Celje - skladišče D-Per 545/1975 C0BI5S Q GLASILO KOLEKTIVA STEKLARNE »BORIS KIDRIČ« leto 3 ROGAŠKA SLATINA september 1975 KAJ SMO URESNIČILI? Minila sta dva meseca od takrat, ko smo sprejeli stabilizacijske ukrepe. Za tako pomembno nalogo je to precej kratek čas. Zaradi tega ne moremo trditi; da smo naš načrt uresničili, lahko pa rečemo, da ga izvajamo. Za zdaj bi lahko rekli, da nekatere točke bolj, nekatere pa manj uspešno. V ČEM SMO USPEŠNI 1. Nesorazmerno visok odpadek, posebno kar zadeva napako stekla, se je v tem času občutno znižal. Napake pri taljenju svinčenega stekla so praktično v normalnih okvirih, pri krista-linu pa še ni tako. Vsekakor pa je boljše kot prej, tako da proizvodnja poteka normalno. Lahko trdimo, da je pazljivost v proizvodnji precej večja kot doslej in da se stanje nenehno popravlja. Začetni uspehi nas ne smejo uspavati, da bi rekli: sedaj je vse v redu. Skrb za večjo produktivnost in boljšo kakovost nam mora biti vselej pred očmi. 2. Sistemizacija delovnih mest je že opravljena, in sicer precej pred rokom, ki je bil predviden do srede decembra. Sedaj mora komisija za osebne dohodke nadaljevati delo. Veliko hitreje kot doslej. 3. Ugotovili smo čezmeren staiež bolnikov in se zmenili, da ga*bomo spravili v normalne okvire. Res smo dosegli uspeh. Trenutno, brez porodniških dopustov, imamo bolanih 47 do 50 članov kolektiva, kar znese 4,50 odstotka, medtem ko smo imeli prej do 75 bolnih ali 6,50 odstotka. 4. Pri izvozu smo dosegli največ, kar pomeni, da smo to točko našega stabilizacijskega načrta doslej najbolj uspešno speljali. Naš izvoz lepo nara- šča. V juliju in avgustu minulega leta smo izvozili za 923.200.000 starih dinarjev, v istem obdobju letos pa za 1.132.238.000 starih dinarjev. To je 209 milijonov ali 22,6 odstotka več. Ne moremo biti zadovoljni s celotno realizacijo, ki je v primerjavi z lanskim letom samo za 18 odstotkov večja. Upoštevati je treba, da se poslovni stroški še vedno povečujejo. V juliju so znesli 32 odstotkov več kot v istem obdobju lani. Če hočemo povečati ostanek čistega dohodka (ta je do konca avgusta za 9,7 odstotka nižji kot lani), moramo v prihodnjih mesecih ne le povečati izvoz, temveč tudi proizvodnjo za domači trg. Edino tako bo naša celotna realizacija večja. 5. Kar zadeva zmanjšanje uvoza reprodukcijskega materiala, smo začeli z materialom, ki ga uvažamo v največjih količinah — s peskom za taljenje stekla. Zdaj preizkušamo pesek iz Pulja. Prvi rezultati so zadovoljivi. Steklo je bito dobro. Zato smo naročili večje količine tega peska. Z njim borno talili steklo na eni talilni peči. Če bo to uspelo, se bomo vsaj z delom proizvodnje preusmerili na puljski pesek. Naslednja surovina bo svinčev mini j, tega moramo v celoti dobaviti od domačih proizvajalcev. Trenutno polovico minija uvažamo. NEUSPEHI Ko ocenjujemo, pri čem smo bili uspešni, bo prav, da povemo tudi senčne strani v naših prizadevanjih Te bi bile v naslednjem: 1. Kar zadeva izkoriščanje delov nega časa v skladu s predpisi in z našim dogovorom, je treba reči, da se tega še ne držimo tako, kot bi bilo treba, še vedno se primeri, da posa- mezniki predčasno zapustijo delovno mesto in si tako krajšajo delovni čas. Po moji sodbi je to najtežja točka našega stabilizacijskega načrta in da jo bomo težko uresničili. 2. Varčevanje z materialom še vedno ni zaživelo v tašni meri, da bi lahko bili zadovoljni. Precej materiala se uniči po nepotrebnem. Na dlani je, da nismo našli pravega načina, kako spodbuditi vsakega posameznika k varčevanju. Cesto pozabljamo, da je a varčevanjem mogoče priti do cenejšega izdelka. Z drugo besedo povedano, več nam bi ostalo. Vedeti je treba, da smo v prvih sedmih mesecih porabili 2,7 milijarde starih dinarjev, ali 385 milijonov starih dinarjev na mesec. Pri tako velikih izdatkih je mogoče veliko privarčevati. Naš stabilizacijski načrt, ki ga obravnavamo, je prva faza, ki jo lahko imenujemo tudi kratkoročno, saj večinoma rešujemo tiste probleme, ki so v tem trenutku najbolj pereči. Predvsem tisti, ki zadevajo delovno disciplino, zboljšanje tehnologije taljenje, znižanje staleža bolnikov, varčevanje, povečanje izvoza in podobno. V pripravi je druga faza, o kateri Je stekla beseda na delavskem svetu. To je dolgoročno postopno povečanje proizvodnje brušenega kristala. Po teh načrtih bi morali do sredine decembra napeljati 30 brusilnih strojev. Ker bo delo v dveh izmenah, bo to 60 delovnih mest. V začetku prihodnjega leta pa bomo napeljali še 15 brusilnih vreten. Sklep delavskega sveta je, da 30 mladih vzamemo v priučevanje. To akcijo že uresničujemo, saj imamo že 22 mladih, ki so se prijavili za uk. dipl. inž. Vejo Djinovskl Glasilo »Steklar« ureja uredniški odbor, glavni in odgovorni urednik Jovo Tišma # Uredništvo: Steklarna »Boris Kidrič«, Rogaška Slatina • Naslov: Glasilo kolektiva steklarne »Boris Kidrič«, Rogaška Slatina • Telefon 063-81-020 • Telex 33560 YU • Naklada 2000 izvodov • Tiska: ČGP »Delo«, Ljubljana ODPRAVIMO STAROKOPITNOST Izvršni odbor naše sindikalne podružnice med drugim skrbi tudi za rekreacijo in oddih svojih delavcev. Sprejeli smo tudi »sindikalno listo 75«. ki predvideva povišanje zneska namenjenega za tako imenovani K 15, od 900 na 1.100 dinarjev. Ko smo listo sprejemali, smo si bili edini v tem, da bomo ta denar izključno namenili za iddih. v resnici pa v večini primerov ni tako. Niso redki naši sodelavci, k% o letnem oddihu premišljujejo ravno narobe. Za letni dopvsi si pripravijo veliko delo, ki ga v tem času opravijo. S tem prikrajšajo sebe in družino. Takšen način izkoriščanja letnega dopusta nedvomno povzroča hitrejše hiranje telesnih m živčnih zmogljivosti. Iz statistike bolniških staležev se da ugotoviti, da so taisti delavci največkrat v bolniški. Ne bi posebej omenjal otrok, ki iz leta y leto mea počitnicami ostajajo doma. To je vse kakor rezultat starokopitnosti staršev, ki ni po željah in življenjskih interesih otrok in mladine. Do takšnega sklepa me je pripeljala misel, ki se ob ugodnostih, kakršne imamo v steklarski šoli, sama ob sebi rojeva. Ni majhna stvar, če kolektiv, kot je naš, organizirano pripelje in ob morju da stanovanje zastonj. Prehrano pa si vsak lahko uredi tako, kakor mu najbolj ustreza. Veliko je še kolektivov, kjer so takšne možnosti samo želja zaposlenih. Pri vsaki organizaciji naletimo no kakšno napako. Tudi v tem primeru jih lahko najdemo. Kaj več o tem. kako sta zadovoljni ali nista, sta nam povedali Tinka Plevčak in Sonja Zu panič. Tinika Plevčak: »Kraj je izredno dobro izbran. Predvsem mislim na bližino morja in središče mesta, kar je pomembno za nabavo živil. Zen skam, ki smo se odločile za kuhanje, bližina morja pride prav. Pripomnila bi. da je soba nad cesto proti večeru močno odišavljena z vojnom ražnjičev, in pleskavice. Tudi uspavanke z juke boks plošč so nekoliko preglasne. Dru gače sem se kar prijetno počutila v Novigradu.« Sonja Zupanič: »Bližina morja od tehta vse majhne probleme, ki smo jih imeli s posteljami in bližnjim gostiščem. Kraj je primerno izbran. Upati je, da bomo po dogovoru z lastnikom prišli do boljših sob v novi stavbi.« V sindikatu pričakujejo, da bodo v prihodnjem letu med dopustniki na morju tudi tisti, ki se stežka odločijo za dopust zunaj domačega kraja. Remi Kočica POSLOVNI REZULTATI V PRVEM POLLETJU SKLADNO Z NAČRTI Po polletnem obračunu v steklarski šoli smo ugotoviti naslednje rezultate poslovanja: ^a^>' Elementi štev. 30.6. 1974 30. 6. 1975 Indeks 1. Začetna substanca 183.89256 309510.90 168 2. Porabljeni material 3. Proizvodne storitve 1.800.449X17 2.869.094.49 154 drugih I2Q.200.75 220.348.80 ISO 4. Neproizvodne storitve 39.78Q.15 55.145.25 138 5. Dnevnice za služb, potov. 26.122.80 27.962.60 107 6. Izdatki reklama-reprezent. 1-1.507.30 20.307.65 176 7. Drugi materialni stroška 382.118.48 365.176.24 95 8. Amortizacija 135.689.99 184.521.70 136 9. Skupaj 2.761.763.70 4.051.887,63 146 10. Nabav. vred. trg. blaga 41.928.06 47.761.52 115 11. Izredni izdatki 976-211 2.46055 252 12. Skupaj (9 + 10 + 11) 2.804.267.96 4,102.109.40 146 13. Končna substanca 205.733.74 347.586.75 169 14. Vsa porabljena sredstva 2.598.534.22 3.754.522.65 144 15. Doseženi dohodki 5.827.318.74 7.070.437.90 121 10. Celotni dohodek 8.425.852.96 10.824.96055 128 CELOTNI DOHODEK - REALIZACIJA 17. Realizacija izdelkov 6.891.594.38 8917.17655 109 18. Realizacija storitev 415.192.00 438.39355 106 19. Realizacija trg. blaga 20. Dotacija RIS 810.662.75 890.773.55 110 šola internat 227.988.00 458204.00 200 21. Izredni dohodki 80.415.91 120.412.90 149 22. Celotni dohodek 8.425.852.96 10.824.96055 128 ZAČASNA RAZDELITEV DOHODKA 23. Provizija za bančne storitve 8.347.85 40.283.35 477 24. Zavarovalne premije 26.71320 36 000.00 2.560.00 135 25. Prispevki članarine 26. Druge pogodbene 4.700.00 54 obveznosti 25.188.80 46.918.10 18« 27. Zakonske obveznosti republike 18.41fl.40 14.400.00 78 28. Zakonske obveznosti federacije 29. Druge zakonske 25.732.25 32.980.85 128 obveznosti 455.344.56 479.803.95 105 30. Za osebne dohodke 31. Za druge osebne 3.665.121.47 4.773.338.62 130 prejemke 73.575.00 145.270.95 197 32. Ostanek dohodka 1524.089.31 1.498.887.18 98 skupaj 5.827.318.74 7.070.437.90 121 REALIZACIJA PLANA ZA LETO 1975 Elementi st. Plan 1975 Realizacija 30. 6. 1975 •A 1. Celotni dohodek 19.750.000 — 10.834.960.55 54» 2. Porabljena sredstva 7.070.000,— 3.754522.65 56,1 3. Dohodek 12.680.000,— 7.070.437.90 55,7 4. Pogodbene obveznosti 380.000.— 125.756.35 44,9 5. Zakonske obveznosti 1.250.000,— 507.184.80 42,1 6. Osebni bruto dohodki 8.100.000.— 4.773.338.62 689 7. Drugi osebni prejemki 350.000 — 146.270.95 58,1 8. Ostanek dohodka 2.800.000,— 1.498887.18 635 PRIMERJAVA ZALOG Razred 3 30. 6. 1974 30.12. 1974 30.6. 1975 1. Surovine in material 2. Drobni inventar skupaj 889.680,— 357.483 — 1.247.163,— 1.066.498.— 389.972,— 1.446.470,— 939.426.— * 406.293.— 1545.719.— Razred 6 1. Nedokončana proizvodnja 2. Zaloge gotov, izdelkov 3. Zaloga * prodajalne skupaj 127.746,— 279.797,— 64.993,— 472-536.— 96.098,— 506.235.— 64.438.— 666.771,— 92.461,— 548.650,— 139.583,— 780.694,— SKUPAJ RAZRED 3 + 6 1.719.699,— 2.113.241,— 2,126.410,— Iz tega prikaza vrednosti zalog je dar še ne odpremljena. Zaloge suro- razvidno, da se zaloge surovin, mate- vin in materiala se gibljejo v višini riala in gotovih izdelkov v primerjavi normativov porabe, predvsem pa mo- s stanjem 31. 12. 1974 niso povečale. ramo imeti trimesečno zalogo surovin, Zaloge gotovih izdelkov niso kritične ki jih nabavljamo iz uvoza. Nekuramt- zaradi tega, ker je zaloga stekla, ki je nih zalog v razredu 3 in 6 nimamo, bila ob koncu junija že prodana, ven- Kupci 30. 6. 1974 31. 12. 1974 30. 6. 1975 Stanje dolga 3.516.742.— 2546.286,— 3571.268,— Dobavitelji Obveznosti za obratna sredstva Za osnovna sredstva 344.817,— 482.249.— 494.415,— 499.003,— 1.241.736.— SKUPAJ 344.817,— 976.664.— 1.740.739,— Obveznosti do dobaviteljev za osnovna sredstva so tekoče, vendar je likvidacija nekoliko počasnejša glede na uporabo, investicijskega kredita. Delovne ure V I. polletju smo opravila naslednje število delovnih ur: — redne ure 184.065 — nadure 8.5120 — bolniške ure do 30 dni 8.878 skupaj ur 301.463 Število zaposlenih: — stanje ob koncu meseca januar 177 februar 174 marec 181 april 191 maj 190 junij 200 — povprečno število zaposlenih po staležu 185 — povprečno število zaposlenih po delovnih urah 188 V I. polletju je bilo precej manj delovnih ur zaradi boleznin, tako so znesle izgubljene delovne ure do 30 dni 8.878 ur Izgubljene delovne ure nad 30 dni 61859 ur skupaj 116.137 ur To pomeni, da je bilo v bolniškem staležu v I. polletju 83 delavcev ali povprečno na mesec 13j! delavcev. TUDI TO SO LJUDJE REKLI... — Bolniška soba je prostor, kjer se zbirajo bolnikovi prijatelji, da bi se pogovarjali z drugimi bolnikovimi prijatelji. — Les je čudovita snov, ki z lahkoto gori v gozdu, z veliko težavo pa na ognjišču. — Moderen dom je tisti, ki vam nudi dvakrat manj prostora za dvakrat več denarja. — Itd — je kratica, ki jo uporabljamo zato, da bi drugim pokazali, da vemo veliko več, kot v resnici vemo. — Povedal je vse, kar zna. Nič več mu ni ostalo v glavi. — Tiho bodi, da te bom bolj slišal! — Če sanje ne bi bile brezplačne, bi vsi sanjali v mejah svojih zmogljivosti. — S čim se ne dosegajo visoki donosi? Z mlatenjem prazne slame! — Zakaj še naprej vznikajo vile in počitniške hišice? Ker je na lastnike vrženega veliko kamenja! — Kaj reči o tistih, ki včasih skušajo metati polena pod noge? Da malo podstavijo tudi hrbet! Dolg kupcev v primerjavi s stanjem 31. 12. 1974 je porasel na indeks 132. V tem povečanju se kaže precejšnja nelikvidnost, ki ogroža redno poslovanje. Terjatev, starih več ko 90 dni, nimamo, prav tako ni nelikvidnih terjatev. Večji del dolga se nanaša na naše stalne odjemalce. Obveznosti do dobaviteljev za obratna sredstva se gibljejo v rednem okviru poslovanja in niso stare več ko 30 dni. Tožb glede poravnave obveznosti še nismo imeli. Na račun nadomestila za boleznine do 30 dnii je Mo v tem obračunskem obdobju izplačano 93.265.10 din. Osebni dohodki Masa sredstev za Izplačilo osebnih dohodkov temelji na osnovah za izračun sredstev za osebne dohodke po sprejetem samoupravnem sporazumu v okviru podpisnic steklarske industrije v Slovenija. Povprečni osebni dohodek z vsemi izplačili je znašal v I. polletju na zaposlenega v primerjavi z letom 1974: 31. 12. 1974 30. 6. 1975 Indeks — povprečni OD 2.567.57 2.981.49 — povprečni OD brez nadur in odnašanja loncev na zaposlenega 1-16 31.12.1974 30. 6. 1975 Indeks — povprečni OD 2.434.41 8.811.16 118 Iz pregleda finančnih rezultatov I. polletja je razvidno, da dosegamo re- zultate, ka smo si jih postavili v našem planu za leto 1975. FrumenciJ Weilgunü ODMEVI 2e druga številka Steklarja je z na šim sodelovanjem za nami. Čeprav v tako kratkem času opažamo, da v celoti nismo dojeli te zvrsti obveščanja. Vsi imamo dodatne zadolžitve, ki jih od nas zahteva razvejano družbenopolitično in samoupravno življenje. Ve čina med nami sodeluje vsaj v kakšnem odboru kolektiva, krajevne skupnosti in podobno. Seznanjenj smo z vrsto preblemov in dosežkov. Prav zaradi tega bi bilo v redu in prav, da bi svoje poglede in sprejete sklepe prenesli na ves kolektiv. Seznanjeni smo, da naš »Steklar« m ravno poceni, toda kljub temu smo se odločili zanj. Pričakujemo, da bomo sproti obveščeni o delu vseh organov, o vprašanjih kadrov, o poteku investicije, o delu krajevne skupno sti itd. »Steklar« bo prav zaživel šele z na šo besedo, z našim sodelovanjem. V njem se mora čutiti utrip našega življenja in dela. Ni namenjen samo za učene besede in globoka razglabljanja, čeprav tudi tem ne smemo odrekati pravice. Nas predvsem zanima, če se sprejetih sklepov držimo. Zanimajo nas problemi, s katerimi se srečujemo po oddelkih — njihovi dosežki, žgoča vprašanja, stanovanjska politika in še bi lahko naštevali. Dobro vemo, da so nekateri sodelavci temeljito obveščeni o posameznih vprašanjih. Verjetno tudi vse nas preseneča njihov molk. Zato se mi zdi umestno, da bi odprli rubriko, v kateri bi člani delovne skup nosti postavljali razna vprašanja, k, bi jih uredniški odbor prenesel tistemu, na kogar so naslovljena in ki je najbolj zmožen ustrezno odgovoriti. Nedvomno bo zanimivo zvedeti, na kakšen odmev pri naših sodelavcih sta naleteli prvi dve števihki »Steklarja«. Drago Gašparič: »Prebral sem obe številki Steklarja. Občutek imam, da je to mesečnik TOZD Slovenska Bistrica, ker je vse premalo obravnavanih naših problemov. Na nakazane probleme bi moral uredniški odbor ali kdo drug dati odgovor. Preveč načelno se piše Zelo rad bi enkrat prebral o proble mih kadrovanja. Posebno o tistih de lavcih, ki so iz določenih razlogov pri siljeni k prekvalifikaciji.« Milka Stih: »Z branjem Steklarja sem spoznala novo obliko obveščanja dobila sem boljši pregled nad prob lemi in dogodki iz bližnje steklarne in Slovenske Bistrice. Posebno me pri tegne domača beseda in nakazane mis li, ki jih napiše naš sodelavec.« Janko Stefančič: »Mi učenci težko pridemo do Steklarja. Ce le pridemo do njega, pa ga radi preberemo, saj se z nekaterimi vprašanji samouprav ljanja srečujemo tudi sami. v Steklar ju se že sedaj seznanjamo z delovno organizacijo v katero bomo kmalu pri šli tudi mi. Premalo pa se oglašajo iz Kozjanskega.« Janko Bastašič: »Zelo cenim Stek larja. Posebno zadnje čase, ko smo ga prejeli tudi mi, kot naše sredstvo za obveščanje. Berem to, kar me zanima. Veseli me, da uredništvo glasila ne pozablja omeniti socialno šibkih, da posveča veliko pozornost starejšim članom, prav tako tudi tistim, ki gredo v pokoj. S prikazovanjem naših poslovnih rezultatov in splošnih težav v gospodarstvu v nas raste zanimanje za storilnost na delovnem mestu in natančnost pri delu. Všeč so mi članki, sestavljeni v našem razumljivem jeziku. Vsaka tujka, za katero rabimo posebno razlago, nas odbija. Ce bi se vse družbenopolitične organizacije bolj trdno povezale, bi o vseh zanimivih, ali nerešenih vprašanjih lahko pisali več. Takrat bo Steklar bolj priljubljen med nami. Zdi se mi, da je vprašanje kadrov za steklarsko industrijo med osnovnimi skupnimi nalogami.« Osvetlitev in skupno reševanje vseh vprašanj nas zbližuje. Ker je »Steklar« del nas, s pisanjem in zastavljanjem raznih vprašanj tvorno sodelujemo v samoupravljanju. Remi Kočica BOLJŠI OBETI Po večmesečnih neugodnih rezultatih smo bili na zadnji seji delavskega sveta TOZD Slovenska Bistrica seznanjeni tudi z razveseljivim podatkom. Baču novodkinja Mara Bizjak je na seji osvetlila nekatere pokazovalce financ nega poslovanja za prvih sedem me secev. Najprej je poudarila, da so v dveh zadnjih mesecih doseženi spod budnejši uspehi, ki pa še vedno ne dosegajo načrtovanega za leto 1975 prav na področjih, kjer bi bilo najbol. zaželeno, da hi lahko pokrili vse ob veznosti, ki so pred nami, posebno pri vračanju kreditov za rekonstrukcijo. S proizvodnimi in finančnimi uspe hi je bilo doseženo ravnovesje med materialnimi stroški in osebnimi do hodki nasproti racrtu ostanka čistega dohodka. Celotnega dohodka v sedmih mese cih smo dosegli 22.163.573, to pa je 79 odstotkov plana za letos in 32 odstotkov več kot v istem obdobju lani. Pomembni pokazovalci so bili tudi pri porabljenih sredstvih. Le-ta so bila po načrtu za letos dosežena s 94 odst., za celih 83 odst. pa so porasla v primerjavi z istim obdobjem lani. Pogodbene in zakonske obveznosti so bile za 17 odstotkov manjše, letos pa so dosežene z 59 odstotki. Osebni dohodki so v primerjavi z lanskim letom kar za 51 odstotkov večji. Sočasno se je ostanek dohodka zmanjšal za 85 odstotkov. Povprečni osebni dohodek, izkazan skozi opravljene ure, je v sedmih mesecih znašal 2.650 dinarjev, kar je, če upoštevamo 28-odstot-no povečanje zaposlenih, za 17 odstot kov več. Povečanje števila zaposlenih je za seboj potegnilo tudi povečanje bolezenskih dopustov, ki znašajo 23.125 ur, to je 42-odstotno povečanje. Realno je pričakovati, da bodo rezultati po uvedbi kontrolorja v naslednjih mesecih občutno ugodnejši. Viktor Horvat KADROVSKE IN OSEBNE NOVICE Prišli v TOZD steklarna Rogaška Slatina: Zlatko Halužan, steklobrusilec iz šole, Helena Prah, steklobrusilka iz šole, Josip Jutriša, steklobrusilec iz šole, Milena Zupanc, steklobrusilka iz šole, Vlado Gorišek, steklobrusilec iz šole. Magda Fišer, steklobrusilka iz šole, Tatjana Osrečki, steklobrusilka iz šole, Ivanka Tkalec, steklobrusilka iz šole, Marija Poredski, steklobrusilka iz šole, Jože Gajer, steklobrusilec iz šole, Marija Černelč, steklobrusilka iz, šole, Ana Stefaničič, steklobrusilka iz šole, Anton Planinc, iz tujine, Božena Tepeš, poklicna rehabilitacija. Stanko Vodušek, iz JLA Odšli iz TOZD steklarna Rogaška Slatina: Andrej Žlender, steklobrusilec, v JLA, Avgust Gobec, stejdopihalec, odpoved, Ivan Zivičnjak, steklopihalec, v JLA, Ivan Halužan, steklopihalec, odpoved, Anton Šeligo, odnašalec, v JLA, Andjela Podhraški, zavijalka stekla, odpoved, Ignac Podhraški, transportni delavec, zapustil delovno organizacijo, Stanko Bergles, odnašalec, odpoved, Marjan Mešiček, odnašalec, odpoved, Anton Kregar, odnašalec, odpoved, Zymer Veselaj, delavec v kislinski polirnici, zapustil delovno organizacijo, Daniel Špoljar, steklopihalec, zapustil delovno organizacijo. RODILI SO SE Rodili so se: Viktor Žerak, sin Eme, Saša Gašparič, sin Andrija, Milan Verk, sin Vinka, Kristian Kunštek, sin Nade. Novorojenčkom želimo obilo zdravja! POROČILI SO SE Poročili so se: Majda Lesjak, delavka v skladišču gotovih izdelkov, poročena Cajzek. Čestitamo! Prišli v TOZD Slovenska Bistrica: Roman Selinšek, iz JLA. Odšli iz TOZD Slovenska Bistrica: Franc Juhart. Alojz Bratovščak, Bojan Vele, Franc Rozman, na podlagi pogodbe. Samovoljno zapustili delo: Franc Kverh, Bojan Oblak, Franc Soršak, Zlatko Strmšek, Anton Fric, Franc Štern, Rajko Korošec, Franc Lešnik, Stanko Ravnjak, Janez Pristovnik. Izključeni: Ljubomir Rajh. Stanko Leva II. Umrl: Franc Šega Članstvo miruje zaradi služenja v JLA: Jakob Justinek. IN MEMORIAM Dne 23. septembra 1975 smo zvedeli žalostno in pretresljivo vest, da nas je za vedno zapustil naš dolgoletni tovariš in sodelavec IVAH MEDVED Skoraj eno leto se je boril s hudo in neozdravljivo boleznijo, ki ga je le premagala. 25 let je preživel med nami, v našem kolektivu. V tem času je opravljal razna dela, nazadnje kot skladiščnik materiala. Bil je vedno aktiven član družbenopolitičnih organizacij, nazadnje pa je bil tajnik OOS skupnih služb. Skoraj 20 let je bil aktiven funkcionar NK »Steklar«, v našem športnem klubu je preživel skoraj ves prosti čas. Vedno je bil vzoren in marljiv delavec, posebno se je odlikoval po svoji vestnosti in vztrajnosti. Z njegovo smrtjo bo ostala v našem kolektivu velika praznina. Spominjali se ga bomo kot dobrega sodelavca ter iskrenega prijatelja. Takšnega bomo ohranili v trajnem spominu. IN MEMORIAM FRANC ŠEGA Vedno hitrejše naraščanje prometa in števila lastnikov osebnih vozil zahteva tudi številne žrtve. Mnogim je za opravljanje vsakdanjih delovnih dolžnosti potrebno tudi prevozno sredstvo, da bi šli v korak s časom. Vse te dobrine pa skrivajo nevarnosti, ki se imenujejo prometne nesreče. Vse več je ljudi, katerim prav te strežejo po življenju. Med žalostno statistiko ljudi, ki jim je prometna nesreča 'pretrgala nit življenja, se je prejšnji mesec vpisal tudi član nanšega kolektiva Franc Šega. Pred nekaj več kot dvema mesecema se je po stari navadi, da bi pravočasno prišel v službo, odpeljal z doma na delovno mesto vratarja. Prometna nesreča, ki se mu je zgodila, pa ga je odpeljala v drugo smer. Namesto na delovnem mestu se je znašel v bolnišnici. Diagnoza ni bila nič kaj razveseljiva, saj je dobil hude telesne poškodbe. Z veliko prizadevnostjo mu je zdravstveno osebje lajšalo bolečine z najboljšo nego v upanju, da ga bodo rešili najhujšega. Po enem mesecu je toliko okreval,- da se je vrnil v domače okolje, v Novo goro pri Sl. Bistrici, od koder se je vsak dan po lepem in slabem vremenu z mopedom vozil v 4 kilometre oddaljeno Steklarno. Ko smo vsi pričakovali, da se bo vrnil med nas, smo nenadoma zvedeli žalostno novico, da je umrl. Posledice prometne nesreče so bile močnejše od volje do življenja našega 38-let-nega sodelavca. Po komaj osmih mesecih dela v našem kolektivu se je poslovil od nas, poln še neizpolnjenih načrtov. Za seboj je pustil ženo in tri otroke, v času, ko bi ga najbolj potrebovali. V. Horvat ARGUSOV SPREHOD Ni veliko manjkalo, da bi bili v tej številki prikrajšani za moj sprehod. Razlog je tako preprost, da ga ne bo težko razumeti. Kmalu bi si bil zlo mil noge, morda tudi roke. Nekateri so sklenili, da bo tovarniško dvorišče lepo očiščeno. Rezultat tega čiščenja pa bi lahko bil takle, kot sem ga navedel. Za ugotavljanje rezultatov ne potrebujete oči. Zadostujejo tudi noge. Drugi razlog, da bi morda bil ob kakšno okončino, je ta, da se težko prebijam skozi gnečo, ki se ne redko pojavi ob vhodu v tovarno, saj neka teri skozi portimico skoraj vsak dan zlezejo (ne)točno ob šestih, v posebno veselje jim je, če so že na mostu, kaj šele, če so od znotraj. Ne bomo iskali dlake v jajcu za tiste, ki so poredki gostje. Za one druge pa bi bilo primemo, če bi jim, če nič drugega, izdelali emblem (podobo) tistega, ki nosi hišo na hrbtu. Tretji razlog, ki tudi ni nedolžen, je pa poučen. Ko so bile sklicane razne seje, je bil takšen »naval« vabljenih, da so morala čaJkatj tudi na več ko polurno »akademsko četrt«, da bi ugotovili, ali so sklepčni ali ne. Neredko se zgodi, da je na strani tistih, ki sprejmejo sklepe, samo eden čez polovico. Ob takšnem spoznanju naj se še kdo oglasi in reče, da nismo izvolili res najboljših. Bognedaj, da bi katerega ob vnovičnih volitvah izpustili, saj je izkušen-izostankar. Sklepne bolezni in možganske mot nje niso izključene, ko razmišljate o sklepih zadnje seje delavskega sveto TOZD R. Slatina. Poskušajte z menoj (ne)razmišljati; »Predlog uredniškega odbora Steklarja za nabavo fotoapa rata, magnetofona ter povišanja homo rarjev se ne sprejme, ker ni na razpolago ustreznih sredstev.« Saj res. fotoaparat in magnetofon so »velike« investicije, čemu bi jih nabavljali, ko pa že tri leta delajo »Steklarja« brez teh »malenkosti«. Tovariši iz delavskega sveta pa po malem razveseljujejo člane kolektiva s povišanjem honorarjev. V uredništvu »Steklarja« so me seznanili, da je šlo le za plačilo povečanega obsega dela in ne za povišanje honorarjev, če ti dve stvari nista dovolj različni, ne bi bilo nič narobe, če bi koga» najeli, da bi nas inštruiral. Se marsikateri sklep s te seje vas utegne bolj zabavati kot pa ta rubrika. Skrušen od žalosti zaradi avtomatov za pijače, ki sta že dolgo »pokojna« in se nihče ne spomni, da bi jima vsaj napisal: »Počivajta v miru«, sem se odpravil, trdno odločen, da bom poiskal zdravniško pomoč, toda že prej sem padel v nezavest, saj nisem prišel do listka, ki pomeni zeleno luč na poti v ambulanto. V želji, bo v prihodnje manj napor-nosti za okončine in možganske motnje vas od srca pozdravlja vaš Argus STIČNE TOČKE V MARSIČEM Na drugem sestanku predstavnikov slovenskih steklarn so na podlagi pismenih predlogov posameznih steklarn, razen Herpelja, in izčrpne analize stanja v njih opredeljena kot skupna interesna področja posebnega pomena: — delitev proizvodnih programov in skupno načrtovanje razvoja, — prodaja izdelkov ter nabava surovin in r&produkcijskega materiala na domačem in tujem trgu, — izobraževanje kadrov na vseh ra neh in enotna politika kadrovanja. Po prvi točki je bilo poudarjeno, da je temelj bodočega skupnega dela v pravilni in pošteni delitvi proizvodnih programov. Sicer je res, da je proces specializacije proizvodnje že do slej uspešno potekal, so pa še vedno nekatere stične točke, kjer se proizvodni programi prepletajo ali pa občasno obstajajo želje, da steklarne v pomanjkanju dobrih proizvodov le-te jemljejo drugim. Delitev dela je tudi ozko povezana v načrtovanju bodočega razvoja. Pri relativno revni zasedbi s strokovnim kadrom vsaki steklarni nj mogoče po- sebej uspešno spremljati razvoja tehnologije v svetu. Posamezne steklarne so vse preveč ozko usmerjene v svojem proizvodnem programu, kar Ima več negativnih posledic. Skupno načrtovanje razvoja mora ustvariti takšno celovitost proizvodnje, da bo imela z delom svojih izdelkov vedno ugodne tržne razmere. Plasma izdelkov doma in v tujini je vedno težji in zahtevnejši. Razdrobljenost in nekompletnost ponujenega blaga ne daje možnosti za večje uspehe po sedanjem načinu dela. Z zunanjo trgovino se ukvarja veliko podjetij, toda premalo sistemsko in popolnoma nepovezano s proizvajalci. Skupna organizacija zunanjetrgovinskega poslovanja ne izključuje dela komercialnih oddelkov po organizacijah združenega dela, ker bo ona zajemala predvsem poslovno politiko in raziskave domačega in tujega tržišča. Kak šna bo povezava s sedanjimi organizacijami, ki se ukvarjajo z zunanjo trgovino na domačem trgu, je še vprašanje analiz in dogovorov. Vsekakor pa naj ne bo to nov aparat, ki bi zase iskal posebne finančne uspehe. Analiza zasedbe delovnih mest po strokovni usposobljenosti, ki je bala izvedena v Steklarni »Boris Kidrič« in Steklarski šoli, je dala zelo slabe rezultate. Verjetno tudi v drugih steklarnah ni dosti boljše. Ponekod je morda tudi slabše. Jasno je, da smo temu vprašanju do sedaj posvetili premalo pozornosti in da nas na tem področju čaka še veliko dela. Intergracijska oblika, o kateri je še prezgodaj dajati sodbo, pa bi vsekakor morala vsebovati en pogoj, ta pa je: samoupravne dogovore in sprejete obveznosti je treba dosledno in disciplinirano izvajati! Za povezovanje s steklarsko industrijo sta živo zainteresirana »Tika« iz Trbovelj in »Sjaj« iz Hrastnika, kj sta že pripravila osnove za združitev s steklarno Hrastnik. Predloženo je bilo, da se vključi še »Emi« iz Poljčan in »Elex« iz Ljubljane, tako da bi bili zajeti vsi izdelovalci armatur za raz-svetljavno steklo oziroma proizvajalci embalaže. (Izvleček iz gradiva koordinacijske komisije) Na osnovi čl.statuta TOZD Steklarna Rogaška Slatina je delavski svet TOZD na svoji seji dne 8. 9. 1975 sprejel naslednji PRAVILNIK 0 ORGANIZIRANJU IN IZVAJANJU SAMOZAŠČITE I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Družbena samozaščita je najširša podlaga za zagotovitev naše samoupravne socialistične družbe, njeno uresničevanje pa je nedeljiva sestavina samoupravljanja v temeljni organizaciji združenega dela Steklarne Roga ška Slatina. Osnovni namen družbene samozaščite v TOZD je: zagotoviti varnost vseh delavcev, ki združujejo svoje delo, varstvo sredstev, varstvo samoup ravnih pravic in odnosov, varstvo enakopravnosti, enotnosti in bratstva jugoslovanskih narodov in narodnosti ter varstvo interesov temeljne organizacije in interesov združenega dela v občini in širši družbenopolitični skupnosti. 2. člen Uresničevanje družbene samozaščite je ustavna in samoupravna pravica in dolžnost slehernega delavca, ki združuje svoje delo v TOZD. To pravico in dolžnost uresničuje zlasti tako, da izvaja naloge ter ukrepe na način in v postopku, Ki ga predpisuje ta pravilnik. 3. člen Da bi zagotovili namen iz drugega odstavka prvega člena tega pravilnika, je vsak delavec v TOZD dolžan: — pri opravljanju svojega dela skrben za varnost ljudi in premoženja, ki ga uporablja ali mu je sicer zaupano, ter pomagati delavcem, ki so posebej odgovorni za varnost. — odvrniti nevarnost, če ugotovi, da je v TOZD konkretna nevarnost, poškodovanja, požara ali drugih oblik škodljivosti. Ce sam tega ne zmore ali pa 'bi tako ravnanje pomenilo nevarnost za njegovo življenje ali zdravje, je dolžan o tem nemudoma obvestiti odgovorno osebo v TOZD, službo notranje zaščite ali pa neposredno državni organ ali službo, ki je pristojna za ukrepanje. 4. člen Tehnično zavarovanje posameznih zgradb, prostorov ali posameznih mest se zagotovi s signalnovarnostnim sistemom. Ravnanje s signalnimi napra vami in ukrepi v primeru alarma so predpisani v posebnem navodilu. II. PODROČJA DRUŽBENE SAMOZAŠČITE IN NJENI NOSILCI 1. Podatki in listine zaupne narave 5. člen Z namenom, da se zaščitijo interesi TOZD, interesi narodnega gospodarstva, ljudske obrambe in interesi samoupravne socialistične družbe nasploh, so določeni za skrivnost naslednji podatki in listine: — ki jih pristojni organ opredeli za skrivnost, — ki jih kot zaupne sporoči TOZD pristojni državni organ ali druga organizacija, — ki se nanašajo na zadeve in dejavnost, ki jih opravlja TOZD za potrebe ljudske obrambe in ki so označeni za vojaško skrivnost, — ki vsebujejo ponudbe za natečaj ali javno licitacijo, dokler ni objavljen izid natečaja ali licitacije. S. člen Poleg določb iz 5. člena tega pravilnika so opredeljeni za poslovno (uradno vojaško) skrivnost še naslednji podatki in listine: a) Iz proizvodnje — konstrukcijske in projektivne listine in tehnične rešitve, — načrt, modeli in druga dokumentacija z elementi proračuna za nove izdelke, ki še niso zavarovani s patentom ali avtorizirani, — podatki, ki se nanašajo na proizvodne zmogljivosti TOZD, — vrsta in lokacija opreme, pomembne za proizvodnjo, — plan proizvodnje in njegova realizacija, — podatki, ki se nanašajo na kemično sestavo proizvodov. b) S komercialnega področja — kalkulacija cene, — pogoji v ponudbah, — plan nabave in prodaje, — stanje zalog surovin in končnih izdelkov, — seznam poslovnih partnerjev, ki kupujejo ali prodajajo določene vrste proizvodov v domovini. c) Z ekonomsko-finančnega področja — stanje kreditov, — podatki o finančnem planu in njegovi realizaciji, — manipuliranje z gotovino. d) S splošnega področja — struktura kadrov — vse listine z označbo »Z« in samo za interno rabo, —plan razvoja TOZD, — poslovne skrivnosti drugih TOZD v domovini, s katerimi se je TOZD seznanila na katerikoli način. e) Z varnostnega področja — zaščitni načrt in podatki o razlogih za njegovo realizacijo, — požarnovarnostni načrt, — podatki o signalnovarnostnih napravah ter rokovanje z njimi, njih lokacija in način delovanja, — lokacija, kjer se hrani gotovina, ter način zavarovanja, — lokacija, kjer se hranijo listine z zaupnimi podatki, ter način zavarovanja, 10. člen Pečati-žigi-štampiljke in tudi čisti papir z memorandumom (firmo) se hranijo pod ključem, tako da do njih nimajo dostopa nepooblaščene osebe. 12. člen Gibanje članov kolektiva po tovarni je dovoljeno, vendar samo toliko, kolikor. je to povezano z delom. Nepotrebno obiskovanje oddelkov ni dovoljeno. 2. Komuniciranje s tujci 13. člen Tujec se ne sme brez spremstva gibati na območju TOZD, prepovedano pa mu je tudi slikanje, skiciranje ali snemanje. Nihče ne sme dati tujcu inloripa-cije ali listine, če za to ni pooblaščen po določbah tega pravilnika. Pri razgovorih s tujci so dolžni delavci strogo paziti na to. da ne izdajo podatkov, ki so uvrščeni med zaupne. 19. člen V blagajni TOZD se hranijo minimalne vsote denarja. Z denarjem se posluje v smislu pravilnika o finančnem poslovanju oziroma pravilnika o knjigovodstvu. 20. člen Denar za izplačilo delavcem se pripelje z osebnim avtomobilom v sprem- stvu dveh oseb, oboroženih z vojaškima pištolama. 6. Ukrepi zoper kriminaliteto 21. člen Vsakdo je dolžan spoštovati zakonitost in se ravnati po določbah družbenega dogovora, samoupravnega sporazuma, splošnih aktov in po sklepih samoupravnih organov TOZD. Strokovne službe so dolžne zagotoviti tako vodenje listin, da se prepreči protipravno odtujevanje premoženja v TOZD in omogoči stalno nadzorstvo. 22. člen Poslovanje mora biti zakonito. Ves material, ki pride v podjetje se evidentira. Prav tako se evidentira vsaka oprema materiala iz TOZD. Vsak delavec je dolžan odgovorni osebi v TOZD ali neposredno državnemu organu prijaviti kaznivo dejanje ali gospodarski prestopek, ki se preganja po uradni dolžnosti, oziroma storilca, ki je tako kaznivo dejanje storil. Vsak, zlasti pa organi notranje kontrole in vodilni delavci so dolžni pomagati državnim organom in službam pri izpolnjevanju nalog s področja ustavnega varstva, osebne in premoženjske varnosti občanov, vzdrževanja javnega reda in miru, preprečevanja in odkrivanja kaznivih dejanj in odkrivanja ter prijema storilcev kaznivih dejanj. 6. Požarna varnost 24. člen Za varnost pred požarom so odgovorni vsi delavci, predvsem pa neposredni vodje, vodje oddelkov in ob-ratovodja TOZD. Za varstvo pred požarom je kot strokovni organ določena gasilska enota TOZD. 25. člen Gasilske naprave so razmeščene po oddelkih, in sicer tako, kot je predpisano v pravilniku o varstvu pri delu. Požarnovarnostna vzgoja je obvezna za vse člane kolektiva. Vsi zaposleni delavci morajo znati ravnati z gasilskimi napravami. 26. člen Določbe o posebnih požarnovarnostnih ukrepih, kot so: — prepoved kajenja in uporabe odprtega ognja, — prepoved uporabe kuhalnikov in električnih peči v nekaterih objektih, — opozorilne table, — ukrepi za preprečitev samovžiga, — skladiščenje lahko vnetljivih tekočin in postopek z njimi, vsi ti ukrepi se morajo spoštovati in so sankcionirani v pravilniku o medsebojnih odnosih. 10. Kadrovska politika 33. člen Kadrovska služba in drugi organi, ki se ukvarjajo s kadrovanjem, razpisna komisija in odbor za medsebojna razmerja so dolžni kot merilo za pridobitev lastnosti delavca v družbenem delu upoštevati poleg strokovnih tudi moralne in politične kvalitete. 34. člen Na odgovorna delovna mesta je prepovedano sprejeti delavca: — zoper katerega je bila izrečena pravomočna kazen zaradi kaz. dejanja zoper ljudstvo m državo, zoper uradno dolžnost, zoper zasebno in družbeno premoženje, zoper oborožene sile ali zoper drugo naklepno kaznivo dejanje, storjeno iz nečastnih nagibov. „ — Zoper katerega je bil pravo-močno izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica, — zoper katerega je uveden kazenski postopek zaradi utemeljenega suma storitve enega od kaznivih oejanj, navedenih v prvem odstavku tega pravilnika. Na delovnih mestih, kjer se opravlja delo z gotovino ali drugimi vred-noticami, je prepovedano sprejeti delavca, ki je bil kaznovan zaradi premoženjskega kaznivega dejanja. Določba tega odstavka velja tudi za delavca na delovnem mestu v službi notranje zaščite. 11. Izredne varnostne razmere 35. člen Delavski svet sprejme za primer izredne varnostne situacije zaščitni načrt. V zaščitnem načrtu se določijo poostreni zaščitni ukrepi, posebni postopki, osebe, njihove naloge ter dodatna sredstva, s katerimi se zagotovi večja varnost. Zaščitni načrt se izvaja takoj, ko enota milice obvesti TOZD o potrebi uresničitve, preneha pa se izvajati, ko enota milice sporoči, da za to ni več razlogov. En izvod zaščitnega načrta hrani enota milice. 36. člen Delavski svet sprejme za primer neposredne nevarnosti požara ali za primer požara protipožarni načrt. Določba se oblikuje v smislu navodil občinske inšpekcije. 37. člen Če ni v obrambnem načrtu določb, kako ravnati v primeru poplav, plazov, potresa, kužnih bolezni, epidemij in drugih nesreč, ki določijo tudi za take primere posebni ukrepi. 38. člen Kdor ugotovi, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, po katerem si mora ogledati kraj dejanja pristojna komisija, mora o tem takoj obvestiti odgovorno osebo v TOZD ali neposredno pristojni državni organ, sam pa mora: — preprečiti, da bi se kaj spremenilo na kraju pred prihodom pristojne komisije, — preprečiti, da bi kdo prijemal predmete na kraju dejanja, — oddaljiti s kraja dejanja vse osebe, — tudi drugače zagotoviti, da ostane kraj dejanja nespremenjen. Dolžan pa je storiti tiste ukrepe, s katerimi se zavaruje življenje in zdravje ljudi. 40. člen Vratarji-čuvaji nosijo uniformo in so lahko oboroženi s službeno pištolo. S posebnim sklepom, ki ga izda odgovorna oseba, se določi, kateri vratarji in čuvaji morajo nositi orožje pri opravljanju službe. Vratarji in čuvaji so dolžni skrbeti za brezhibnost orožja, ga po končanem delu predati ter prejem ali predajo z lastnoročnim podpisom potrditi v posebni knjigi. V to knjigo se vpiše tudi datum in ura prejema ali predaje, število nabojev ter morebitne ugotovitve glede stanja orožja. 41. člen Vratar-čuvaj lahko orožje uporablja samo pri opravljanju službe zavarovanja, in sicer samo v primerih, ko je ob pogojih in v . smislu 11. in 12. člena kazenskega zakonika izključeno kaznivo dejanje. Vratar-čuvaj je dolžan skrbeti za čistost, varnost in brezhibnost orožja. Orožje se mu odvzame v primerih, ko ga neupravičeno nosi in uporablja, ko je v vinjenem stanju ali če malomarno z njim ravna. 42. člen Vratarji-čuvaji skrbijo za varnost delavcev in premoženja, zlasti tako: — da kontrolirajo in indentificira jo osebe, ki iz upravičenih razlogov stopajo na območje TOZD, — da preprečijo nepoklicnim osebam vstop na območje TOZD, — da opravljajo kontrolo nad prinašanjem in odnašanjem predmetov z območja TOZD, — ugotavljajo nenormalne pojave ali dejanja na območju TOZD oz. v neposredni bližini ter o tem obveščajo odgovorne osebe ali v primerih neposredne nevarnosti najbližjo enoto milice, — zadržijo osebe, ki so zalotene pri storitvi kazenskega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, in jih nemudoma izročijo pristojnemu orga- # nu odkrivanja, — nemudoma obvestijo organ odkrivanja v primerih, ko sami ne morejo opraviti tistih ukrepov, ki spadajo na področje družbene samozaščite, situacija pa zahteva hitro intervencijo, — pri opravljanju službe uporabljajo prisilne ukrepe v primerih, ko je s tako uporabo v smislu pozitivne zakonodaje izključena protipravnost, — o varnostni situaciji poročajo dru gim organom notranje in zunanje kontrole, — pri dinamičnem opravljanju službe nadzorujejo, ali so prostori in objekti varno zaklenjeni, okna zaprta, energetski viri izključeni, premoženje varno shranjeno ali zaščiteno po delovnem času, — opravljajo druge naloge, določene s tem pravilnikom ali s sklepi pooblaščenih oseb ali organov. 43. člen Vratarji-čuvaji imajo tudi dodatne naloge v zvezi s požarno varnostjo, z neupravičenim zapuščanjem delovnega mesta, s prepovedjo vinjenosti, kartal nja, sprejemanja zasebnih obiskov in tako dalje. 44. člen Pri vstopu tujih oseb v TOZD izpolni predpisani obrazec, ki ga kontrolira pri izstopu z območja TOZD. 2. Strokovna kontrola 45. člen Strokovno kontrolo izvajajo strokovne službe, strokovne komisije in odgovorne osebe v okviru svoje temeljne dejavnosti ter opravljajo zlasti naslednje naloge: — nadzorujejo finančno-materialno poslovanje — nadzorujejo kvaliteto dela in storitev, ki so predmet poslovanja ali ki so v zvezi z njim, — zagotavljajo zaščito pri delu in v zvezi z delom, — nadzorujejo in izvajajo ukrepe za splošno varnost delavcev in premo ženja v TOZD, — opravljajo strokovno delo za organ delavske kontrole. 3. Organ delavske kontrole 46. člen Organ delavske kontrole kot oblika samozaščite interesov delavskega razreda opravlja v TOZD zlasti naslednje naloge: — nadzoruje, kako se uresničujejo interni samoupravni akti, samoupravni sporazumi in družbeni dogovori, — nadzoruje uresničevanje določitev in sklepov, sprejetih na zborih delavcev in sejah delavskega sveta, — kontrolira, kako se uveljavljajo samoupravne pravice delavcev in kako se uresničuje delegatsko načelo v TOZD, — ugotavlja, kako se uresničujejo temeljna načela in določbe s področja uresničevanja družbene samozaščite, — bori se zoper pojave, ki kršijo samoupravno socialistično moralo, in ukrepa v primeru kršitev zakonitosti, zlasti tako, da opozarja in o ugotovitvah obvešča združene delavce, delavski svet ter pristojne državne organe v primerih, ko je z zakonom ali s splošnim aktom TOZD tako določeno. 47. člen Organ delavske kontrole je za svoje delo odgovoren zboru delavcev. Na zahtevo organa delavske kontrole je vsakdo dolžan dati obvestila in podatke, predložiti listine pa tudi drugače nuditi pomoč pri njegovem delu. Nihče ne sme ovirati ali preprečiti delo organa delavske kontrole. IV. KOMISIJA ZA DRUŽBENO SAMOZAŠČITO V 48. člen Delavski svet imenuje s sklepom komisijo za družbeno samozaščito TOZD, ki šteje 11 članov. Mandatna doba članov komisije za družbeno samozaščito je 2 leti. 49. člen Komisija za družbeno samozaščito opravlja zlasti naslednje naloge: — nadzoruje izpolnjevanje določb tega pravilnika ter predlaga dopolnitev ali spremembo, —- opravlja pregled objektov in predlaga ustrezne tehnične in fizične ukrepe, — ugotavlja pomanjkljivosti v internem samozaščitnem sistemu ter predlaga način odprave, — seznanja se z varnostno situacijo v TOZD, o njej razpravlja in na tej podlagi sprejema svoj letni akcijski nrogram za delo, — sodeluje z vodjo varnostnega okoliša v enoti milice v Rog. Slatini, ter se pri svojem delu opira na njegovo strokovno pomoč in nasvete, — poroča delavskemu svetu o svojem delu m o problematiki s področja interne samozaščite ter mu odgovarja za svoje delo, —' skrbi za širjenje varnostne kulture v TOZD ter v ta namen sodeluje z družbenopolitičnimi organizacijami in organi v TOZD in skrbi za vzgojno propagando aktivnost (interno glasilo). V. KRŠITEV DELOVNE OBVEZNOSTI 50. člen Kot hujša kršitev delovne obveznosti se šteje, če delavec: — neopravičeno odkloni izpolnitev naloge s področja družbene samozaščite, ki jo je določila odgovorna oseba ali organ, — povzroči nered ali pretep na območju TOZD, — širi vznemirljive vesti ali dezinformacije, ki utegnejo povzročiti ne-razpoloženje ali vznemirjenost delavcev v TOZD ali nezaupanje v samoupravne organe in v družbenopolitične organizacije v TOZD. — neupravičeno sporoči ah izda podatke, ki so s tem pravilnikom uvrščene med skrivnosti ali če zaradi malomarnosti zgubi listino, ki vsebuje zaupne podatke, t 51. člen Poleg primerov iz 50. člena tega pravilnika se štejejo za hušjo krišitev delovne obveznosti tudi druge kršitve, ki so zapisane v pravilniku o medsebojnih razmerjih. VI. PREDHODNE IN KONČNE DOLOČBE 52. člen Vse službe morajo uskladiti svoje delo z določbami tega pravilnika najpozneje v 2. mesecih po njegovi razglasitvi. Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, prenehajo veljati vse določbe in sklepi, ki so v nasprotju z njim. 53. člen Ta pravilnik velja takoj, ko je bil sprejet, z njegovo vsebino pa se morajo seznaniti vsi delavci v TOZD. Predsednik delavskega sveta: Mirko Firer OBISKALI SMO ALBERTA BAUERJA - VETERANA STEKLARSTVA Tokrat je bil naš obisk namenjen veteranu steklarstva 54-letnemu Albertu Bauerju, upokojencu Iz Slovenske Bistrice. Že v otroških letih mu je bilo steklarstvo »namenjeno«, saj je sin steklarske družine, katere tradicija sega skoraj 200 let nazaj. V družini Bauer je bilo 6 otrok. Pri hiši ni bilo denarja za šolanje, zato je bilo treba poiskati najkrajšo pot do zaslužka. Le-ta pa je bila najbolj zanesljiva v steklarstvu. Tradicija steklarskih družin je bila takrat v modi. Želja, da bi se čimprej osamosvojil in pomagal svojim bratom in sestram, je Alberta Bauerja pripeljala v steklarsko stroko, še preden je dopolnil 14 let. Že v otroških letih se je seznanil s poklicem, ki ga upravičeno uvrščamo med najtežje. Kmalu se je zavedel resnosti steklarskega poklica. Spoznal je tudi, da bo treba vložiti veliko truda, če hoče postati to, kar je bil njegov oče in drugi starejši steklarji. Za mladega Alberta to ni bilo lahko, saj je moral kot otrok delati po 10 ali 11 ur na dan. Vsako uro je izkoristil za pridobivanje novih znanj v steklarski stroki. Pri tem mu je bil največja opora njegov oče. Tudi drugi steklarji v hrast-niški steklarni so mu pomagali, da je prišel na svojo, danes že prehojeno poP steklarja. Z leti v steklarstvu so se kopičile tudi delovne izkušnje. Že v steklarni Hrastnik je dosegel zavidanja vredno kakovostno raven. Razvoj steklarske industrije v Slovenski Bistrici je za Alberta pomenil pot novega vzpona. Svoje znanje je prenesel v takrat mlad bistriški kolektiv. Skupaj z manjšo skupino hrast-niških steklarjev je leta 1960 prispel v Slovensko Bistrico, kjer se je v krajšem časovnem obdobju vključil v novo okolje kot mojster-brigadir. Svoje bogato znanje je prenašal na naraščaj steklarjev v Slovenski Bistrici. Novo okolje je prineslo tudi nekaj težav, saj je bilo treba marsikaj začeti znova. Zaradi stanovanjske stiske je dve leti živel ločen od družine. Albert je celih 35 let delal na steklarskem odru, kar je na sicer izkušenemu steklarju pustilo nevarne posledice v zdravju. Pred štirimi leti je zaradi težav na dihalih stopil v invalidski pokoj. Upokojitev ni pomenila ločitve od steklarskega kolektiva. Stanuje v neposredni bližini steklarne, kar mu omogoča nenehen stik in pregled nad dogajanji v kolektivu. Z živim zanimanjem spremlja napredek kolektiva, prav tako kot v času, ko je bil še član. Za glasilo »Steklar« meni, da je velika pridobitev za obveščanje članov kolektiva pa tudi upokojencev. Želi si, da bi ga prejel nekoliko prej zaradi oddaje nagradne kri- žanke (Opomba urednika: Kje se tako dolgo zadržuje?), ki jo z veseljem rešuje. Kot pri številnih težavah v 28-let-nem zakonskem življenju mu zakonska družica Marija pridno pomaga tudi pri reševanju nagradnih križank. Sin je prekinil steklarsko tradicijo, saj se je izučil za elektrotehnika za šibki tok. Meni namreč, da je steklarski kruh preveč težaven in vroč. Albert Bauer je bil aktivni udeleženec NOB, kot borec kamniško-zasav-skega odreda in pozneje v KNOJ, ob meji. V prostem času se posveča ribolovu, gobarjenju, vrtnarstvu. Tudi v kegljanju ni novinec, saj ga vsak dan srečujemo na kegljišču, kjer skrbi, da je vse v redu. Zeli si predvsem dobrega zdravja in boljših delovnih razmer za steklarje. Lepo pozdravlja vse zaposlene v naši organizaciji združenega dela. V. Horvat NAD PRIČAKOVANJI Sedmega septembra so člani prostovoljnega društva bistriške steklarne dosegli še en pomemben uspeh v prikazovanju gasilskih veščin. Na podružniškam tekmovanju v Oplotnici so se pomerile gasilske desetine občine Slovenska Bistrica na meddružinskem mokrem trodelnem napadu za člane. Naši gasilci so odšli na tekmovanje s skromnimi željami v primerjavi s tistim, kar so dosegli. Niti sami se niso nadejali, da bodo v skupni uvrstitvi dosegli odlično drugo mesto med petnajstimi udeleženci, v kategoriji motornih brizgaln do 800 litrov. S tem so prejeli diplomo in osvojili praktično nagrado. Več kot oboje skupaj pa jim pomeni dosežena uvrstitev, ker je bil to plod njihovih prizadevanj. Uspeh iz Oplotnice ni prvi, gasilci pravijo, da tudi zadnji ni, saj jim ta pomeni spodbudo za nadaljnja prizadevanja za izpopolnjevanje. Doseženi uspeh je našim gasilcem dal novega poleta, da se bodo na občinskem tekmovanju v trodelnem suhem napadu ponovno izkazali in s tem potrdili, da uspeh iz Oplotnice ni golo naključje, temveč rezultat stalnega in vestnega dela. Da so naši gasilci zares prizadevni, kaže med drugim tudi podatek, da so za ureditev orodjarne naredili 200 prostovoljnih ur. Naš posnetek kaže bistriške gasilce na enem izmed tekmovanj. Besedilo in fotografija: V. Horvat v h i SKLENILI SO ODBOR ZA MEDSEBOJNA DELOVNA RAZMERJA Na 44. redni seji dne 22. 8. 1375 1. Odbor je sklenil, da se dodelijo štipendije naslednjim dijakom oziroma študentom: Boršič Darko, X. letnik srednje ekonomske, Pildek Irena, I. letnik srednje ekonomske, Draškovič Vida, III. letnik administrativne, Varovič Milica, I. letnik srednje ekonomske, Mašera Ljudmila, I. letnik visoke komercialne šole, Lipuš Vesna, I. letnik srednje hotelske, Skabl Stanko, I. letnik gradbene fakultete. 2. V šolskem letu 1975/76 je za I. letnik steklarske šole sprejetih naslednjih 13 učencev, s praktičnim poukom v steklarni: — Steklobrasilci: Inkret Igor, Kovačič Josip, Coh Marjana, Majcenič Rosita, šrimpf Marica, Fideršek Zinka, Gaberšek Jožica, Ce-' rovski Mirko, Mikša Danica, Zidar Terezija, Artič Cvetka, Rampre Zlatka, Ingolič Marija. — SteMopihalci — SS, ki bivajo v internatu: Podhraški Anton, Podhraški Avgust, Svršnjak Stjepan, Kučiš Miroslav. Za območje Kozje, ki bodo bivali v internatu: Ogrizek Olga, Grofelnik Mira, Narat Terezija. Palatinuš Ljubica, Vončina Franc, kučiš Anica, Šket. Vera, Gunt-ner Marija. — Oberski Bojan se sprejme v uk, obrat Kozje (steklobrusiiec 6 oziroma 8 mesecev), nagrado v času pouka prejme od Komunalnega zavoda za zaposlovanje Celje. 3. Tov. Gašperiču Gabru se dovoli, da se zaposli v drugi temeljni organizaciji, to je v industrijsko steklarski šoli. 4. Tov. Sarla.hu Marjanu se dovoli udeležba v mladinski politični šoli v Ljubljani, ki traja 6 dni, in se mu plača izredni dopust. 5. Tov. čonžek Vlado se premesti z delovnega mesta vratarja na delovno mesto čuvaja (prva odločba napačno izdana). Na 45. seji 1. 9. 1975 — Upošteva se odpoved tov. Kučko Irene — saldakontist, z dne 15. 9. 1975. — Upošteva se odpoved tov. Bračun Josipa — odnašalca, z dne 15. 9. 1975 dalje. — Tov. Podhraški Andjela prekine pogodbeno delo z 14. 8. 1975, ker ji je poteklo pogodbeno delo. — Veselaj Zimer prekine delovno razmerje z dne 27. 8. 1975, zaradi neupravičenih izostankov dne 27., 28., 29. in 30. 8. 1975. — Spol j ar Daniel zapustil delovno organizacijo 17. 8. 1975. 5. Odbor je obravnaval sklepe sekretariata OOZK Steklarne z dne 15. 8. 1975, ki se nanašajo na delo komisije za kredite in stanovanja, ter ugotovil: — Član komisije za dodelitev stanovanj TOZD Steklarne je lahko interesent za stanovanja s tem, da pri obravnavi njegove vloge ne more sodelovati. — Sekretariat ni bil pravilno obveščen glede špiljaka Vinka in Sablja-ka Mata. Komisija primerov ni obravnavala, zato tudi ni prišlo do nepravilnega postopka. — Glede puščanja štipendistov drugi TOZD se smatra, da .je odbor pravilno ravnal. Štipendist se ne želi pri nas zaposliti, štipendijo pa bo vrnil. DELAVSKI SVET TOZD Na 22. redni seji delavskega sveta, ki je bila 8. 9. 1975 1. Delavski svet sprejme pravilnik o organiziranju in izvajanju družbene samozaščite. 2. Delavski svet je sprejel sklep, da se sklene pogodba s SGP Rogaška Slatina za izvršitev pripravljalnih del za objekt zmesame. Pooblasti se direktor dipl. ing. Djinovski Vojo, da sklene pogodbo. 3. Predlog uredniškega odbora »Steklar« za nabavo fotoaparata, magnetofona ter povišanje nonorarjev se ne sprejme, ker ni na razpolago ustreznih sredstev. 4. Delavski svet je sprejel sklep o povrnitvi štipendije za tov. Sovina Antona v znesku 42.700 din, ki jo je prejemal od Tovarne usnja iz Šoštanja, s pogojem, da imenovani sklene s TOZD Steklarno Rogaška Slatina pogodbo, s katero se obvezuje, da bo delal neprekinjeno 5,5 let v organizaciji združenega dela. 5. Delavski svet podpre iniciativo IS SOb Šmarje pri Jelšah o modernizaciji (asfaltiranju) ceste od Rogaške Slatine do pokopališča. DS je pripravljen prispevati finančna sredstva, vendar je treba prej predložiti finančno konstrukcijo stroškov in višino prispevka. 6. Delavski svet sprejme sklep o finančni pomoči 5000 din za odpravljanje posledic elementarne nesreče v Kragujevcu. 7. Delavski svet predlaga, da se na zborih delovnih ljudi odloči o slovenski solidarnostni akciji, o finančnem prispevku enodnevnega zaslužka v solidarnostni sklad. DS priporoča zborom, da se dela v nedeljo, 21. 9. 1975. 8. Delavski svet je sprejel sklep, da se dopolni pogodba o poslovnem združevanju in podpiše aneks, s katerim TEHNO-IMPEX usklajuje svoje poslovanje z določili ustave. Pooblasti se tov. šrimpf Franc, dipl. oec., da podpiše ta aneks. 9. Delavski svet se strinja s sklepom UO, da se vsem, ki so delali v proizvodnji na dan 31. 8. 1975, delo v podaljšanem delovnem času plača z dodatkom 90 odstotkov, kar pomeni 40 odstotkov več, kot je to določeno po pravilniku o OD. 10. Delavski svet priporoča vsem članom delovnega kolektiva, da kupijo obveznice. Obveznice se po enem letu vnovči z 10-odstotnimi obrestmi. Kdor kupi obveznico, ima ob prijavi dohodka 6-odstotno olajšavo. Obveznice se lahko uporabijo pri potrošniških posojilih kot obvezni polog. Oh izplačilu osebnih dohodkov 13. 9. bodo obveznice priložene vsakemu delavcu. Kdor se bo odločil za nakup obveznic, pa se bo lahko vpisal pri tov. Jugovar Hildi. 11. Delavski svet je sprejel sklep o najetju kredita 3.000.000 din za dobo 5 let 6 mesecev z 10,5-odstotnimJ obrestmi pri Ljubljanski banki za izgradnjo avtomatske zmesame, ter ga rancijo za sredstva investitorja. 12. Delavski svet je sprejel sklep o najetju kredita za Steklarsko šolo v višini 1.500.000 din za dobo 5 let 6 mesecev po 10,5-odstotni obrestni meri kot nosilec investicije v Steklarski šoli, ter garancijo za sredstva investitorja. 13. Delavski svet ustanovi novo de- lovno mesto z nazivom vodja kontrole kvalitete in določi 1100—1300 točk. Razpisni pogoji: visoko kvalificiran mojster pihalec ali visoko kvalificiran mojster brusilec. 14. Sprejme se sklep, da se kurjačem visokotlačnih parnih kotlov dodeli povečanje OD za 15 odstotkov na dosedanje točke od 1. 9. 1975. 15. Delavski svet sprejme sklep, da se na razpisano delovno mesto komercialista TOZD sprejme Franc Jankovič s priporočilom, da konča I. stopnjo ekonomske fakultete. 16. Delavski svet sprejme sklep, da ee ustanovi novo delovno mesto — član kontinuirane inventure z nazivom pomožni administrator ter se določi 530 točk. 17. Sprejet je sklep, da se sklene pogodba s tov. Drnovšek Hinkom od 3. 8. 1975 do 31. 12. 1975 kot inštruktorjem pri izobraževanju kadrov pri peči. OD v višini povprečja mojstrov pri peči. 18. Delavski svet sprejme sklep, da se tov. Capek Andriji predloži, naj obiskuje tečaj za kurjače visokotlačnih parnih kotlov, ker mu organizacija združenega dela ne more zagotoviti delovnega mesta tehničarja. 19. Delavski svet sprejme sklep, da se tov. šverka Ivana pooblasti kot odgovornega za opravljanje strokovnih nalog s področja varstva pri delu oziroma za zagotavljanje izpolnjevanja varstvenih ukrepov in normativov 20. Delavski svet je sprejel sklep, da se sklene pogodba med NK »STEKLAR« Rogaška Slatina in Steklarno »BK« Rogaška Slatina o reklamiranju podjetja Steklarne »BK« v obdobju. 1. 1. 1975 do 31. 12. 1975. V ta namen se NK »Steklar« izplača 5000 din za reklamni pano plus 5000 din kot finančno pomoč. 21. Delavski svet potrdi pravilnost odločbe, ki jo je izdal odbor za med. del. razmerja, s katero določa, da se tov. Stojnšek Franc premesti z delovnega mesta priprave del v kemični poltmi ni na del. mesto transport v avtomatski kemični polimici z oceno delovnega mesta 580 točk. Sicer pa je lahko zadovoljen, da je sploh dobil to delovno mesto glede na njegov odnos do kolektiva in oremoženja. 22. Predlog službe varstva pri delu za spremembo recepta kuhanja čaja se sprejme. Za nedoločen čas se bo čaju dajal dodatek citrona. 23. Vlogi Onkološkega inštituta Ljubljana za finančno pomoč pri nakupu rentgenske aparature se ne. ugodi, ker trenutno ni na razpolago tozadevnih finančnih sredstev. 24. Imenuje se komisija za analitično ocenitev delovnih mest: 1. Sovine Anton — predseanik 2. Djinovski Igor 3. Bursač Nikola 4. Zupan Andrej 5. Drofenik Marjan 6. Halužan Jože 7. Komerički Franc 8. Zupanič Franc 25. Delavski svet je sprejel sklep, da se Zvonku Canaki dovoli obisk tečaja za športne referente v Poreču od 10. 9. do 29. 9. 1975. V ta namen koristi izreden plačan dopust. SKLEPI KONFERENCE SINDIKATA NA REDNI SEJI DNE 3.9.4975 1. Za športnega referenta sindikalnih športnih iger je določen Zvonko Canaki, ki bo dobil ta naslov po obisku tečaja za športne referente v Poreču od 19. 9. do 29. 9. 1975. Predlaga se delavskemu svetu, da imenovanemu za omenjeni čas odobri izreden plačan dopust. 2. Predlaga se delavskemu svetu, da se zasolidarnostni fond v primeru elementarnih nesreč da OD polovice delovnega dneva vseh zaposlenih, polovica pa naj bi se krila iz skladov. 3. Potrebno je sestaviti dopisa na IS SO Šmarje pri Jelšah o dejanskem zvišanju stanarin ter o parcelnem območju v Rogaški Slatini. Sindikat TOZD Steklarne predlaga, da bi bito parcelno območje, razen Treh ribnikov, še Lasti-ne, območje nad steklarsko šolo teir Krumpakov hrib. Prav tako se dostavi dopis samoupravnim interesnim skupnostim z vprašanjem, ali samoupravne interesne skupnosti delajo po kriterijih pravilnikov. 4. Do spomladi mora Konferenca sindikata sestaviti pravilnik o porabi počitniških hišic na morju. Dokler pravilnik ne bo izdelan, veljata naslednja sklepa: — vsem tistim, ki so odstopili stanovanje v hišicah drugim članom kolektiva, ki so po kriterijih izpadli, se odvzame pravica do letovanja v hišicah za dobo 5 let; — vsem tistim, ki so odstopili stanovanje v hišicah tujcem, torej tistim, ki niso ožji člani družine in ki niso zaposleni v naši TOZD, se odvzame pravica do letovanja v hišicah za dobo 5 let. doplačati pa morajo 50 odstotkov pristojbin, kot je dogovorjeno. 5. Jančiču Francu se dodeli denarna podpora v znesku din 500. 6. Šeligu Francu se dodeli denarna pomoč v znesku 1.000 din ter 1.000 din kredita ob smrti hčerke. (Sredstva so že dvignjena.) 7. Ribiški družim KLEN Mah' Tabor se odobri pomoč v znesku 1.000 din. 8. Ponovno se sprejme sklep, da lahko dobijo odpadna drva samo tisti člani kolektiva, katerih OD ne presega 2.000 din. 9. Vsak IO OO sindikata TPZD steklarne naj na svoji naslednji seji obravnava udeležbo na sestankih konference ZA DOBRO VOLJO Ko je mož zagledal ženo, da premetava po hiši, jo je vprašal: — Kaj iščeš? — Knjigo! Veš, tisto, »Kako postati stoletnik«. — Ne išči je več. Jaz sem jo sežgal. — Toda zakaj? — Tvoja mati jo je začela brati. XXX — Sosedi, slišim, da zidate novo hišo? — Kakšen čudež, kdo pa je še videl koga, ki bi zidal staro hišo? XXX Dramaturg: Sinoči ste tako slabo peli, da so vas gledalci obmetavali s krompirji. Bariton: Nikar tako, tudi ploskali so. Dramaturg: Že res, toda ploskali so tistim, ki so vas zadeli. XXX — Ata, sklenil sem postati igralec! — Ah, nesrečnik! Ali te ni sram, da bi oblatil družinsko ime? — Toda, ata, če je to razlog, jaz lahko spremenim ime ... — Še to! Ko pa boš postal znan, nihče ne bo vedel, da sem tl jaz oče! xxx — Oprostite, ali ste vi gospodična, ki ima najlepšo sestro? — Ne, to je moja sestra. TUDI TO SO LJUDJE REKLI — Ali je delo ustvarilo človeka? Seveda. Kar zadeva šefe v pisarnah — njih so prinesle štorklje. — Kdo je kriv za luknje v zakonu? Miši gotovo ne! — Kako se pridobivajo delovne navade? Težko, toda z lahkoto se zgubljajo. SPOMINI so Se živi Letos, ko s ponosom slavimo tridesetletnico osvoboditve izpod fašizma, je naša rubrika, ki smo jo uvedli pred šestimi meseci, še vedno aktualna. Tokrat bomo na kratko predstavili udeleženca NOB Ludvika Drimla in Franca Tadino. LUDVIK DRIiMEL Bodil se je 8. novembra 1924 v Zagorju ob Savi, kot sin steklobrusilca. S trinajstim letom starosti je Ludvik že postal član steklarskega kolektiva. Kmalu se je izučil steklobrusilskega poklica, kateremu je, čeprav v nekoliko drugačni obliki, saj je pred poldrugim letom postal delovodja v Kozjem, vseskozi ostal zvest. Po vdoru okupatorja je kot proletarec vedel, kje mu je mesto. Družil se je s takratnimi skojevci in postal član te organizacije. Nemci niso nikomur prizanesli. Tudi Ludviku ne. Leta 1942 so ga nasilno mobilizirali v nemško vojsko. »Bil sem v Franciji,« pripoveduje Ludvik »in razmišljal, kako bi prišel med ujetnike zaveznikov, da se rešim okupatorskega oklepa. Tako se je tudi zgodilo, saj so me Angleži ujeli, kar sem komaj pričakoval. Tam sem se srečal z drugimi partizani, nemškimi ujetniki, ki so bili na prisilnem delu v francoskih rudnikih. Z njimi sem sodeloval na tajnih sestankih. Glavna tema na sestankih je bila, kako pridobiti čimveč rodoljubov, da se takoj vrnemo v domovino in stopimo v vrste borcev NOB. Kot ujetniki smo bili pod vplivom propagande takratne kraljevske vojske in njihovih propagator-jerv. Naše delo pa ni bilo zaman, saj se je narodnoosvobodilni vojski priključilo nad 2.000 borcev.« Kako ste se vrnili v Jugoslavijo? »Pot nas je vodila lz Anglije prek Italije v Split, kjer je bila formirana V. prekomorska brigada.« Ste opravljali kakšno odgovorno funkcijo? »Odgovorno funkcijo smo opravljali vsi, ki smo na kakršenkoli način sodelovali v boju proti okupatorju. Meni so dodatno zaupali še nalogo politde-legata. Sodeloval sem na pohodu proti Mostarju. Nato smo se iz Dalmacije prek Gorskega kotara priključili enotam XI. udarne divizije.« Kako ste doživeli najtežji ali najdepši dogodek? »Nepozaben dogodek zame je bil takrat, ko smo osvobodili Ljubljano. Se danes mi je pred očmi slika ljudi, ki so s cvetjem sprejeli naše borce. Najbolj hudo mi je, ko se spomnim dneva osvoboditve 9. maja. Zjutraj so nam nedaleč od Ljubljane padli sami mladi fantje, borci, med njimi tudi Slatinčani, to danes ne morejo uživati sadov svojega in našega skupnega boja. Ne morem pozabiti navdušenja mladih, ki je bilo tako veliko. To so bili časi, ko nismo premišljevali o žrtvah, ampak smo videli samo en cilj — svobodo.« FRANC TADINA Rojen je bil 10. septembra 1916 pri sv. Križu. Izhaja iz polkmečke družine, saj je bil oče zaposlen v nalival-nici, mati pa je kmetovala in vzgajala 8 otrok. Petnajstletnega fantiča je pot zapeljala v Steklarno, kjer se je izučil za ključavničarja to delal do takrat, ko so tudi njega nasilno mobilizirali. Kako ste prišli v Titovo brigado? »Kot nemški vojak sem se le 2 meseca boril v Sovjetski zvezi. Ker sem zvedel za Titovo brigado, sem se brž dal ujeti sovjetskim vojakom. Ušel sem iz ujetništva in se priključil Titovi brigadi. Z njo sem se vrnil v Jugoslavijo. Po prihodu v domovino so me razporedili v prvo jugoslovansko brigado. V artilerijski brigadi sem opravljal nalogo vzdrževalca topov. Bojevali smo se v Sremu. Sreča uti ni bila naklo- njena, ker so me Nemci ponovno ujeli in odpeljali v Zagreb, od tam pa v vojaško taborišče Lanzhutt.« Kateri dogodki so se vam najbolj vrezali v spomin? »Več spominov je, ki so ostali živi. Nekaj pa je vendarle i-reba izločiti kot posebnost. Kljub velikim težavam je bil zame najtežji trenutek takrat, ko so me Nemci ponovno ujeli in kmalu spoznali, da sem jim prej ušel. Tri dni smo bili v negotovosti, kaj bodo naredili z nami. K sreči v nesreči so mene m nekaj mojih tovarišev odpeljali v taborišče, druge pa so zamenjali. V taborišču sem zbolel za tifusom. Bolnega so me odpeljali v bolnico, kjer sem doživel svoj najlepši dogodek. Ko sem se zbudil iz nezavesti, sem videl okoli sebe zdravnika, sestre in stražarja z brzostrelko. Ko je stražar zapustil sobo, so me zdravniki in medicinski sestri začeli spraševati, kdo to od kod sem, da me tako stražijo. Povedal sem jim, da sem Slovenec — ujetnik. Tudi oni so meni rekli, da so Slovenci iz Topolščice. Ko sem malo okreval, so mi pomagali pri pobegu, in tako sem se znova naše! med borci nroti okupatorju. Priključil sem se Lackovemu odredu to dočakal svobodo.« Nikoli prej nam ni šlo tako dobro, kot nam gre danes. Ne vem, ali sem krivičen, toda občutek imam, da smo starejši nekoliko zapostavljeni. P. Ogrizek ZAKAJ JEZA Tovariš urednik! Dne 28. julija sem ti priporočeno poslal svoje ročno napisane spomine o razvoju zagorske steklarne, o načinu dela v tej steklarni v preteklosti in o vzroku, zakaj je nehala obratovati. Ko sva se osebno srečala v Celju, sem ti omenil besedilo teh mojih spominov. Rekel si, da bo to koristen in lep prispevek za »Steklarja« in da bo uredništvo, v katerem si te odgovorni urednik, to tudi objavilo. Od takrat sta minila dva meseca, pa nisem prejel nobenega sporočila o poslanem besedilu. Zdi se mi skrajno nekorektno, ker mi nisi nič sporočil, ali si moj rokopis v redu prejel, ali so primerni za objavo v glasilu ali ne m kaj name ravaš. Mene je ta tvoj nerovariški odnos do starega steklarskega delavca močno razočaral. Posebno še od tovariša, ki me dobro pozna in nosi naslov glavnega urednika »Steklarja«. Kljub vsemu te prosim, da mi po prejetju tega pisma odgovoriš na postavljeno vprašanje: Ali si moje lastnoročno napisane spomine v redu pre- jel in ali jih misliš kot moj prispe vek v »Steklarju« tudi objaviti. Ce iz kakršnihkoli razlogov mojih spominov ne misliš objaviti, te prosim, da mi jih pošlješ nazaj, ker nikomur ne dovolim, da bi se okorišča! z mojimi avtorskimi pravicami. Tovariški pozdrav! Jože Bauer Novi dom upokojencev soba 204 Jurčičeva 6 Celje Tovariš Bauerl Res je, da sva se v Celju pogovorila o vaših spominih. Po najinem dogovoru sem predložil 'uredniškemu odboru, da vaš prispevek v primerni obliki tudi objavimo. Upam, da mojih besed niste vzeli za obljubo, da bodo vaši spomini objavljeni že v prvi na slednji številki »Steklarja«, kajti tega vam tudi nisem pristojen obljubiti. Sicer pa poglejva, kako je v resnici: Prvič, ko je vaš rokopis prispel na naš naslov, Je btl »Steklar« za julij že natisnjen. Drugič, v »Steklarju« za avgust smo imeli nekaj pomembnih sestavkov, ki jih nismo mogli Izločiti. Upam, da kot stari steklarski delavec razumete, da so tekoče stvari v ospredju, pred spe mini. Tretjič, vaše drugo pismo ste poslali 15. septembra. Torej ne gre za takšno časovno razliko, kot jo navajate. Četrtič, s tujimi avtorskimi pravicami se nikoli nisem okoriščal, saj je to v nasprotju z osnovno etiko ljudi, ki se na kakršenkoli način ukvarjamo z javno besedo. Uredniški odbor »Steklarja« doslej ni nikomur pošiljal potrdil, ali smo prejeli njegov sestavek ali ne. saj gre za medsebojno zaupanje. Ce smem, bi dejal, da' ste malce prehitro rekli sodbo, ki ima primesi sumničenja. Upam, da odnosi, med -vami in »Steklarjem« he bodo skaljeni, saj je rokopis vaših spominov v varnih rokah in bodo tudi ugledali luč sveta. Skratka: vaša jeza je odveč. Lep pozdrav Urednik ŠPORT — REKREACIJA — ŠPORT — REKREACIJA — ŠPORT — REKREACIJA V nedeljo zvečer, 31. avgusta, so se namiz-notenisači STEKLARJA vrnili s kratke, toda uspešna turneje po Švici, kamor so šli na povabilo Slegvort glas tovarne Iz Hergisvllea. Na gostovanju so bili poleg Potočnika, Lešnika, Podpečana (I. moštvo), Posavca, Logerja In upa namiznoteniškega športa enajstletnega Marasa še trije Iz vodstva. V Herglsvllu so nas prisrčno sprejeli In nam omogočili nemoten trening. Otvoritveno srečanje z našimi gostitelji Je bilo s TTC Hergisvil. Prvo In drugo naše moštvo sta slavila zasluženi zmagi po 10:0. Pri tem je treba omeniti, da v švicarskem prvenstvu igrajo dvojice tako, da je možno maksimalno zmago doseči z rezultatom 6:0. Vse nadaljnje dvoboje smo odigrali tako, da je bil končni rezultat 10:0. Namiznotenisači tovarne Siegvort glas, kjer igra tudi nekdanji prebivalec Rogaške Božo Cucin, so bili naš drugi nasprotnik. Tudi v tem primeru sta obe moštvi dosegli maksimalni zmagi 10:0. Tamkaj zaposleni Jugoslovani, ki so prišli Iz bližnjih krajev, so nas bodrili, po srečanju pa smo skupaj preživeli nekaj prijetnih uric. Naši igralci so tudi trenirali, saj malce prestrogi trener Pšajt ni odstopal od zastavljenega načrta. Že zvečer smo se odpeljali v bližnji Buks. na dvoboj proti članu druge švicarske centralne lige. Kljub temu, da so žogice, s katerimi Igrajo v Švici, nekoliko drugačne, so naši namiznotenisači z zelo resno In podjetno igro premagali tudi tretjega nasprotnika z najvišjim možnim rezultatom 10:0. Nato Je predsednik kluba Maraš sprejel povabilo domačinov za festo, kjer so po mikrofonu seznanili navzoče z izidom dvoboja: občinstvo je bučno pozdravilo zmago naših igralcev. Gostitelj nas je zadnji dan bivanja v Švici popeljal v 7 kilometrov oddaljeni Luzern, kjer smo nastopili proti prvaku druge zvezne švicarske lige, ki letos slavi 20-letnico obstoja TTC Rapld-Luzern. Treba Je omeniti, da v vrstah Rapida Igra trikratni prvak Švice Vendi Greter. Poleg njega pa nastopata še peti in sedmi igralec s švicarske lestvice najboljših igralcev. To je bil za nas najtežji dvoboj na turneji, kar je bilo tudi pričakovati. Obe srečanji sta se končali z neodločenim izidom 5:5. V obeh srečanjih smo izgubili igri dvojic. Če bi igrali po pri nas veljavnih pravilih, bi tudi zadnja dvoboja obrnili v našo korist z rezultatom 5:4. Z dobro Igro in veliko borbenostjo so naši namiznotenisači navdušili domačine. Rezultat prijateljsko navezanih stikov je, da so klubi sprejeli povabilo predsednika našega kluba za obisk v Rogaški Slatini. Tako bo maja 197o v Rogaški Slatini prvi mednarodni pokal Steklarne »Boris Kidrič« pod pokroviteljstvom nekdanjega državnega reprezentanta in direktorja Steklarne dipl. inž. Voja Djinovskega. Vodstvo in igralci Steklarja bodo ukrenili vse, da se bodo gostje iz Švice počutili pri nas kar najbolje Najuspešnejši igralec na turneji je bil Erik Lešnik, ki je izgubil le srečanje proti trikratnemu švicarskemu prvaku. Zelo dobre pomočnike je imel v drugih igralcih. Odločno je igral najmlajši član, 11-letnl 1 Ji Maraš, ki je bil vsepovsod deležen največje I /fi pozornosti in aplavzov, kar si je tudi zaslužil. ■ ■■ Ivan Pšajd ■ ŠPORT — REKREACIJA — ŠPORT — REKREACIJA — ŠPORT — REKREACIJA KOŠARKA PRI KOŠARKARJIH IN KOŠARKARICAH „STEKLARJA" Te dni so vsa moštva v polnem tekmovalnem zagonu. Prvenstvo v vseh ligah gre h koncu. moštva pa se z vsemi močmi trudijo za čim boljšo uvrstitev in napredovanje v višji tekmovalni razred. ČLANI tekmujejo v II. slovenski košarkarski ligi. Trenutno so na tretjem mestu. Imajo stvarne možnosti za drugo mesto, saj so te dni premagali vodilno Slovensko Bistrico. Trener moštva je Gaube iz Maribora. — V prihodnjem letu načrtujejo uvrstitev v 1. B ligo, kar pa jim lahko uspe tudi letos, pod pogojem, da ne zgubijo nobenega srečanja MLADINCI tekmujejo v medobčinski ligi, kjer premočno vodijo na prvenstveni lestvici. Večji del se že vključujejo med igralce prvega moštva. PIONIRJI prav tako tekmujejo v medobčinski ligi. Temu naraščaju je posvečeno premalo pozornosti, kar utegne Imeti daljnosežne posledice. Zaradi tega so rezultati skromnejši In so pod pričakovanji. Trenutno so na tretjem mestu, kar je vse prej kot uspeh, če vemo, da smo vrsto let Imeli najboljše pionirje. Poglavitna naloga klubskega vodstva je, da to rano čimprej ozdravi, saj Je ravno pionirsko moštvo zagotovilo, da bo tudi v prihodnosti rogaška košarka na zavidljivi ravni. VETERANI uspešno tekmujejo v medobčinski ligi in so trenutno na tretjem mestu. PIONIRKE premočno vodijo v pionirski ligi. Uvrstile se bodo v finalni turnir republiškega prvenstva. Večji del igralk uspešno Igra v ekipi članic. CLANICE enako kot moški tekmujejo v II. slovenski ligi. Letos so presenetile prav vse, saj so resne kandidatke, da se v prihodnji sezoni borijo za točke v najvišjerp republiškem tekmovalnem razredu. Tudi letošnja bera točk je nad pričakovanji. Trenutno so na tretjem mestu. Če jim uspe podvig proti Murski Soboti, bodo dosegle drugo mesto in uvr- stitev v najvišji tekmovalni razred, I. slovensko ligo. NAČRT KLUBA: — Ureditev ograje, zaplsnikarske kabine In izdelava tribun; — Ureditev slačilnic; — Ureditev žgočega problema — domačega trenerskega kadra; — Zbiranje igralcev naše občine v en klub; — Prireditev propagandnih tekem; — Načrtno delo z najmlajšimi. KOLEDAR TEKEM V OKTOBRU: Petek, 3. oktobra, ob 19. url. Steklar — Dravograd, člani. Sobota, 4. oktobra, od 15. do 19. ure: finalni turnir M KZ Maribor, pionirke. Nedelja, 5. oktobra, ob 9. url: Steklar — Pomurje, članice. F. Pak NOGOMET Prvenstvo v vzhodni conski ligi Je v polnem razmahu, saj so odigrali že štiri kola. V dosedanjem poteku je moštvo Steklarja doseglo naslednje izide■ Stekar — Bakovci 1:1. V tej tekmi so bili Igralci Steklarja v podrejenem položaju, saj so jih gostje povsem nadigrali In pravo naključje je, da so minuto pred odmorom iztržili eno točko Straža — Steklar 3:2. Srečanje starih znancev je na Igrišče v Rogatcu pritegnilo nad 600 gledalcev. Mnoge med njimi je zanimalo, ali se bodo igralci Steklarja oddolžili za poraz v pokalnem tekmovanju, ko so igralci Straže zmagali s 3:1. Silovit začetek Igralcev Steklarja je obetal dobro igro in ugoden rezultat zanje. Že v peti minuti so povedli, dobrih deset minut še igrali in do odmora prepustili igro domačinom. Kmalu po odmoru je bil rezultat 3:1 za Stražo. Ves drugi polčas so Igralci Steklarja napadali, toda zaradi nespretnosti napadalcev niso dosegli več ko zmanjšanje rezultata. Steklar — Rakičan 3:1. Nekoliko spremenjena postava moštva Steklarja je poživila vrste. Mladi srednji napadalec Jurjec je s požrtvovalno Igro razmigal moštvo. Dobro mu je pomagal tudi Grkovski, ki je že dalj časa sedel na klopi za rezervne igralce Dravinja — Steklar 1:2. Na poti proti zgornjemu delu prvenstvene razpredelnice so nogometaši Steklarja slavili zmago v Slovenskih Konjicah. Svojo uvrstitev so popravili in so trenutno na četrtem mestu s petimi točkami. Sicer je razlika v točkah tako majhna, da so možni premiki. TUM SEZONA „NOGOMETA“ SE JE ZAČELA NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 20 STEKLAR VRSTA luknji- častega ■S/RA LOV/ OBRAT V ROGAŠKI STEKLARN POBUb- L/K navedek GRŠKA črka LUPERO TRMO\ GLA - vosr 6PANLJA PRES- TOLNICA SESTAVIL A- KUBA L E EPŽ/SN/K TOV A RK A V CELJU GRUDEN /{SO ZDRAVIL- NA rastli- na POTRES- LO sAeöi- ŠČE varstvo, GOJITEV HRVAŠKA POKRA -J/NA NADZOROVALNA PRIPRAVA PRI TV SNEMANJU KRAJ sz Ob ZRE,L-J A L/LA V /zbrala družba KREMA, LAZA TAfA N! LJUDJE DUŠ/K VEZALO (V glasu) LETO V IŠČE LA FMALC.OS K/ OOALl domača OBLIKA i- /LELA OZVEZDJE L/T/J NORSK/ RA2&OJ- N/K - STARO— GRŠKf C>OG MOR6KW /ALOJ GORA la KRETI DELA V EC Z/V1LSKE sr A OH E "enak/ Čakj ŽENSKO POKR/VALC PEVKA ŽTEFOK KRAJ {/A KOROŠKE,A Z ŽELEZARNO PUŠKO N ES TO POLT ' KRATKA /TAIJAK- *SKE l/RE Pop/S ZALOG j ISA K /VAN MINATTI GOSPODARSKI /N SOCI- ALN/svet OZL SOLL ETANOL K/SUNE KALIJ Mi A ve c la DRŽA V/V/ MEJ/ RAZTELE- ševalec NAGRADE ZA KRIŽANKO ŠT. 19 Med reševalce nagradne križanke bomo razdelili 150 dinarjev, in sicer: 1. nagrada 70 dinarjev, 2. nagrada 50 dlnrajev, 3. nagrada 30 dinarjev. Rešitve pošljite na naslovi Uredniš- tvo »Steklarja«, Steklarna Rogaška Slatina, ali vrzite v nabiralnik pred vratarnico. Upoštevali bomo rešitve, ki bodo prispele na naš naslov do 15. oktobra 1975. Prosimo, ne pozabite pripisati »Nnagradna križanka št. 20«. Prijetno zabavo In srečo pri žrebanju! Za nagradno križanko št. 19 je žreb prisodil, da prejmejo nagrade: 1. nagrado 70 dinarjev: Manca Čoh, 2. nagrado 50 dinarjev: Berta Čoh, 3. nagrado 30 dinarjev: Irena Obra-dovič. Čestitamo! Rešitev nagradne križanke št. 19: sardina, konecne, trans, latovnik, radio, proba, tr, egon, miaimi, ora, lo, arednal, pen, ono, ata, nivo, visoka, bičanje, ojačenje, atena, dativ, cs, racak. »Strašno je to!« stoka Škot. »Bencin se je spet podražil!« »Kaj pa se razburjaš?« se čudi prijatelj. »Saj sploh nimaš avto- mobila.« »Ze res, kaj pa vžigalnik?« e . Zena pride k psihiatru. »Hudo je z mojim možem. Prepričan je, da je hladilnik.« »To ni posebno huda duševna motnja,« pojasni zdravnik. »Najbolje bo, da se sploh ne | zmenite za to.« »Saj bi rada, pa ne gre. Veste, spi z odprtimi usti, pa me lučka moti.«