h Iiu) a dnr t,- H>- ii« 20. vsnluyn m««-««	I frcdtiiAlvo in upravniAtvo v Cun.i, Vm I' luvrlti «> Ti»W Nmi <lnu Tink urna	l/<l,.|ul,l) u. oiltfo
vohu urednik l-ral.cc llcvk	< 4 .1« »Inso.n : j ,.„l„„, lt , viml-hm- v Alin.i , i,, ,;,, (.l„l,»u I ho. /U l,M„v-.L. r. kl,.iiw. I.,,,,,'..a „l,v« »lil». »»»Uii«. OMiirt.m c:. vb,
bila. nazinniln itd.. vr»ta 1 1.	< -clolctua iiami'11111,1	I.	'/,„ ino/i-.iiiNt v<»	."»O t..
JL4>t<> III.	(IOUICA, <!■■«- a. nviiiihtn IUZ4	■£■£.
Konferenca vsak dan ena - plodovita ni nobena.
konferenca	gol julijo.
sak dan ena.	A bi rudi
lodovitu	na redili.
1 nobena;	svel po vol 1 i
daj v Tokiju,	111 po sili.
daj v Pari/i,	Zbirajo se
časih daleč.	diplomati.
časih blizi.	Kolobradi
ar vrti se	in bradati.
vet okoli	Vmazani so
i!o ni .^c	dolgi prsi i.
1 kit ar bol j i.	govorijo
\i-t so vzeli	vsi po vrsti.
x>il rešeto.	Vsak blebeče
1 selujo	kol mu kaže.
.1 presneto.	/tlaj zavija.
'akij mu dajo	zdaj se laže.
no lice.	Ta obljublja
i/ le kaže.	iu prisega.
ič resnice.	vse na eno
'daj inu dajo	kai to Ivega.
opel drugo.	Zmažejo sto
ojno seje	pol papirja.
1 pa kugo.	Vse račun je
)braz tretji	brez oštirja.
uredijo.	So podpisi,
.1 slepa rstvo.	so pečati.
I sii besede, diplomati, iili jedva ilan preteče, /<■ podpis jim vsak odreče, odletijo vsi pečali,
spet /bero se diplomati. Spet besede govorijo, spet krilatice letijo.
Spet podpisi in obljube, pridobitve, in izgube. Komaj pa par dni preteče, že držati I o več neče.
So dejali: Zdaj zgradimo spomenik, ki
posvet inio angilju >4a mira, sprave, v čast svobodt Ipidske zdrave. A ko vznožje so gradili, so besede le rabili, j c dejanja b'lo premalo 111 ni trdne stavbe dalo. Cc v načrtu leno delo naj bo dober tek imelo, treba je do t-11 podreti, stavbo znova vso začeti . To vam (!uk tu palci pravi, ki ima šc sol v glavi.
Ljubezen m trgovina.
sl.ulki r.iuil je pomočitik v 11 v« titi z mešanim blagom. Kri 11• i- / usi-^a zaljubljen, pi m* >w|i i/vi.ijinki vroče za l|iil>lirno pismo. Pri tem delu tw K' pogosto prekinjen od 'ku-ix'\;ikev. ki jim mora post reči. Niftmve zapisano iu izrečene Ivsede bi bile te-le:
Moia ljuba, sladka Mriea!
^rčno se zahvaljujem za ivnle...
-Marmelado?« Prosim, mi* ^Nrtiiva Kospa ...
Jaz ti lw)čem "takoj - -.
»Za pot lir gujali želite, sp<xiična?«
Srečen sem. da sem Ic dobil. !'voie .ua/. me navdu.su jejo slednji dan. tvoje ustnice so enake...
»Pol ku: sla mi nc? Tukaj ipro-sim.«
Tvoj nosek je ...
»Kislo kumarico želite? 'hi-koj!«
Tvoja ix>lt je —
»Časopisni papir kupitno. Kar prinesite Ka.«
Dih s tvojih usten jc ka; kor ...
»Kislo zelje smrdi neko,.i..
Za vsako vporabo Ka vam nc priporočam, Kospa.«
Od tvojili las Kre duh .. -
»Malo sira. prosim lopo!«
Tvoj čudoviti stas je sličen ...
»Salami nam so žaJihoK /manjkali.«
Tako lahko ra/.umes. da travam v morju ...
»Slamkov imamo dovolj.«
Kako te rad imam in bi ti c'i j- •' . . .
»Ce nimate denarja. <edai Iz kupčije ue In> nič.«
Misel na tebe mi daje moč . ..
"Maslo jo sveže, pra vikar .-•in-j ^a dobili.«
Kako se vesetHn nedelje, ko lx>m slonel na ...
•<(Josja prša so samo šc ena. Ce /elite . -.«
Zdaj pa končam. zakaj ...
»Skatlje za voščilo za čevlje morate imetji vedno zmpnte. ko-siMid!«
Pošiljaj 11 ti tisoč po/dravov in ...
»Te klobase Vam toi>lo prT-ix>ročain«
Tvoi zvesitt
Pmil.
■v1
Gorica, dne 1. avg. 1924.
Res je nastopila doba kislih kumaric, čas, ko možgani vrejo, ko se vse topi v naj* hujši vročim, ko se vsaka mi* sel izjalovi, še predno se je do dobra porodila. To je čas, ko je za uredništva mrjtežje še v dobi. ko ni bil v veljavi novi tiskovni zakon, ki Je ze* lo prijazen zaveznik kisle kumarice, ker ta sušo, ki na* vadno vlada. it podvoji stem, da ne pusti pisati, kar in pit kakor bi kdo hotel.
Vendar se letos ta čas ne* občuti tako luido. V prvi vrsti je letošnje /tole f je prav malo podobno drugim /mletjem, ker je tako vodeno, kot mož* gani marsikaterega diploma* ta. (Imenujemo nobenega ne. ker ne vemo, kateri so državi prijazni in kateri neprijazni. du ne trčit t »o z zakotnim v ne* ljubo navskrižje.) V tem pre-vifdcnem poletju se je že ta ali oni pokestil, da ni vzel čitnic spomladi, ali /«/ kar po zimi, ker bi bil tedaj goto* vo naletel na mnogo ugodnej* še vreme, kot pa sedaj. Tudi sc je gotovo mnogi pokesal, du je kupil letno obleko me* sto zimske in da je sploh Šel na letovišče, ker bi se ravno iako lahko doma oblekel v kopalno obleko, se oprat po ne kuj krat na dan v naravnem tušu in se šel gret na doma* čo peč pri odprtem oknu. Ta* ko bi vžival hkratu prsno, to* plot no (da ne rečemo scAnč* no) in pa zračno kopel. Po* leg tega pa bi mnogo prihras ml.
Radi mraza tedaj, Id smo ga tu imenovali, je to poletje zmanjšalo in skrajšalo dobo kislih kumaric. Po drugi stra* ni pa je dobo kislih kumaric skrajšalo na ničlo še dejstvo, da se to poletje dogodki kar prehitevajo.
Najprvo umor Matteottija, potem aretacije, preiskave, iskanje trupla, natolcevanje, prisega milice, normalizacija razmer, omejitev tiskovne svobode. vstaja v Mehiki, kri* za v Jugoslaviji, Orjuna. in* cidenti na meji, konferenca v Londonu, in za Čuka še pose* bej dekleta, ki rada in mnogo plešejo to poletje, po drugi strani pa fantje, ki vasujejo_ Pa recite potem, da je to še doba kislih kumaric. K več je* mu bi lahko dejali, da je to doba smrdljivega jajca, ki ga je usoda zagnala človeštvu v obraz. Kisla kumarica pa s te* ga mesta slovesno protestira, da bi tako spačerto, mrzlo in burno dobo imenovali ravno po nji. To ne gre, to pa ve tu* di Čuk na palet.
Zadnje čase je baje pretsjtu* va o umonf*Matteottija ..tako zelo napredovala, da .se. o* blast boji, da ne bi Se listi preobjedli in preobložžlt od preobilega gradiva, ki ga pre* jemajo o tej zadevi, zato so prepovedali tudi rimskim lis* tom, da ne srriejo poročati več o preiskavi. Čuk na palci sicer ni rimski list, toda' se boJKt* dalje, kar se njega aamego tt* Če vseeno držat te prepovedi. Gvišno je le gvišno. je dejal kmet, ki je pri solnčnem pot* dnevu vzel dežnik na polje.
V Jugoslavi ji se zdi. da ima* jo zopet nekaj časa trdr pred novo krizo. &č je prešel iz rok v rokč. Upamo pa. da bo ta vlada trajala vSaj čez ljub* i jonski velesejem. Če botra* jata dalje, bo pa še bolje, naj boljše pa, če se postavi en* krat ta ali omi vlada na tako trdne noge, da bo nadalje niru več nego Boja, več bo* gastva nego uboitva in več notranje in zunanje moči ne* go Šibkega prepiranja. Trm vi jo sicer, da Usti svojeotro* ke ljubi, ki jih tepe. Pri vladi pa to ni tako. to trdi
ČUK NA PALCI.
Kovač."
Neki učitelj je ubijal svojim učencem v glavo zgodovino novega zakona. Da bi spoznal njib, razsodnost, je vprašal prvega učenca:	( .
.Kaho se Je Imenoval pče Cebedcjevib sinov."
.Ne vem." • £f-V
-No, kako se Imenujejo otroci tvojega soseda?"
.Kovač.-" .'.V''
»In njib oče."	r
Mwal\
.Kako se tedaj imenuje oČeCebedejevlb sinov 7" ^ i .Kovat" —
Se ena o Laskirju.
V »Lovcu« L 1922 sem čitsi. kako je naš Laskar na&nsal o~ rožnika bi mu dal zibali srnjaka. Id ga je bil zgodaj v jitro ustreML pa ga fe v naglici stoil v zibd m ga dobro pek ril, da se »rfevče ne bi prefiladilu, ker ima gliste in vročimi.« — Naj Še iaz povem eno o tem prebrisanem divjem lovcu, ki se še danes vesefe najboljšega zdravja in večne žeje gori visoko na CkelcL
Laskar je imel že aopet hišno preiskavo, ker je bil — sevč po krivici — na sumu, da je streljal snfaka, pa je s puško in s plenom srečno ušel >haspuodu feršnerju.« ki ga ie zasledoval. — Srnjaka orožnika niso mogli nafti, pač pa nijatsto puško v postelji skrito, na seniku pa n&o vrsto predpasnika, obškeza z mahom, in veliko, izdolbeno gobo. ktero je Laskar natikal na glavo, da ga človek ni mogel spoznati, ko jc na dravo naslonjen p režal na divjačino. Pri preiskavi je zatrjeval in se pridušal. da ne ve. kafco da je TMišla niŠka v njegovo ležišče, še manj pa predpasnik in po-vsam originalno pokrivalo v njoprov senik. Ali možje posta-
ve povabijo »lovca« na ooditflo v Ajdovščino.
»AI poznaš to orodje?« ga Vpraša sodnik.
Laskar vzame previdno o-rožje v roke, se dela kratkovidnega in vzdigne puško prav hfcu oči: »Jeh pruos'm, hnad-ftri haapood rihftar. to Je ana stara, rjava — pfišal« — .
Sodnik: »S to puško streljaš snjake in kar ti pride pred pev!« —
Laskar: fVuosm, • to pej nej rtšsl — Proos'm od zamiare. hnatfiivf haspuod rfhtar. velo. Jest takuo slabuo vid'm... Ja. to s'm biu šie mtod in zdrou. s'm žie ke|šnemil Iiamžu in sr-maku »zafcmedu.« — Zdej s'm star, nadOšti in prou 6iabt*> vid'm. NeSsm več za tak me-štir.«
Sodrik: »Kako - pride ka puška v tvojo posteljo?«
Ladcar: »Pnesm od zamf-re, haspuod rihtar. so žie moji tertinci nejSi to rjavo stvar kje v gojzdu, nef so fo storit Pej jest s m fantmoem nlmr (vedno) <Bau in žugu (žtaral). de se tejšno arorfje ne smt* mejtl v hiši... Jem buom žie pokazu s pal'co. ko pridem domu na Goro!« —
Sodnik:- »Kai pa«oo*»u 4a l/Mbata goba in ta obtoka, z inahotn našiia?«.^;,;--.^-'i Laskar pregledale oboje reče z nedolžnim gtaftxn: »Veja, talno ae c*rfvi*>. »nmbfc-d«: s »irtanom« (predpasnikom) te predpaše, lUobo na takne na p«*yo ta&fr Ne vidi ha ne	val) , ne hasnuod
f črtnem ne hMpuodls Sonato feftn *«rWT nes fe za-vbha in obfaja. Bredi**, ko s'm Sle iest »rauMicu.« tfm jenu gftlr takuo... Tole le pd Hej muoje; le žie kejTn lovski tat tofo-ls pr'n»esu. na moj sej-nttt, dc l»'n»e pr^ pmvn ob muo Je duohm ime. ka tO dan s 1'dje od htkMa. vejo, haspuod.« ...
Pra/vih dokuzDV res nI biki, da le ta maska LaSkar jeva. Ck> zdarjev-jazbečar, je *iCer dolgo voli al <koll mogočnega buko vega delila, kjer Je stal tat. a ko jc doUl nnčno brco s podkovanimi čcvIH, io le jazbo&r z glasnim »iou-jou-to«« odku ril iln gozdar je eopet tzmbil sled. Prieg tega so bUi Doni deki ali Ic 1>H bal Laskar. -ali kdo črutš:... Tako Je soikik kaznoval Laskarit xa<tUtat jiamo »radi skrivanja starega, za lov nepo rab lii vega onožfa..
Ko je Laskar dvm dni pozne |e veselo korakal, ie popival pri Stokarjih in drugod... Gostj< so ga popraševaii.o kako da je izpadla obravnava. »Hm. Še nejfcam duobro. vejste sosekte. ker so Iiaspuod rihiar In fcri-ntrr halant 1'dje; orožniki so žjc tfuoi' od hOdiiia: pfišo so m vzjeli nej, imam.šje dvej skriti v grtzdu... No, 48 fir"c so mi dali, pej nej bla nobena ne ihto ne srebrna.«----
Tat pri spoved.
Duhovnik (tatu): Kaj si grc» šil?
Tat: Kradem. (V tem je iz* maknil spovedniku uro iz že*
pa.)
Duhovnik: Kako, Icradcš? Kradel sem, reci!
Tat: V resnici: Kradel sem. (Uro ima že v žepu.)
Duhovnik: Kai si ukradel? Tat: Uro.
Duhovnik: Vrni ukradeno blago!
Tat: Nate. (Ponuja mu u« kradeno uro.)
Duhovnik: Ne meni, tiste« mu. ki si jo ukradd, jo daj
nazaj.
Tat: Ponujal sem mu jo, i jo noče.
Duhovnik: No, potem jo obdrži! •
SLIKARIOA PLASTIKA
»Ta slika ie mofctersico delo plastike, vidiš, Erna.«
»Oh, ljubi moj mož, eno sliko od siikarice Plastike morava tudi nidva ImetL«
MED 2ENSKAML
»Moj ženin jo mnogoobeMj<> či mož.«
»Moj mož Je bil tudi m»w>-goobetajočl ženin, a IzikI'^1 je sflno malo.«
Iff
Ponesrečeno potovanje v Trst
Družina ai je napolnita denarnico z naolovi In potrebščinami za hišo. d^ jihf nakupim v Trtstu. Ker sem /v tet vročM lahiK> oblečen, sem jo vtaknil Kar v zunajni žep. Umevno je, da sem resnično prispel na mesto brecz nje. Le dežnik ini je ostal, ker je bU velik, zdrapan iu prevezan z špago, da se m sesul. Tega hi se Ul rad rešil. Zato semfta kar pustil v kotu pri blagajni ha kolodvoru. Toda pošteni tfudje so vutti za menoj jn ini ga prinesli naproti kot palico Škofu. Tudi v vagonu nisem imel sreče da bi se reSjl. Stopil sem v kavarno fin inro-čil kavo. Natakarji so vpili: Es prcfeL Bal sem so. da kličejo o-rožnike na »espres«. par sem jo kar nopiliiil iz kavarne bnez marde. Prinesli so to za menoj. Ves obupan stojim k morju in jo zaženem na vso mpč na sredo vode. da mi je v hlačah nekaj zahneščaio. Naenkrat sem zagledal tega Škrata, kako ina-jedtetno je plavala zopet pncrtl meni. Bežal sem proč. A — ua inah me petrepije po trana o-rožnik, kazoč-z "prstom na ma* rekx. V tistem hipu sem bU ob 5 kr. (hi od strahu tudi ob — hlače. šel sem v kupčij, da tse Msal za silo oisaiažini. Ko sem se oblekel, sem razočaran zagledal. (ki ui ie nuC. ki mi je denarnico brez denaife pobasal. iz golega maščevanja knofe i*>-rezaf od hlač. Tako bajdi k krojaču in dati pc< kr. Šel sem nato k brivcu. Ves nervozen me Jo' očistil fn potem stopil v kot in napraivil malo potreba Začuden ga vprašam zakaj. Odgovoril je. da gre konec meseoa proč. >Jaz grem pa takoj.« sem ndkd in opravil veliko potrebo v nasprotnem kotu. Orožniki 90 mi sledili an me pred vnrti vstaM*. naj se legitimiram. Jurče sem Jurče, s Camposemto pri Cknflci Orožniki prettedek !n zbežali misleč. ,da se vicam in sem od mrtvih' vstal. Orem k obedu in džberem na jedilnem tatu to. kar je bolj po ceri. ' Pa so ml prinesli kakih 10 te kos*. Ko sem si tečen hotel vsaj malo od rezati.'mi je^zdrsnio vse skupaj pod mizo, kaktar da bi se ar-senal sesul. Plačal sem 15 Hr škode in lačen ter Iznmčen od-ceirai domov, na da bf tati o-prarvil aH nakupil- Če me §e kdaj srečate, da bi šel v Trot. mi recite, da sem osd, če ž« zdaj nisem!
Iz Mandelance.
Pozdrave pa zabave voščijo obiio.
Vioavkam in Vipavcem, pa vsem Čuka bnavcem sledeči flumpadi: Mirko s Svinega; Purlan, ki čaka ga zaman ■n Oašperkipv Jože, ki skočil rad bi <iz kože Pa itucfi Jagrov Tone, ki »manža« makarone. Šuštar z Brji. Jože Brie. pošiljata tud' par vrstic. Pa dz Žabelj Makove VenČe
pozdravlja svojo žeuča. In brat niegov še zraven 1 pošilja ovoji — ainenl Pa tud: Ptolde Samec, naj bode Čukov znanec. In Lojze tudi Kwov firtoti te oprtov; kuhar ni, ker ua va*on meče vsaki dan karbon.
Sosed Ludvik tudi f) vsak dan drugo ljubi; UČen Anton Iz Vaal. poanate ga, da rad ne spi Naš preljubi pa F-abjan pravi, da ostane sam. Nazadife 114 še Milielj Pran ostane tisti
kot je nekdaj pd cigan.
Nova Iznajdba za cestni promet,
Gospod Pik je Šef 'V, jnueatft;^ gospod Pole pa &Sh trnkti, gospod Pik bi šel če* ccstrt, a se z<Ii mu preživi.
In se pelje «motovHo« pravijo avtomobil Saj nevarno bi ne bitov a vrne pravi: te botf iibUI
Drugo tam, to je »pcrt&pfyv trečjo pa je kar k Jc nevaren rnotocikel,
a s kolesom bi Še Šlo.
Ali potlej so kočije in na koncu ie tramvaj, pomoči za Pika m jo, saj bo moral Se nazaj.
Pok je mož bistreiŠe glave, misel zdju tfi spreleti, ko se Pik ne zmisli prave, naglo on pomoč dobi
Res iznajdba je velika* rabi svet jo naših mest, to. vam kaže naša slika, kak ždej pride se prek cest
-—-
STANOVANJSK^k. BEDA.
Neki kaznjenec še je javil v jctnišnici. da prestane km* zcn.	,
»Nič nc bo«, je dejal vra* tar. »Vse je prenapolnjeno.«
»Taki ste,« je dejal kaznjc* nec in se hudoval. »AK hočete tedaj, da si najmem privatno sobo? Čc mi ne odkažete to* koj celico. Vam povem, da grem na stanovanjski urad.«
MODERNO.
Dekle, ki pelje malčka v vozičku. sreča gospa tter jo pna-ša: »Jej, ded kako tep otrok, ke* do je njegov ofie?«
Dekle: Tega ne vem še, je šete jutri obravnaval
RAZBOJNIŠKI NAPADI.
V Žabji vasi so udrli raz bo i * mki pozno po noči v samotno hišo in zahtevali od prebivalcev denar.
Kmet, ki je ležal v postelji, inejtem ko je imefa njegova žena še opravila, v hlervu, jc hotel skočiti s postelje, a razboj* niki so ga prisili z napetim sa* mokresom, da je ostaJ v bla? zinah. Po dolgem iskan ju so šli razbojniki s par sto lirami, ko jim je kmetica prisegavala, da nimajo niti vinarja več v hiši. Ostalih tisočakov tedaj niso dobili, ker jc kmet ležal -na njih, bili so namreč zašiti v blazino.
PTIČ V GLAVI.
Učifelf: Naš tej mi nekatere ptice, Potočnikov Jože!
Učenec mu našteva imena ptic.
Učitelj: Dobro. Toda ptiča, ki iimim jaz v glavi, še ved* nisi imenovaL
PRI VAJI V GLEDALIŠČU.
»Ne. gospod režiser, te ulo* ge morate pa že trdeje prijeti; tu Še mnogo manjka.«
»Kaj pa. gospod ravnatelj?«
»Pred vsem manjka, poseb* no v sceni, ko junak umira — življenj* in zopet življenja.«
PRI 2ENITOVANJSKEM POSREDNIKU, i Snubec. Na.vnanjost žen* * ske.ne dam mnogo. Glavno j6;'da ima notranjo vrednost.
Posrednik O, saj jo ima. V svoji mlfltdosti je požrla cekin za deset kron.
NOVA VZGOJA.
Gospa Stevnikova je vzda vzgojiteljico za svojega male* ga sinčlča. Včeraj je bil prvi dan službenega nastopa in pri tem je gospa Stevnikova dej a* Ia novi Vzgojiteljici sledeče be*
»Jaz sem Vas vzela v službo v prvi vrsti radi tega, draga gospico. da oblikujete dušo 1 mojega otroka. Razumete? Delo na duši mojega sinčka, to je glavno. Vse drugo je po* : stranska stvar. Najboljše bi j bilo, da: začnete takoj. Pri tem j mu lahko zakrpate — hlače.«
RESNIČNA.
Gospodična Eli za jc bila že precej v letih, toda vseeno bi bila rada vjda kakega možička v svoje mreže. Nekoč je dejala svojemu spremljevalcu:
»Verujte mi. naj bo telo še tako staro, srce ostane vedno mlado.«
»Da; toda žalibog, da srca nc moremo videti.«
Nerimane vesti iz flima in is sveta-
Pravijo, da je londonska konferenca, ki se danes ' vrši. ravno takopolžja, kot so bile vse ostale konference, Id. so se vršile po božjem svetu. Razlik ka je samo ta, da je ' konferenčni polž. dobil daljše toge.1 Pravijo, da se nekateri o-blastniki vzdržujejo na svoji vladi samo z umetnim sred* stvom, ki jc to le: Slamnat mož, ob|ečen v ruskega boljše vika, g njo našemljen, ki ga kažejo množici, ki nima niče* s ar izgubiti, a ae boji za svoje premoženje. u	,
Pravijot d* šo zadnje čase zatrdno mislili, da bo zletela vlada kot zrela hruška liberalcu Salandru v nastavljeni predpasnik. Pa sad še ni bil dozorel jn Je za lisjaka zaenkrat grozdje mnogo prekislo.
Pravijov tla je bilo pred mnogimi leti, ko je del ueda* nje Italije ječal pod uvstrij* skiin jarmom, bilo mnogo J?0* <loljubnih Italijanov za])rtih in preganjanih, ker so neusftttšv no zagovarjali svobodo tiska kot svobodoljubni Italijani ln ljudje.
Pravijo, da hodi Diogones zopet po svetu in išče norica* lizaeijo v državi Da bi našel človeka, jtf obupal žc davno. 1
Pravijo, da bž moralo biti na tem mestu nekaj.zap^ano. za kar bi bHo potrebno; po* sebno oblastveno dotvoijenje; ker pajp^zc« prostor neljubo motJ oci^ zato jja izpolnjujemo s temi besedami
Pravijo, da je v Jugoslaviji prenehala: takozvatta »griža«, kakor že imenujejo to epide* mijo. la redno nap^chc glavo vsega — vlado. Danes smo približno tam,'lcjer smo svoj* čas biH. AU se bo kolo zopet nazaj vrtelo, aH se bo obrnilo naprej? Tega še Čuk na palci ne ve.
Pravijo, da so z novo vlado v Bel gradu še RadiČevci zelo zadovoljni. In če bi rte biH, bi iim tudi mpogo ne pomagalo, kot jfm dol zdaj ni.
Pravilo, dal se bo Radič (ki so en v časopisju že dvakrat ubifi), vrnil zopet v domovino. Ne ve se pa; ali pride kot tiho* tapsko blago ali s potnim lis* tom.
STRUPENA TAŠČA.
Pretekle drf ije žda moja tašča travo na Krasu. Pni tem delu pa jo je Rjad cAčil. Ljudje, ki so ito viddi, so mi prflrftdi takoj povoda^. Zjokal sem sc ln vprašal, če ije tašča še žrva.
»Šc,« so dejali. »Ampak gad, ta fcrpoRSrfil.«
Zdaj Šdc scin pničel tuliti...
OBZIRNOST.
»Zakaj ti danes zvečer noCcš priti v našo družbo. Miha? Ali so bojiš žene?«
»Tema ravno nc. Tbda iona me je že sinoči nabila. Da bi rrie morala še enkrat, Hega v tako kra-tkem času kratko mak) ne ppcncse.« '
Teiki računi.
»Staiftn. kohk» Ic polovica od 9?« vpraša učitelj v prvem razredu ljudske šole razvajeno ga in razposajenega sinka bogatega trgovca- Stanko našli, miši. a ne da odgovora. »Nu. Stanko, odgovori!« Ka o i umi hii u učitelj, kažoč dejvd prstov. Po dolgem razmišljan ju se odreže raalrešeni deček: »Pok>vica od 9 je kljuka!« -\*xn vendar!- — »Vidita gospod učiteH. ako Vam ponudim 4. se Vam bo zdelo premalo. Ako Vam punudfan 5. Vam bo na preveč tai Uko dobim »kljuko« v izpričevan.«
Drugikrat dota Stanko naslednjo nalo0>: »Stanku, ako U dam .■> orehov. potem pa še 3. toliko jih t»oš imel?« - »Imel bom 10 očetovi« dfi Stanko — Prof : »Vendar: 5 orehov in šc 3 orclie!« »Ne |>omaga nič. gospod učitelj. takrat imam laz prav: sšu* ni date 5 orehov In šc 2 povrhu. Kh Imm imel 10. loer (Iva imam žc v svoiem žepu.«
Naslednje k*> doli Stanko to^le vprašanje: »Stanko. I voi oče posodi enemu prijatelju 800 lir i>o 5T. drugemu pa 400 ilr po 4 7. KoMco obnesli bo dobl-val na leto?« -Oprostite. t»o-spod učiteH. mol oče ne dela takii kupčij, ko sc zahteva kai 10 od sto.«
»Stanko: šc eno vprašanje: Jaz potrebujem novo obleko.« — »Res je.« ™ravi učenec s po-rrfckrvalnim (»ogledom m pono-Seno suknjo svniesra učitelja — »Orem k tvojemu očetu v trgovino in kupim 3.10 m blaga po 32 lir 50 rtofcmk. Koliko bom moral plačati?« — »Oprostile, gospod učitelj, moj oče vam bo svetoval, da Izberete boliše*ra Mp^a po 40 lir. in ker niste ta* debeli. Vam bodo zadostovali 3 metil pa boste otačali 120 Hr in boste zadovoljni.«
Pismo iz Francije.
(Iz Algrange MoseMc)
IVedragi Cukec kako smo bali žaftodnL dokler nas nisi obiskal t. Tukaj je darindaj in
še marsikaj; vaU&o nas na ples, to se godi slednji dan. a mi Slovenci, sinovi treznosti se Še zmenimo ne zaxo. Mi smo zvesti sinovi Slave m ne žabi mo domačih taL Ko si prijel , ti Cuk do nas. smo se vsi rado-vafc- Tako veseli že dolgo nismo bBL kakor ko si nas obiskal ti. Domačih deklet nikoli ne zabfmo. fantov, bral o v. sester fcxS ne. Posebno no žalujte ve manaee in vj očetje, ker se nam dobro godi. Pozdravljamo vsa domača dekleta, ran-te*. sestre, brate. očdc. matere, ženice in vse poznane prijatelje tn znance.
Savli Prane. Leban Ivan. K<>-vačič Franc, Leban Franc r.. * • ' Franc II. iz Zadlaza in Žsbr- Kutar Andrej iz Ca .'rs ga. Jantar Izidor iz Solkana.
Prisesa.
O pokofnem sodnem svetniku T-cu. ki je tal navzlic svojemu resnemu poklicu znan tudi j po svoii še ga vos ti. se pripove- j duje naslednja anekdota:	|
Po celem poteku neke raz- j prave je sodnik videl, da mora ■ tožateij »pogoreli« Ta pa m odnehat od svoje trditve- Ker so so pred 15—20 leti pred voisko. tudi najhujši pravda rit bali krive prisege in ker sodnik ni mogel s pričami dovolj dognati . ■pravnega stanja« cele zadeve, i je vprašal feožitdja. ali bi se u- ' pal svojo trditev podkrepiti — '
s prisego. »Ne samo enkrat, stokrat si upam priseči, da imun jaz pravi« — Sodnik t*aže prižgal sveči pred Razpelom in tožitdj — prebledi. Navzlic mrazu in burji zakliče sodnik: »Odprite Še okna!« — »Čemu pa to. gospod sodnik?« Resnega obra?a odgovori T-c^ »Ali.misliš. <k* boni jaz plačal šipe. ko »ride laidič pni zaprtih oknih po tvojo grešno dušo. ko boš po krivem prisegal?!«— »A če jc taka. se raaši ndam,« vzdihne krivični toži tel j in odneha ( d pravde in prisege.
jaGnje.
Mož jc prišel pozno domov. Da bi ženo potolažil, si je izmislil bajko.
»Nc smeš biti huda, jagnje sem priigral.« »Kje gji imaš?« ' ' . *
»Ker ga je nerodno nosili domov, sem ga zopet pro« daL«	» ' '
. »Kje imaš pa denar?«
»Tega sem pa zopet aaigraL«
Dolga pesem s Pfvfce
Poslušajte to
ki jo tukaj wmm poi potlej izrecite sodbo, ko« poštenim (re ljudem. Zgodba ta je vsa resnična, saj jo dobao vsak pozna, je prav lep« in prav mična. ker mnogo i aniaiivoati ima. Pivka to je res dežela, daleč krog po ml* ilovi. vendar ni .dotlej imela, kar se zdajci v njej godi. Vedno Pivčan vae prenaša, ker jc vajen na peklo, a pobožne žene tuk vedno si žele nebo. Ker so pridne in pobožne, so izmislile tako, ker smo droge vae ubožne, cm naj bogata bol Ker r_a Pivki ie premalo worrih pravih je vdovic. r_aj bi k drugim se pridjalo
p.ij/aljSo vseh deklic. Zdaj /jaimi sc vsak l*ivčen
i dekletom bilo jc. da bila je ta ptička. s<- / njo godilo je it majhna jc igrala razne je stvari. ir>< d tem jc tudi rastla. . - odprle ji oči. . !a jr drobne ptice. " skupaj letajo, •> stikajo glavice ir: m :;;.r/da spletajo. V / tku letali komarji prav \>%oko do neba. in različni drogi pari
l .V.
b:K ao po dva io d»». Tam u griču pa je stala njelia bebca lepo. i« deklica jc dejala in ■ mislila tako: Cc le jaz bi-kunftna bila. pomagala z lažjo ai bom, bo vaa f a ra me častila, jez vesela vedno bom. V kanjah sc ji je zazdelo, da «i gladko vae bo Slo. pela. godla gra v veselo, se jc stresalo nebo. Vsak živi po svoji plači, eden dela. drug ber«5. ona pa Ic jč in j i. nikdar delati nc grc. Vsak jx>poldan po obedu ta ni v opalti v drevoredu, pravijo si nje laži. vsak poduia in strmi. Vse device iepetajo. sta.- ienc klepetajo vsciu žarijo se oči. de opalta zgovori. Piviki kmet rad vse porabi, da na svojo skrb pozabi raje sliši kaj novic, od najzaljše vseh deklic. Laži so tukaj le bolj redke, so navadne pripovedke, vsak. zato jih sliši v«d. saj jih samo cdcnldrat. Ko hi vedli žurnabsti, Cukccu podobni listi, hi nastal srdit prepir, kje Ich kvant je pravi vir. Tu giMlc reča sc take. preplašijo ic junake, da navadno kar strme, nihče sveta si nc vc.
Toda vse kac Cuk zaptfc. ic avet' Peter več mc zbriie, £c priznava, da je res. vtakne kljun svoj krivi vmc». In sedaj vci fara aso ja. kaj dolžnost jc prava tvoja, da ver jam i da je rea, krtr jaz pravim ti danča. Jaz ti bom ie drugo pravil, zraven (M ^ to dostavil, da naj vsak v opaltogre, ac rOi»či tam dete. Zvesto boate poalafc^i. veselo »i roke podali rekli Cr ji res tako. pa šc mi pt>jdemo. Tam sv vtjik poti. preriva biti piti vsak želi,. . kukt.ua je U vilova inila. vsakega najbolj Akr|»i. \ Tal.o sc nnk>Jica preriva, krog in krog povsod drvi
v ilovica pa mila vsakemu se MMiicja. l>asi je člo»eaki rod isti in enak povsod, vrndar tu in taaa ac hk. kar drugod ac prepove. Fantje p«>K)«* "Oči. oua p« tako odkifi, v Mak naj malo poakrM, <la zgradi se kifca nI. V »i so to ji obljub«, da |1 hiiioo «ared*, da bo notri bival« na blazinah spaval«. Ker potrebna je reklame, naj Cuk ra njo zavzame, nai |h) »vetu razglaai In pobira naj dari-KumUu pa jc konce alavc. čc p<Mllagc nima prave. Kdor preveč navzgor leti. večkrat nizko obsedi. Ker potreba nje domaČa, ae - na slaiiic ji obrača, vdovic« skrbi /ato. tla nič hudega nc bo. K«r nc tiče dolire hrane, ima žcaUjicc izbrane Ij po ceni podeli, da želodec prazen »L Ko nekoč jc noč nastala je vdovica zbežala, in izginda je v noč od acmpete rakih it kot So fiblajUrji leteli, komaj da so jo ic ujeli in privedli -jo nazaj, ker m brez nje v fsaipitru ri Stvar tako Jc bila končana. im skrivnost nikonsr znana Vdovica, kaj bo sedaj? Začela peti ai nafcaj? Čuku znane so skrivnosti ki jih vc lo malo kdo. informacij i asa doati. dobro vc kaj in kako. Ta opalta je uganka a velika ne preveč •amo le ie — »volka« asanjka pa bo tale zgodbe preč.
Pozor!
t-
KOUEOMUU wOonikc Matice" za Jete 1925. uj se zfiisi v Jisriini TiskaraT asekaa afi P* sm^m ta te 10. aviasb LI.
LEPO NOVOPREUREJENF PROSTORE ima »Ljubijan ska posojilnica« na Mest nem trgu štev. 6 v Ljubljani Priporočamo Ljubljansko po sojilnico našim čitatdjem tir opozarjamo na oglas.
DOKTOR PRAVICI!.
Dokrtor prava je na počil/ii cah. Kmetje ga imajo v zmoti za ckfcborja — zdravnika. kega dno vpije landica /n njim:
»Oospod doktor, Rjoepod d<A tor. svinja fe bolna, noče 1«" i.«
Dokrtor: »PožrHe pa vi njo«
Tiskovna svoboda.
Za naše uboge liste dandanes slabo kaže, kar hoče, misli drugi, naj človek piše, maže.
be vrag, ki časnikar i — z-avidan bil kaj ni šc? — kar mora piše z roko. kar hoče z repom piše.
Sc Cuk bi ga posnemaj u rep pjegov prešla ven. za tako fino dek> jc malce nfcprip raven.
STRIC TEODOR. Naš stric Teodor, je ona najbolj .spoštovanih oseb v našem mostnin če bi bila tudi irjegov,. vnan}o$$ talca,' kot ie njegova notranjost, bi ga lahko vzel za vzgled. Stric Teodor pa ima letni plašč, katerega barva jc v dolgem teku let. odkar ga nosi. tako zbledela, da M sc ga že vsak sramoval obleči. Kolikokrat smo mu že prigovarjali, naj plašč vrže med stare cape. toda zaman. Vsdcti le odgovoril: »Pusttte me, saj tu vsakdo ve. kdo da sem.«
Pred kratkem je šel v glav-o mesto, ila utišče svojega rata. seveda v svojem poblc-elem in oguljenem plašču. mU«, mu je detai brat. »stem-h plaščem pa res ne moreš po
rtStlLa
5tnic Teodor pa ie odgovori »Pusti me! Saj tu me itak iste ne poznal«
KJE JE PRAVICA? Mrinšič z Vitovelj je bil zo= petegubil eno svciih neštetih prtkL Obravnavo je vodil sodni tetnik V-c, ki je še danes v slitfc. Ko je sodnik izrekel ob-sod>. s kteno se obtoženemu Majjšiču nalaga, tja plača v 14 *h tolŠco in toliko svitlih krot in pravdne stroške, da se bgne prisilnemu postopanju, j naš napravil s svojim nedjskhn klobdkom v desnici vdUknaK po dvorani, z levico pa »jc pfaskal za ušesi in rv-praS: »Kje pa jc pravica?« — Sodk. Id je že pobiral kup spisov.vui odgjovori: >Kaj? Vi iščofepravice pri nas? — Pra-vioc jJoh ni več na svetu: u-lurta*. in so jo pokopali I — Mi iinan le c. kr. paragrafe in po ivli 5»imoI« —
POKLON.
Tur (natakarici.) Vi ste tedaj takarioa Rezi. o kateri sem salžev vlaku Dri po v c-dovatitJobra. Povejte mL katere d tre znamenitosti je šc videti \em kraju.
Pisma.
IZ TOLMINA.
Slovenski fantje, ki slutijo pn 9. polku alpiiiccv. bataljon VII-
! čenča v Tolminu. pottljanio domov svoje prisrčne zadnjo pozdrave iz te naše udiube službe. loartere smo se do. dobra naveličali, starišim Lu atoin dn sestram ter našim dekletom. Ca* nam jc določen, ko sc vrnemo k vam na naše domove. Do sedal ste sc vi mučili, da ste nam poslali kokšno Urico, katera nam ie lajšala voiaške težkioče. Vaš trud m vašo radodarno«* ivam upamo povrniti, ko pnideuio domov. A ludi vi IsraNfic 'in sestre ste rnun marsikatero Urico primaknili. kamera (je nam prišla vdo urarv v tej stužhi. za kar sc vatu ka>o zahvaljujemo. Slednjič imtfimo j>ozdrave s šitcko vred vsem našim naslednikom letnika 1904. Rer> da iuuite »ga-veto« novo in svetiA. a g<rtuvo prej ko zapustite službo se bo- j ste z »gavoto« vred postarali, t A tinti tebi, Cukec, se lepo za* : livoftjujemo. ker si iuis vodni in nam olajšal mamikaAero urico v iem preteklem času. Maridnčič Alojz. (iorica; LoJk Emil. Cnrnčts: Drsa Ariloii. Ha-tuje: Sk*ar 1'raiac. Bola&JJ Franc. Kam njo; TnAmMed Rudolf, Aišovica; ttiriaii Oalm-Jel. Mavhinje; Brijčlk -Aloit. BriŠčikl: Švageli Alojz, Bre-ftčak Alojz, Štanjel-
IZ TORINA.
Cisti slovenski iu hrvatski anrionioUlisti iz Torina poSilja-iuo vsem slovenskim dekletom najsrčnejše pozdrave: Uršič Janko iz Kobarida. , (Sledi 50 ostalih podpisov).
IZ TORINA.
Slovenski fantje od 92. pešp. prve konipauijc i/. Torina pošilja io vfctfii sta ni še m. bratom, sestram, fantom, {»osebno na dekletom lepe pozdrave. Zdaj pa [lovemo. kak lo vojaški stan: makaroia. pašta šuta vsaki dan; le košček mesa ie vmets. a Inukl. lupki nam so do ušes. 1\Jeg toga pa po cesti marširamo. dolge marše delamo. laške fmjle mimo gredč, oa na nas se nobena ne ozre. V k na t kom pa odrinemo na gorC. kljer mrzel sneg počiva šc.
Trpin Alojz. Zakojcu; Ambrož Pran, Rakitnik pri PostoJ ni; Oullč Josip. Tomai na Krasu; "Oražem Alojz. Malo Ubeti-sko; Hrvaitiii Jožef. MavraZ v Istri: Marinčič Matej iz Klane: Mfiiljovac Pitane. iz Stolnice; Peršič Jožef iz Košanc; Mu/4i'a Anton iz Blatne vtisi: Cd »okli Janez iz šmlhela: Klop člč IH»niuik Iz Voržlšča; Bu-danovtič Anton iz Seli na; Puk Aubon iz Radfgoza.
S ČASOM GRF..
•Zadnjič ste imeli polomljeno roko, danes imate pa pokvarjeno nogo; kako je to?«
»S pokvarjeno roko nisem mogel nič več priberačiti, zato sem jo zamenjal za nogo Ljudje vsak dan več zahte« vajo, treba je iti s čas<wn.«

prijavila 90- pt-
,<i • r i š k e
______MhraoeM
roinikc. Kdor pošlje Mročniks po tem času, njihova imena se bodo priobčena v imeniku. ^ ^^
Dopisi.
IZ BARKOVEU.
Vsa vas se raduje uspeha, katerega je dosegel znani ho* vaščan, motociktist »Zjele pl Lačnavas« na Olimpiadah v Parizu.
Barkovljani so hoteli na poseben način proslaviti sve« tovnega prvaka ob njegovem povratku. Na kuortu pred nje* govo hišo se je zbralo staro in mlado, pevsko društvo »A-dri ja« s predsednikom, zašla* va, motociklistični odsek, ko* lesarsko in planinsko društvo, nogometni in plavalni odsek, mladinska godba pod režijo kapelnika Nandeta iz Paleže> vinc. Na Čehi vseh društev je bil Japa Bertoja v fraku in belih rokavieali, z namenom, da bodo došlcea |>ozdravil v imenu vseh zbranih.
Nenadoma pride vcat iz Trnovega, da se jc tam Bar« kooijanski motociklist ponesrečil. Ni čuda, da je vse vprek plakalo, posebno še, ko jc došlo natančnejše poročilo, da se je motor najnovejši si' stem znamka »Puf« tako hudo pokvaril, da ni upanja na nje* govo rešitev. Cilinder ttc je namreč, od prevelike brzine, s katero Je »Zelje« vozil, razpo* čil.
Pri Karamalu v Pancerovcu. kjer je bil oficielen banket, so bili povabljen vsi njegovi u» čenči, Pendla, Joso, Štrukelj, Garjup in še par drugih mo* tocikbstično in športno izo* bražemh ljudi; bila je žalost tem večja. Z rosnim očesom se je Pemdla spominjal na pr* VCga barkovljanskega športni* ka, kateri je donesel slavo ce* le vasi daieč tja v Pariz; pri* ponočamo ostalim, naj ga posnemajo.
TRNOVO PRI IL. BISTRICI.
V nedeljo popoldne se bo vršilo v Trnovem, na istem prostoru kakor preteklo neddjo. pregledovanje za možitev godnih deklet. Gospodične morajo priti vse v kraddli krilah. Za sposobne bodo potrjene Ic tiste, ki so že izvežbane v ženitni stroki, druge bodo dodeljene raznim kategorijam. Ker je tu« kaj mnogo takih, ki se bodo ženili šde tri dni pred smrtjo, se bodo za iste odbrala tista dekleta, ki so imeia Ženltno razmerje s kakim * zvezdo««-cem« in so bile slavno prepuščene nesrečni usodi.
Dddeta. ki so ob zaroki doM-la v dar prstan, moralo tega prinesti s seboj. Ce je bila katera dvakrat zaročena, vsakokrat z drugim m Jc dobila dva pistenak doti za s nagrado £e tretjega nakar bo a va ozirala Ljubezenska pisma se mora k) kidi (prinesli s seboj in jih pred tožiti preglcdovalni komisiji, ki bo obstojala iz treh Izvedencev hi Čuka na palci.
DVOUMNO.
M O7. (svoji ženi. ko gledata pogreb): Kako siromašen pogreb je pripravil trgov. Majer svoji ženi- Kaloo aijajno bi te jaz dal pokopati, mola draga!
Pravijo
Pravijo, da sta v Trnju dve h t ari punci, kateri bi strašno radi stopili v zakuu presrečni. I'rosi sc »Čuka«, naj on malo sem pokuka in pripelje kakega iepaotega I-uka.
Pravijo, da so priredili na sv. Iva« na večer v Hrast ju imenitno poje« dino. Pekli m> jančka iu štruklje jedli. Povabljeni m> bili vsi finančni ministri, da so po pojedini napravili Tassa di liollo.
Pravijo zafcolminski fantje, da Imi *javna dka4>« ^tolminskih ilcMet dne .1. avgusta. Ker jih jc mnogo, bo izbira velika. Cene nizke. I;antc iz okolice vabimo k obilni udolcibi.
Pravijo, da je pret. ne(lelj<» neka goa|MMlična a svojim noaom kmalu razbita openski tramvaj.
Pra\'ijt>, da ata se v llraniri liri« kone pri Vcčkotih izgubili dve raci. Najditeljem se ra/|Hsujc velika na« grada. Intcrcsaiiti na noge I
Pravijo, da Itodl,o slapat-ake punce jdesat v Divačo, zato ker v Sla* ]tali plešejo ala laoia, a to sc pun« ca m nc tlopade-
Pravijo. da ao v Močalih ustanovili dva mada za kvante a|>leLati. ti ura« di (»odo odprli od 7. ure zjutraj do 5." ure |rt>|>oldiM- vsak dan v slučaju lepega in deževnega temena
Pravijo, da hodijo neinAko«riita». ska ilcklcU v 1 A>kr. a v Petru prosit, da jim ila inoia, |m>Lciu sc pa vrača« ,o vse jtolne upanja. da vriska,o, da so razlega čez hribe in doline. I'an« toni jc to zelo všeč. kor njim ni tre> Imi čevljev trgat.
Pravijo, da »c je v Kočah uaiel mladenič. ki igra po noči po strehah pap*ga,a Videl ga je nam Cuk ira palci iz turna.
Pruvljo, da bodo v Trnovem pri II. Ilistrici krstili Tazne ulioe. Med drugimi bodo tudi imena »Via della luna.« »I'iaz/a ilcll'oacuritAa m po-
Pravijo, da ntnirravijo v Trnovem pri II. Bistrici ustanoviti dve novi koristni društvi. I. Izobrazbe, 2. (»prav. Ijivosti. Cuk icli obema obilo napredka. noče pa. da hi bil pri izobraževalnemu društvu. ker nameravajo vzeti v odbor samo ženske in to tiste, ki nimajo pojina, kaj jc iz. ohra/ba.
Pravijo, da bodo v Trnovem pri II. Bistrici zidali »Zijalnl dom« takoj po vesoljnem potopu; do takrat bo nastal Sc ocl gozd borov, ki ImkIo co nejši kot danes.
Pravijo, da so v llužnjah pri Ota» ležu na dan sv. Petra tako plesali v novem salonu, da so trije čevljarji morali popravljati pete navdušenim plesalkam.
Pravijo, da nekatere anhovske pun> cc nc znajo plesati, pa to ni res Cuk jc bil zadnjič v Anhovem in jih je vide L
Pravijo, da nekatere anhovske go« ! spicc lazijo ra tujci, pa to ni ves. i Cuk jc sam videl da hodijo tujci k ;
Pravijo Sežane i. da bi bil za potre« j bo dež, ker je stric pod kostanji zelo ' suh.
Pravijo, da jc vložil Cuk i« palci, ki gnezdi blizu »Hišnika«, zelo ostro pritožbo na »F« društvo »Slavec« v Divači, radi motenja nočnega mi.u, da sc v njegovi okolici večkrat pase kakšna srna in »rajale, pri katerih sc J vrši. opustošenje grmičja na lice i mesta. Zato je bilo takoj sklenjeno, da je postavilo »K« društvo »Slavce« carinsko črto onkraj mosta, katera službuje saino v nočnih uricah, po. sebno pa ob luninem svitu. »Torej pozor!«
Pravijo, da so ptice selivke vložilo na »F« društvo »Slavec« v Divači proti tožbo, radi vgnezditve »Čuka na palci« v bližini »Risnika«. Cc bo pa vsa stvar po vol j no rešena, pri j a. dra Cuk na palci tudi v »Kragunce« pri postaji, kjer »e mu bo nudila tu« di kakšna »hištna« urica. »Attcnti«.
Pravijo, da jc di vaška »Turistcn Gesellschaft« 1'ipistrolli, ob ustanovitvi šport«kfclba »Inteligenca« na« pravila tekmovalni nočni izlet, da tffcjo na višave pet. V velikem stra-hu so sc plazili, (la bi se vendar nc
opazili. Z^svctJ lf> »c jc opol4oči, ko jc dirka bda. v polni moči; razleteli no fcc »Fipistrclli.« du vsi suiiio so enega šteli. Sam in v strahu jc videl tudi bližnji Trst, ker ju čutil ie iI»vim> frsk. Nagrada jc bila dra« goccna, da inokra bila »o kolena; to m šteje »Pipistrelli« lahko v čast« ker zvedela na prvega Ik> cela vas.
Pravijo, da so v Divači uvlorji zadnjega »pravijo« ccmeljito ,M>gt»rc» h. V |M>iuirjenjc njihovih razburjenih živcev naznanja od njih imono« vani »S,M>rt klub Iiileli^ciuvu«, da je bil v oni /adevi res Nam Spori klub. Tore, ni njihov »pra.vij% za istega nikak »ha v ha v« ampul. izrazen »niijav - uiijav«. Torej ne delajte ni pre/giMlaj aivih lan. to Vam nveluje. naš klub na glan. Konkurent je, po« zor!
2ENITNA PONUDI i A.
Zalit s ve/a pupa želi znanja 7. elegantnim mladeničem v svrlto takofšuje inorokc. Mora hiti velik, pa no močan. niora imeti rudeče lase, črne l>rke in zelci *>gicdE*joČe oči. Nc sme hi i ti žganjcpivcc. Podittsaua le zelo Ijiihke zunanjosti hi zelo inteligentna. Z enim očesom
I mrilo Škili, kar je tlela še lx>lj piikuiriHvo. Za doto ima Kep značaj. velik« izobrazbo fler filrokm srcc. Mladeniči no ilz-ktiKjajie prilike, kor Jc dandanes ležk« dohiti pridno ki /.veslo dnižieo. Kdor si I-oče splc* sli gnezdeče za stami leta, na] poštte Ic resiM) ponudbo pod »Sonce«, seveda s sliko na u» pravo listu
NEDOLŽNA.
Scstdesut letni fant sc hoče poročiti in ktc k župniku, da mu svetuje, ker M rad dotiU nedolžno ildklč. župnik, ki je pač dol)«) poznal svoje fanane, rim je defel: »»Pred dvema dnevoma sem krstH na Cuklju čvrsto deklico. Teci, teci, da ne bo prepoznb!«
TUDI DOBRO.
Mlado dekle |e nosio na vrh zcfatiavo na trg. SreCa jo mlad Rjospodfe ki sc lioče poSaWi: »CnJte, v mestu Imam dekle. Rad bi ji poslal poljub. Dam kar Vam, da Ra ji oddaste.«
»Prav rada.« pravi dekre, »kar mojemu oslu ga dajte, sa bova že nesla, oddala pa (tudi. če hočete.«
ZAHVALNO PISMO.
Z vas unč klobasami sem' bil zelo zadovoljen. Moja Žena je tako navdušena zanje, da si je ž njimi že dvakrat pokvarila želodec. RošUhe mi jih takoj Sc 10 kg.
PRI PEKU.
Lizika je vzela kos jaboične-»ra zvitka pri pek«, toda po točnem prevdarku ga »je zamenjala za češnjev Kviitek, katerega je potem tudi s slastjo pojedla in hotela oditi.
Pek. Ccšnjovega zvitfka Se nisi plačala.
Lizika. Saj sem dala zanj jabolčni zvitek.
Pek. Saj toga tudi ivisl plačala.
Li/,ika. Saj ga tudi pojedla nisem.	|
RAZTRESENOST. _ PROFESOR (ki jc že pol u- | ie trkal na vrata svoje sobe): Nazadnje mc pa morda niti : ckwna ni.
nkrodno.
Nekega, ki ga zasledujejo: »Prcncuinnol Imeti mrzle noge in |H)lcg tega mi povsodi gori ihkI nogami«
nepričakovan konec.
I«oader, profesor kemije na univerzi v Oxfortu na Anglc« škem. pri dijakih ni bil prilub* Ijcn, preveč jc bil č mer en. Za« to so porabili vsako priliko da so se delali noica iz njega. Enkrat sc jo pa lc maščeval. Govoril je o srebrn, kako ga v Mehiki izločijo iz surove rutic, in jc rekel: »Kamenje |>opob noma zdrobijo ^ in pomešajo prah z vodo. To blatno snov zmešajo zopet s 3 do 5 odstot« kov soli iir sicer tako. da se oepota in tolče z nogami.«
Tedaj so začeli tli jok i čepe-tinti z nogami, hrušč je bil ve^ lik. Ko je končno bilo zopet vso tiho, je profesor nadalje; v<d: »To ccpctanjc in tolčenje ixi opravljajo osli m mnlc.«
NAJBOLJŠA NAPITNINA. Dva turista, ki sta zapustila gostilno, sta .stisnila natakarici v roko napitnino, uc da l)i bila ta spremenila obraza. Kjo ji jc trcJji nekaj dal, sc je prisrčaio zasmejala.
»No,« sta dejala ostala dva. »Vi ste ji pii doli vtiiko napitnino, ker je tako vesela?«
»Seveda«, je dejal tretji, »niti pol beliča ji nisem dal; le na dlani sem jo poSčciretal.«
oSabnež.
»Vi ste nočS vašo stanovanje popolnoma Izropano, ko site se vrnili z IctoviSča?« »Da.«
»To vas je pa zelo zadelo.« »Nc tako hudo. Mi smo liateli Itak vse zrwva uredili.»
VPRAŠANJE. . Gospa Rjepica jc hotela najeti novo kuharica Glede plačila se nc morete zetflniti, ker stavi kuharica previsoke zahteve. Narto gospa: »Jaz plačam dobro. V mnogih družinah plačajo mnogo manj.«.^ ■
»Oto«,' jefjiksiala kuharica, »mnofijo več plačajo drugje.«
»Manj,« je deaala gospa. »To vem iz lastnih izlouSenj.«
»Kje p« ste Že služila?« je vprašala kuharica. * ČASTILEC. »Gospodična, ali naj Vam pomitim <rok»?« »Hvala. Tem lahko sama.« »Vzemite tedaj vsaj moj dežnik.« »Saj ne dežuje.« »Nič ne dc; tofitoo časa se bo va fiztprclKLjala, da bo začelo deževati.«
V VASI. »Kakšen pa si.*' Ves zatekel, z enim pkrvtim očesom in razbitim nosom.«
»Pri padanju sem si dal zob iznuvafti.«
»In on te (je tako zdelal?« »Da; toda padarja da bi ti šele videl, kakšen jc on!«
PRAVILNO. Oost: Natakar, ah nimate nobenega stola več?
Natakar: O. stolov je dovolj, samo grostje sedč na njih.
DOKAZ.
»AB si -tudi ti mnenja, da poljulri needravl.«
»Čisto guMovo. Nedavno sem poljubil hčer mesarja Hrusta, kar pride oče znaven. Porveiii ti, da še po 14 dneh nisem no~ lolnoma okreval.«
PRIVLAČNOST.
»Kako prijazno ae vam Ui pa dpbrika. Žival ve 'takoj, «],, ima opraviti z dobrim človt kom.«
»To sem tudi. Poleg tega i. mam pa klobaso v žepu.«
USLUGA.
» Tvoja tašča mi jc že pa/krat naredila uslugo; rad bi ji na pravil protiusingo; kaj ll.lj Mi), rim?«
»I NjJtll k n) lil oabnvljaj lrj uro na dolw> čez inc; U'kxi |m> IKljlMtlJ
ro ji; žena.
»'11. čuiiii je pa <mh m>-.i. .1 lam v kotu videti tako v utdir
Ki?.
»To lc umi nafte c4ju . .
»Vidi sc. kot da ha nc S!>.ul.i semkaj.«
»Ce Im ne Ml ravno tijcii iimiA. saj M Ka tudi povabila nc bila.. praznoverje.
»AH ste te slišala 2»6|ki, tla sc mora radi kolere -skuhati vo do iMiprej, iicko so ic |)ije?<
»Seveda sem sliSaia li>. joda ua 4^1(0 pniziuvetlc nikoli J nc verujem.«
nepoboušuv.
Sodnik: Vi slo nepoboljšljivi/ £re&at; to pot vas denemo prisilno ddavirico.
Obtoženec UmiKnirano): Ij krat sc more tudi k> zeodki. , ta je pravai
»Kal Kovrmte vlovd To. kar pravite ni. nI nič i mojemu slučaju. Pri nas v ] mar sc jc zadnjič rodi t rok. ki je Ml tako velik, j inotrd prati na svet cdkioi junija, ki ic najdaljši (lati f Ic tu.«
I.ISTNICA.
Ti mno mio tetor: Vaša i pre osebna, zato jc šla v kod. min lc konec pesmi: Fo cesti beli gor in dol Sc čujc: Tesor, amdr in iaf kvik A če izgine kedaj Tcaor. To šele bo pravi vrag____i
Pozor kopalii
IinilllTEJITl
v Grafe!« (irafe) t. XXIV
na glavnem trgu ob 1
Obiščite imenovano resiavi dobile I zbor no kuhinjo. | pavska in briška vina. Na r m sobe za tajce. Za okOe» obiifK toplo priporoča fgj MaCMi rej «■ znani gostiln, r Kroaber0i
flrtur de Rossi
• fmUi, Carsa On. (rti 1.
Msprotl «dlk—in .r^^i f *
v Marzinovi Mil
T«c« k p.m.li d ,»>.
ii im.
W« to h M«
vu

EDINA v OOB1CI
odllkoTana
TOVAB(NA KISA
FRANC KRAU
« GOBICI ■ Via hppucdni 9
> vrsti kis.
V zalogi im« piislni vinski kis, kakor tudi drugi najboljši kis. Cenjenim odjemalcem se priporoča za obilen obisk. CF.NF. ZMERNE ■::::::::: : : : POSTREŽBA TOČNA
—	Kako drago je pivo L.
-	Al kaj še! Cena je padla I
Naia piva stane 70 cent velika pa L 1.40.
—	Kje pa?
-	V sladoiedarni Bai-dlnl, Via Mazzlni ii 1 (prej Via Municipio), ki ima tudi veliko izbero razno vrstnih sladoledov po L1. kos. — Takoj grem tja 1 Eiidioi ipiji« lili liritlli
n> ilililil u viullul
s: u
oj
— n>
—- IM. rs, m n» o
=r£ SL
Je
milo pridne gospodinje
tn "o oi
o2.3
—* ST 3' m"!'
m
M
ZAŽEUENE POSEBNOSTI V POLETJU:
Sirup lamariado, zrnat, oranžen, Ječmenasl, fromboa men i a a L. 6"25 kg.
Milanski Bitler - Pcrnet - Žejogasllec nI Selz a L H50 stekL T urinski Vermouth, bdi Vcrmoulh - Zejogaallec al Selz a L. 550 stekl-
Jajčasl Crema Maršala, okrep^evalen za Šibke a L 12*00 »teki. Likerji SibiUa »zoreč Strega - Tunik idealen al Selz L. 13.00 »teki- 1\Ur Maršala Trepani extra Supperiore L. 4.50 steki '/i®. Belo iial. vino 12 stopinj a L. 4.00 stekL 2 litra.
ItMa likerjev v Gorici, trg Sv. Antona starefa Jtev. 7.
Popolnoma varno naložen denar «sw v JUGOSLAVIJI ««
Ljubljanska posojilnica
r. z. z o. z.
•v novopreure]enlh proslorlh
Hestni trg 6 v Ljubljani Mestni trg 6
»prejema -vloge na hranilne knjižice In tekoCI račun, jih obrestuje po
ter jih izplačuje takoj brez odpovedi in brez odbitka.
Večje hranilne vloge z odpovednim rokom. Obrestuje tudi vlSJc po dogovoru. v
Trgovina se ]manufakluro
SKODNIK ANTON
60RIGA, Via Semlnarlo 10.
L« zadovoljnoat k pravi ar«£l vodil
Zapomni al, nevesta, to resnico,
in preden aežel Ženina v deanico.
previdna pri nakupa bal« bodi!
Blago po nizki ceni, sadajl modi
prodaja xa deželo, sa Gorico
pri semenišča v hiši i desetlco
trgovec Skodnlk Anton, naa povaodi.
A to ae tiče tudi tebe, Mati,
In tebe, žena, ženin, fant, deklina,
trgovec, ki kupuješ mnogo hkrati
ceflrjn. okaforda ln etaulnal
„Sem zadovoljen x blagom !M vaak poreče
ln zadovoljnoat ključ Ja že do are če.
Pozor T
Pozor I
Za poletno sezono, velika Izbira kambrika, perkala, zephlrja, in krepa volne za moške in Žentke obleke. Velika zaloga vsakovrstnega perila za rtovlcf in birmance,
Felberbaum & Rolich
Corso Verdi ilev- 7.
(prej IIK1» * K T Jn KOH1TNIK)
Na drobno 1
Na debelo!

s	Hanufakturo, perilo, izdelane obleke, pisarniške) po-S trebšiine in papir
4	po cenah brez konkurence
5	kupite pri dobro znani tvrdld
X BRATJE MOSE
|	Via Raitello 7 GORICA Via Rastello 7
K
M
Velik sejm za čevlje
v GORICI Via Garibaldi št. 4

Razprodajne cene.
Otvoritev 11. avgusta Velikanska likvidacija 1
Klija Cule
Gorica Piazza Cavour ŠL 9 priporoča
slavnemu ol.i inr.lyu * uier.lu iu nn tle želi svojo hofjulo /alojjo iu veliko izbero najboljših IMANCIII in Al.TliNA «lvo-koles. Šivalne stroje pri/nmiili tvrdk TITAN Iu I»I'A1T. kakor ludi iminicijo in vsakovrstno orožje K«l<»r kupi šivalni stroj, se j;a po«n'i v delu umetnega vezanja |ire*pl«<"no. dokler nI /udohil popolne prakse
Poslužite se pri njem
in ne boste se Itcsali, kakor se njegovi sl^arS oaife-qbd 4t> l<" ii m«* j^riložii-j|«kjj<»# leniveč pričajo o točni in »olklnl postrežbi.

Wmi ' ;l if
ir
wt4 \

r?
VELIKE ZALOGE
PO ZNIŽANI
nfl Oflj
S MI
Izredna prodala na račun tovarnarjev
VIDEM - Ia Savorgnana št. 5 - VIDEM
Izreden Irfjovski dogodek. - Cene nižje kakor ob kalerlkoll likvidaciji.
Vsled dohoda velikanske izbere manufakturn*&a In dru&e&a blaga, ki Je te dni došlo, obveščamo svoje cenj. odjemalce, da se
VELIKANSKA PRODAJA
pod vodstvom in nadzorstvom centralnega ravnateljistva iz Milana - nadaljuje-GenJ. odjemalci, ki milijo nakupiti večje množine blaga, so naprošsnl, da obiščejo naše zaloge na netrini dan, in to zaradi tega, ker ob tržnih dneh se v naših zalogah nabere velika množina ljudi. Vsled tega Je nemogoče da bi Jih tako postregli kakor želimo, in da si Izberejo tako blago, kakoršnega sami poželijo.
So Po Tram deevn v Vidmu so: TOREK - ČETRTEK ie SOBOTA vsakega tedna.
Velika zaloga platna za moške in ženske. Gobasto blago /.a gospe. — Platneno blago iz servieli > Kiantlra«. — Maje iz volne in bornhež«'vmc. in kuverte v vseli merah.	Opreme za nevesle.
Blazine izdelani: iz žime in volne.
Lovsko blago. Izdelano perilo. — Platno. — volne v vseh visol.inah.	Prti. — Brisače in
IV.nhi- — Zavese. — Blago za mobihjo — Preproge Celotne opreme za hotele, zavode in samostane.
POSEBNOST: BLA60 ZA PUHOVNIKE. — P!REKTNI UVOZ VOLNE ZA BLAZINE.
vsako bla60, ki ne u6aja bodisi po kvaliteti bodisi po cehi se vzame nazaj.
Na debeio in drobno! Posebni popusti za razprodajalce.
STALNE CENE
Stalna izložba z zaznamovanimi cenami.