke pacifikacije, ki jih Izrael izumlja pri ohranjanju okupacije, ponujajo kot učinkovita orodja reprodukcije sis- tema. Okupacija Palestine se tako ne kaže več kot varnostna grožnja Izra- elu, ampak kot laboratorij izumljanja novih orožij, orodij in taktik zatiranja vseh gibanj, ki nasprotujejo obstoje- čemu stanju izkoriščanja. Takšna zastavitev problema omo- goči avtorju ugotovitev, da Izrael ni svetovno priznana sila, vojaška ve- lesila in pomemben center razvoja novih tehnologij kljub očitno nele- galni in nelegitimni okupaciji, am- pak zaradi nje. Zasedba in obleganje palestinskih ozemelj se ne dogajata zaradi varnostnih groženj, ampak ker se izplača tako izraelski ekonomiji kot globalni hegemoniji. Z razvojem in testiranjem novih orožij na telesih upirajočih se Palestink in Palestin- cev je Izrael postal eden ključnih in 253 TEORIJA IN PRAKSA let. 53, 1/2016 največjih izvoznikov vojaške tehno- logije. Struktura izvoznih vojaških produktov kaže, da izraelska ponud- ba odgovarja na specifično povpraše- vanje po novih tipih orožja in tehnik vojskovanja, ki so zelo oddaljena od konvencionalnih vojsk in bojev. Od- govarja predvsem na potrebe novega tipa vojn, ki jih Halpner imenuje »var- nostne« (securocratic war), katerih namen ni uničenje, temveč pacifika- cija nasprotnika. Gre torej predvsem za tehnike stalnega nadzorovanja in obvladovanja populacij. Gre za vojno proti ljudem. Ta novi tip vojne se povezuje s sta- njem posplošenega izrednega stanja, ki vznika iz »vojne proti terorju«. Kon- flikt postaja vseprisoten in trajen, meja med mirom in vojno se zabriše, vsak- do postane potencialna grožnja ali po- licist, vojska vse pogosteje oprav lja po- licijske naloge, medtem ko se policija militarizira, mesta se polnijo z varno- stnimi kamerami, splet pa s programi sledenja in nadzorovanja. Sovražnik se lahko skriva povsod in uporablja mnogotera orodja. Težko ga je pre- poznati, saj se zliva z okolico, zato pa njegovo uničenje in preprečevanje potencialnega napada opravičuje vsa sredstva. Od omejevanja svoboščin, gibanja in delovanja do kolateralne škode, presežnega odziva in popol- nega uničenja. Paradigma varnosti po- stane ključno orodje oblasti, ki hkrati proizvaja občutke ogroženosti in se kaže kot rešitev za njih. V kontekstu globalne neenakosti in izkoriščanja se varnostne vojne tako kažejo kot orod- je pacifikacije populacije v razmerah vsesplošne družbene devastacije. Okupacija Palestine, z njeno bru- talnostjo in vztrajnostjo vred, tako ni naključna napaka sicer idealnega sveta ali posledica iracionalne kon- stelacije sil, temveč je logičen del sis- tema, ki temelji na izkoriščanju ter za- tiranju upora. Je laboratorij za vojske in policije sveta na vsaj treh ravneh. Na ravni vzdrževanja in ohranjanja svetovne hegemonije z razvojem orožij in vojaške tehnologije, ki kre- pi moč središča v odnosu do konku- renčnih centrov. Na ravni periferije, kjer kompramidorske elite s svojo državno infrastrukturo nasilja in za- tiranja ohranjajo stanje nerazvitosti in ujetosti v neokolonialno izkorišča- nje poceni resursov in delovne sile. Navsezadnje pa tudi na ravni pacifi- kacije upora in klica po drugačnem svetu znotraj svetovnega centra, kjer iz Izraela uvožena »matrica nadzora« v obliki pravnih ureditev in policij- skih taktik služi elitam za reproduk- cijo sistema izkoriščanja. Zatiranje Palestincev se tako kaže kot iskren, necenzuriran mikrokozmos sil, ki se drugje skrivajo in šele razvijajo. Teh- nike, orodje in aparati reprodukcije okupacije so manifestacija tistega, kar se drugje (doslej) kaže zgolj kot potencialnost ali občasen izbruh izre- dnega stanja. Če delo pravilno opiše pomen Izraela za ohranjanje globalnega ka- pitalizma, pa so analize in zaključki površni in premalo teoretizirani. De- lo, ki si v začetku postavi jasen cilj postavitve Palestine v širšo oziroma globalno konstelacijo sil, ne izpol- ni svoje obljube. Sicer potrebni in odlični opisi delovanja izraelskega 254 TEORIJA IN PRAKSA let. 53, 1/2016 državnega nasilja niso dovolj, da bi nam pomagali razumeti delovanje globalnega sistema pacifikacije. Ana- lize o varnostnih vojnah, pacifikaciji, matrici nadzora, pomenu Izraela za globalne, regionalne in razredne he- gemonije so zgolj nakazane, medtem ko je večina dela posvečena natanč- nim popisom delovanja raznolikih orožarskih, pravnih in policijskih sistemov zatiranja. Delo je tako nekaj drugega kot obljublja. Je odličen po- pis orožij in orodij okupacije, ki pa, razen lucidnih uvidov v povezave med Izraelom in globalno pacifika- cijo, ne ponuja celostne in teoretsko podkrepljene analize globalne matri- ce nadzora. Halper nam tako ponudi zgolj nastavke za nadaljnje premi- sleke. A dobra plat dela je ravno v tem, da se ne pretvarja, da je zaključeno. Je delček analize enega izmed aktivi- stov na terenu, ki pa vabi druge, naj se mu pridružijo pri premišljevanju in delovanju. Namen dela tako ni, da bi bil intelektualna vaja v mišljenju ali mrtva črka na papirju, temveč je klic k delovanju. Marx nas je na več me- stih opozoril, da je lahko razrešitev problemov zgolj praktična. Knjiga »War Against the People« sledi temu načelu in jo je treba razumeti kot po- vabilo k delovanju. Natančneje, h gra- dnji kontrahegemonije, ki se ne bo zoperstavljala zgolj okupaciji kot par- tikularnemu simptomu sistema, am- pak globalni pacifikaciji kot taki. Zato je analiza, ki poveže točke med zatira- njem Palestincev in izkoriščanjem na drugih delih sveta, ključna odskočna deska za graditev drugačnega sveta. Tomaž KRPIČ Hans Belting Faces: Zgodovina obraza Beletrina, Ljubljana, 2015, 354 strani, 29.00 EUR (ISBN 978-961-284-087-7) Pravzaprav je naslov Beltingove knjige nekoliko zavajajoč. Ne gre niti za zgodovino obraza – vsaj ne celostno, pa tudi kronološko knjiga ne sledi prav pravoverno obravnava- nemu fenomenu, kar priznava tudi avtor sam (morda bi bilo bolje, če bi prevajalec Alfred Leskovec namesto izraza »zgodovina« v podnaslovu ra- je uporabil izraz »zgodba«) – niti za obraz sam, ampak za opis in analizo razmerja med obrazom in masko ter analizo cele vrste družbenih, kultur- nih, političnih in ekonomskih de- javnikov, ki, odkar obstaja človeška vrsta, vplivajo na njuno razmerje. Se- veda vsega, kar bi se dalo povedati o tej temi, nikomur, niti Beltingu, ne bi uspelo stlačiti v eno samo knjigo, se je pa avtor vseeno zelo potrudil. V knjigi bralec tako najde celo vrsto primerov, sicer skorajda izključno s področja lepih umetnosti in mno- žičnih medijev, nekaj pa jih je tudi iz sveta gledališča, s pomočjo katerih avtor nazorno, mestoma morda celo nekoliko preveč podrobno, ilustrira uporabo, vlogo in položaj ter razu- mevanje človeškega obraza vse od časov stare Grčije do današnje (post) moderne zahodne družbe. Se pa bralec lahko upravičeno vpraša, zakaj bi se nekdo sploh an- gažiral okrog nečesa, kar po mnenju