SLOVENSKI
UČITELJ.
Glasilo »Učiteljskega društva za slovenski 8tajer.“
Izhaja 5. in 20. vsakega, meseca na celi poli in velja za celo leto 3 gldM za pol leta
1 gl d. GO kr.
Dopise sprejema odbor »Učiteljskega društva za slovenski Štajer44 v Ljutomeru.
Štev. 9.	V Mariboru 5. maja 1875.	Letnik III.
Koroški pedagogi.
I.
Bila je med Učiteljstvom velika navdušenost, ko so avstrijski postavodajalci razen drugih, času primernih postav ustvarili tudi nove šolske postave. To veselje ni bilo neopravičeno; kajti nove šolske postave so černo na belo obečale boljšo prihodnost narodnemu šolstvu, tedaj tudi boljšo prihodnost sploh avstrijskim narodom. Vendar so se tisti nekoliko varali, ki so slepo verovali mertvim čerkam novih postav, ki so mislili, da se bode postava tudi tako izpeljevala, kakor se glasi. Res bi bil tudi lep napredek pri našem šolstvu, zlasti pri slovenskem šolstvu, ako bi se ono smelo uravnati po duhu novih šolskih postav, zlasti po določbah o namenu, bitstvu in nalogi narodnih ali ljudskih šol. Toda slovenska šola ne sme za-se uporabiti dobre strani novih šolskih postav, kakor to jasno dokazujejo dan na dan razni dogodki. — Med tem, ko je bil skoro do 1860. le ta namen vseh avstrijskih, nemških in slovanskih šol po večjem le učenje nemščine, kar je pri glavnih šolah še do 1870. leta nekoliko obveljalo; razglasile so nove šolske postave vso drugačno nalogo narodnim šolam, namreč: izobraževanje vse mladine v takih znanostih, katere more ona v poznejem praktičnem življenji z vspehom u p o ra b 1 j e v a ti. — Radi tega vidimo med predmeti sedanje nove šole tudi realistične nauke, katerih smo pri stari šoli pogrešali. Kdo ne bi bil torej nove šole z veseljem pozdravil ? Mar učitelj no, kateremu se je njegov urad, šola toliko v svoji veljavi povzdignila? Mar ne bistroumni slovenski učenec, katerega so novi predmeti še le prav mikali v šolo? Mar slovenski stariši ne, ki so z veseljem od svojih otrok pripovedati čuli, kakošne mikavne nauke in za življenje koristne predmete se v novi šoli učč? Kratko rečeno: Nova šola je v tem obziru zadovol jevala in še zadovoljuje otroke, starše in napredne domoljubne učitelje; nad njo se pritožuje
9
samo en nevošljivi stan še nekoliko in ultramontanski politikarji. Toda ti imajo svoje nzroke; pa pustimo jih pri miru, vsaj nam več škodovati ne morejo. —
Nova šola bila hi torej tudi za slovenski narod ugodna, njen namen, splošno izobraževanje, bil bi torej tudi Sloveneem popolnem prikladen, baš tako, kakor je Nemcem. Toda slovenski šoli se ne privošči, da bi ona temeljito izobraževala slovensko deco v maternem jeziku. Za to dobroto so jej zavidljivi uemški politi kurji pri nas in zunaj nas, zavidljivi so jej nekateri vladni možje s svojim velikim uplivom in zavidljivi so jej celč — nekateri slovenski učitelji. - Med temi se posebno odlikujejo koroški pedagogi (?), kakor se bo iz sledečega pokazalo. Koroško deželno učiteljsko društvo je zborovalo letos o veliki noči v slovenskem delu Koroškega, v Pliberku. Na dnevnem redu je bilo in sicer na pervi versti: „Nemški učni jezik v ljudskih šolali s posebnim ozirom na utra-quistične šole".
Že edino iz teh verstic se bere velika krivica, ki se že godi koroškim slovenskim šolam ali pa katera se še le bo godila; kajti ta stavek hoče reči: Pogovarjajmo se, kako se bo nemški jezik rabil na utraquističnib, t. j. s 1 o v e n s k o-n e m š k i h šolali kot učni jezik, ali še bolj po domače: Kako se bodo vse šole po slovenskem delu Koroškega ponemčile. Nadalje se iz te perve točke razvidi, da na Koroškem ni več slovenskih-šol, ali pa da koroški učitelji slovenskih šol priznati nočejo, ko govorč samo o utr aquisti čnih (dvojezičnih) šolali. — Poročevalec o tej točki bil je slovenski učitelj Pr e širen, sedaj v Celovci (lani še nadučitelj v Mozirji, na slovenskem Štajerji). Obširno je govoril, kot bogsigavedi kakošen German, o važnosti nemškega jezika, a potem je začel zbadati .,slovenske politikarje" in zasmehovati kranjske in štajerske Slovence in priporočevati nemščino kot učni predmet in učni jezik vsaki slovenski vesi na Koroškem. Zakaj pa? Zato, ker meni, da je ni slovenske vesi na Koroškem, v kateri bi nobenega Nemca no bilo. —
Radi tega meni modri Prešircn, naj so v nemščini podu-čuje na vsaki šoli, kjer je „ena tretjina ali manj“ nemških o t r o k.
Začenja naj sc z nemščino kot predmet v 1. šolskem letu, v 2., 3. in 4. šolskem letu naj se pridno goji, v 5. šolskem letu naj bi bila pa nemščina tudi učni jezik, to je proč s slovenščino, šola naj bo nemška. Po Proširnovem receptu naj bi se torej z vsako slovensko šolo tako zgodilo, ako ima le enega nemškega otroka, kajti rekel je „ena tretjina ali manj". O šolah pa, kjer jo polovica slovenskih, polovica nemških otrok, modruje Preširen tako-le, da naj se že s če te rti m šolskim letom tudi pri slovenski deci uemški učni jezik vpelje. Do
četertega leta naj se pa govori s slovenskimi otroci slovenski, z nemškimi nemški. Preširen misli torej, da se bodo slovenski otroci nemščine naučili po sluhu, ko bodo žuli učitelja po nemški razlagati nemški deci. Pravičen je ta mož, ko zahteva, da naj se samo slovenska deca nemški uči, a nemška pa ne slovenski. — Preširnovi predlogi so bili baje sprejeti, vendar so se še nekateri učitelji debate o tem udeleževali. O tem zboru se je uže precej pisalo po raznih časnikih. Mi hočemo za danes ta spis pretergati, in prihodnjič, ko nam v roko pride celo poročilo o omenjenem zboru koroških učiteljev, zopet spregovoriti besedo, in dokazati, kako morejo taki sklepi, če se djansko izpeljejo ali ne, škodovati slovenski šoli in kako so v nasprotji z namenom ljudskih šol, v nasprotji z zdravimi pedagogičnimi načeli in v nasprotji z novimi šolskimi postavami.
Jana Amosa Komenskega Informatorium sole materinske.
(Dalje.)
~V. 1* o«j>' 1 si v. j e.
Kako se ima mladina v zdravji oskorliljevali in vaditi.
Orandum est ut sit mens sana in corpore sano, pravil jo on (Cicero), t. j. vsaki naj moli, da bi imel v zdravem telesu zdravo misel. In ne samo moliti je treba, marveč tudi prizadevati si, da Bog delo blagoslovi. Ker pa otroci niti za-sc delati niti za-se moliti ne morejo (posebno s početka ne), zato je dolžnost staršev, svoje otroke zastopati in skerbcti, da bi to, kar so na svet rodili, tudi zdravo odgojili.
Najpervo naj bo staršem skerb, da ohranijo otroke zdrave in čverste, ker jih drugače k dobremu vaditi ne morejo. Ker ta skerb najpervo materam pripada, zato naj so one tukaj na sledeče opominjajo:
1. . Kedarkoli pobožna kerščanska mati spozna, da Bog, edini slvarnik vseh, v njenem životu rod formovati začenja, ima se precej pobožneje obnašati, nego druge čase in vsak dan k Bogu za pomoč in blagoslov moliti, da bi se rod pod sercem njenim vspešno formoval, vspešuo dozoril in na svet prišel.
In za to naj služi nosečim ženam ta-le molitev. (To obširno molitev si dovoljujem izpustiti. Pis.)
2. V tem času je treba materam previdnosti, da ne bi svojemu rodu z ničem škodovali, najpervo zmernosti in dobre diete, da ne bi s pijančevanjem ali z nepremirnimi posti ali s kakim prehlajeujem in dr. bodisi žalile ali posušile, omedlile iu oslabile svojega roda. Vse to ima v času nosečnosti izostati. Varovati se je treba pred padorn ali škodljivim spotakneujem
9*
in neprevidnim stopoin, kakor tudi pred kakošnim zadetjem, ker se s tem rodu, kot nežni stvari škodovati more.
3. Noseči materi je treba imeti pazko, da gledajo v tem času na svoje serce in na svoje misli, da se ničesa naglo ne ustrašijo, naglo ne vjezijo, da težko ne skerbe in se ne žalostč itd., sicer bode otrok strašljiv, jezljiv, žalostljiv in melanholičen, kakor je to po skušnji poterjeno; kajti po naglem strahu in veliki jezi se včasi plod zgubi in umerjo, gotovo pa to zdravju škoduje in plod slabi.
4. Mati mora tudi v tem času živa, pridna, čversta in čista pri delu biti, a ne zaspana, lena, brezdelavna; kajti ka-koršna je sama mati v tem času, takošne navade bode potlej tudi otrok imel.
V drugih potrebnih reččh pri tem naj se matere in babice med seboj podučujejo.
5. Kedar se otrok na svet narodi, imajo mu starši razen dobre postrežbe njegovega nežnega telesca, razen toplote in mehke posteljice skerbeti za prilično hrano.
Najpervo je treba na to misliti in gledati, da je vsaka mati otroku res prava mati, t. j. da svoje dete od sebe ne odriva, da temu, katerega je sama v svojem životu s svojo kervjo rodila, ne bi privoščila hrane (mleka) iz svojega života. Temu nasproti je prišlo Halibog v navado, kar je nehvaležno in škodljivo, da matere (večiuom gospodske) svojih otrok nečejo odgo-jevati in jih tujim ženam v skcrb izročujejo. Čem več se bo ta nered pomnoževal, tem manj se bo o tem molčati smelo. Pravim tedaj, da takošno odgojevanje otrok s tujim mlekom po tujih materah je:
1. nasproti Bogu in prirodu;
2. škodljivo otrokom;
3. škodljivo materam samim ;
4. proti dobrim čednostim.
Da je to proti prirodi, vidi se iz tega, da enakega izgleda ne najdemo med živalmi. Volkulja, medvedica, levica, risica in druge zveri živijo in hranijo svoje mlade s svojo lastno kervjo; a porodnico človeškega plemena naj bi bile bolj neusmiljene od teh zveri in nasprotno prirojenju lastno svojo kerv, lastno svoje telo od sebe odrivale? in lastnemu svojemu rodu, katerega so pod svojim sercem toliko mesecev nosilo in z lastno svojo kervjo ga živile, potlej ne privoščile svojega mleka, katerega Bog ne daja njim, ampak otrokom ?
Drugič je za otroško zdravje dosta boljše, ako uživajo od materinih in ne od tujih pers, ker so bili vajeni poprej z materino kervjo sc hraniti. In k temu so otroci, uživajoči materno mleko, staršem veliko bolj enaki, nego drugače. Kajti slavni tilozof Favorinus terdi, da kakor ima seme v sebi moč, telo in misel po načinu svoje izvirnosti formovati, tako ima enako moč
tudi mleko, kar z izgledom o jagnjetih in kozličili dokazuje. On pravi: Jagnjeta, katera se pri kozah odgojujejo, imajo debelejšo volno, nego ona, ki se zrejajo z mlekom lastnih mater; in nasprotno imajo kozleta, k ovcam prisajena, drobnejšo in mehkejšo dlako, podobno ovčji volni. Kdo torej iz tega ne sprevidi, da dobivajo otroci, odgojeni s tujim mlekom, lastnosti tujih in ne svojih staršev?
Če zakonski ne pustč svoj vertec s tujim semenom posejati, zakaj pa si pustč svoje rastliuce s tujim dežjem polivati ?
Če je oče svojo prirodo otroku podelil, zakaj bi tudi mati ne obdeljevala svojega semena? In zakaj pa tretjega v to vtikati, saj je Bog samo dve osebi, zadostujoči za rojenje, v zakon zvezal? Če bi se pa to (namreč tuja mati) kateri včasi dovoliti smelo, zgodilo naj bi se to samo iz teb-le vzrokov:
Kedar bi prava mati imela nalezljivo in nevarno bolezen ; tedaj naj se da otroku druga odgojiteljica (dojka). Tudi takrat, če bi bila mati slabih prirojenih lastnosti, dojka pa čedna, žlahtna oseba. A zdaj se godi, da dajejo najmarljivejše, najčednejše in najžlahtnejše matere otroke svoje lahkim, nerednim, brezbožnim in manj zdravim ženskam, celo potepenkam. To je neodpustljivo! Kako se lebko tu telo in duša otrok okuži? Taki starši se potem nemajo čuditi, če sc jim otroci neposrečijo in nimajo enakih lastnosti, nego starši. Uže latinski pregovor (cum lacte imbibitur nequitia) pravi, da mladina z mlekom čednost in jezo pije.
Tretjič iščejo razvajene in omehkužene matere zase lepoto in ugodnost (s tem da ne dojč), v resnici pa si kratijo lepoto, zdravje in življenje; kajti dojenčki, ki persi uživajo, so zdravniki svojih mater in odvračajo od njih mnogo v telesu skritih bolezni ali vsaj budili vlažnosti, iz katerih bi se bolezen razvijati utegnila.
Iz tega vzroka je bil imeniten mož Plutarchus spisal posebno knjižico, v kateri je matere na njih dolžnost v tej zadevi opominjal. Aulus Gellius pa materam, ki niso svoje dolžnosti spolnovale, ne pripušča tega imena in jim z nesrečami grozi itd.
Poslednjič terdi Didacus Apolptes, da take matere niso matere, ampak mačehe; take rajše božajo gobčaste psičke, nego da bi se pečale z rodom svojega života; nobena divja stvar tega ne stori, da bi svoj rod drugam dajala. Zapazimo marveč pri nekaterih plemenih, da se samec in samica potegujeta za to, kateri bo mlade odgojeval. Ptice, katere imajo po šestero mladih in katere Bog ni preskerbel s persmi, ne zapu-stč svojih mladičev, ampak jih redč in žive, kakor le morejo. In kakošen sad ima tako tuje odgojevauje, nam kažejo še sledeči trije izglcdi: Cesar Titus, tako se pravi, (kakor Lampridus piše) ni imel zdrave dojke in zato je bil vse svoje dni bole-heu. Caligula, rimski cesar, je bil grozovit tiran in y človeški
podobi ljuta zver. Temu niso bili vzrok njegovi starši, ampak dojka njegova, ki ni bila samo brezbožna, jezična in grozovitna ženska, ampak ona si je celo bradovico mazala s kervjo in njemu sezati dala. Vsled tega jo tako stekel iu kervoločen bil, da je kerv tistega, kojega je umoril, z meča lizal; tudi človeške kervi se ni mogel nasititi. Cesar Tiberius je bil velik pijanec, čegar vzrok je bila njegova dojka, ki je bila lmda pijanka in gaje zgodaj na vinske julie vadila. Tako je torej resen, da se otroci gledč duše in telesa po dojkah ravnajo. Ako ima dojka kako bolezen, nakloni se tudi otrok rad na isto; ako je dojka prederzna, lažnjiva, tatinska, pijanka, tudi otrok seme vsega tega v sč pije. Toda za dosta o tem; umni starši, ki svoje otroke v resnici ljubijo, naj gledajo, kaj svojim otrokom uživati dajo.	(Daljo	prih.)
O narodnih pesnih in o tem, kar bi imel domoljuben učitelj glede njih storiti.
Iz Gorice 3. aprila.
Skoro gotovo si boste mislili, gospod urednik, da se me je prejela leturgija, ker Vam toliko časa nič nijsem pisal za Vaš list. A temu ni taka; različne okolščine in bolezen so me zadrževale, da vam nijsem mogel ničesa poslati. Sicer tudi danes nemam šolskih novic; zato mi dovolite, da spregovorim — kar mi je uže dolgo časa na srci — nekaj o narodnih pesnih in o tem, kar bi imel domoljuben učitelj glede njih storiti.
Pred vsim prašanje: kaj so narodne pesni ? — Narodne pesni se one pesnice, katere narod uže od davnih, neznanih časov popeva in o katerih se no ve, kodo jih je zložil. Ono so večinoma kratke, umljive, priproste, nekaterim še rim (vjem) manjka, tudi nekatere nijso prav merjeno; vendar je njihova vrednost velika, kajti ono so sercalo narodnega živonja, iz njih izvemo, kako so se naši pradedje veselili, kako žalovali, kakih nazorov so bili itd.; iz lijih leliko sklepamo na vrednost kace-ga naroda. Cern starša	je kaka narodna	pesem,	tem veče	vrednosti je. Zato pa tudi	treba prizadevati	se, da	je pridno	nabi-
ramo ; kajti narodno pesem, priživevšo uže par stoletij gotovo ceni vsak rodoljub više, kakor bog vo kake stare listine, napise, itd. In to ne po krivici; kajti narodna pesem, katero poje na-icd n. pr. uže kakih 300 let, mora uže zares lepa biti, da se je v tolikem časi ne pozabi. Kateri še tako ženijalni pesnik bi pa mogel pesen zložiti, katero bi narod skoz 300 let, rekel bi, vsak dan v usfih imel,	jo popeval? —
Pa ne samo radi	tega, kor so narodne pesni zvesto	ogle-
dalo, v katerem vidimo vse, kakoršni so bili naši predstarši, kakoršnega mišljenja so bili itd., so znamenite, 110, ampak ime-
uitue so tudi radi tega, ker so pot, vodilo našim pesnikom, — so vir, iz katerega jim je zajemati, ako se hočejo z izdelki svojega uma narodu prikupiti. Skušnja uči, da so s« pesniki, katerih pesni so polne narodnega duha, takoj prikupili čitate-ljom*); zato so tudi prebirali vsi poetje narodne pesni. Tako je delal tudi veliki Goethe, kateri prebiraje tudi srbske narodne pesni, zbrane po Vuku Stefanoviči Karadžiči **), so njihovi izvrstnosti uij mogel načuditi. —
Vsaka narodna pesen pa ima navadno tudi (naroden) napev. Važno je tudi to, posebno za komponista, da vč, kako treba pesni postavljati (komponirati), da se narodu k oj prikupe. Kako krasni in presunljivi napevi so v nekterih krajih k narodnim pesmam, vedd najbolje oni, katerim je dano živeti med prostim narodom. Posebno na slov. Štajerskem se menda nahajajo sprelepi napevi k narodnim pesmam. Vsaj tega sem se prepričal vlauskega leta, ko je moj brat, učiteljujoč v Mozirji na Stajarskem, na počitnice prišel v Gorico in mi je zapel nekaj narodnih štajarskih: občudoval sem njihovo lepoto. Kako lepa jo n. pr. ona: „Mi smo fantje slovenski iz Mozirja doma“, „Imam dnarca, pijem vinca“, in druge. —
Pa bodi dosta o narodnih pesnih. Menda iz teh kratkih vrstij vsak sprevidi važnost njihovo. Žalibog, da se pri nas Slovencih le ubogo malo skrbi za nabiranje teh narodnih biserov. Le malo komu se zdi vredno, da bi se s tim trudil, ker, z malo izjemo, vsak ima to delo za nepotrebno in malo koristi donašajoče. Vendar zadnji čas je uže, da se tudi mi vzdramimo, ter po izgledu naših vrlih bratov Serbov, jamemo pridno nabirati te pesni po vseh pokrajinah naše mile domovine. Rok ne smemo več križem držati, ker inače bilo bi prepozno: kajti stare narodne pesni z neznansko hitrostjo ginejo iz naroda, stari l judje, znajoči lepe, stare narodne pesni pomirajo in jej nesč večinoma sabo v — grob. Ako toraj nijsmo marljivi in se za Časa na važno delo ne podamo, bode pozneje naša dobra volja in trud — zastonj. Se ve, priznati moram, da nabiranje narodnih pesnij nij baš lehkotno, ker človek mora sim in tje moledovati, posebno pri ljudeh, ki imenitnosti narodnih pesnij nočejo ali ne morejo raz-
*) Eden takih pesnikov je pri nas n. pr. Simon Jenko. Narodon duh vejo v vseli njegovih poezijah. Vzemi si za izglod njegovo pesen: »Novosta" (Glej njegove pesni pag. 97.) ali pa le drugo kitico (strofo) njegove „Pri slovesu (pag. 12):	.
„To ni oblak izza gore To tudi nij ravno polje;
To misel jo le žalostna No sredi srca mojega."
Ali sc ne borb te pesni, kakor narodne? — Tudi mlajši pesnik n.aderlap jo v novejom časi našel (v Pomladanskem „(Jvetji“; pravi narodni glas; kar je vzrok, da tudi matije omikani kmet rad bere njegove pesni.
**) To pesni so v mnogo jezike prevodjonc.	Pis.
umeti, a domoljub sc te težave ne bode ustrašil, v svesti si, da s tim dela sebi in narodu na korist. —
Kakč je pa treba narodne pesni zapisovati? Na to odgo-vorjam: Tilko, kakor je kdo od ljustva sliši, in sicer od besede do besede tako. Tb ne gre popravljati gramatičnih pogreškov, provincijalizmov, ali še celo ritma, ampak vso je treba zapisovati tako, kakor se sliši iz ust priprostega kmeta. „Narodne pesni", piše odličen rodoljub, „so tako rekoč obraz (Potrait) domačega govora. Obraz je toliko lepši, kolikor je samej stvari podobnejši, in narodne pesni so toliko lepši (rect. „ bolje") zapisane, kolikor verneje se držč domačega narečja". — Pesni prideni tudi, kje si jo slišal, kje j6 pojo itd. — Za narodne napeve treba je le prvi glas (melodije vsake pesni) napisati, kar je popolnoma dovolj in k čemur nij treba baš biti vešča-ku v muziki. O tem sem sicer uže nekaj omenil v lanskega „S1. Uč." 12. štev. — Posebno v pozimskem časi, ko kmetje doma v gorki sobi sedč, ženske pletč in možje kaj druzega delajo, je najlepši čas za tako nabiravo. Prijazno pridi ter spregovorivši prav po domače nekoliko besedij o važnosti narodnih pesnij poprosi, da ti je narekuj6 in popojo, kolikor je njim znanih. Napisavši pesni, jo še enkrat lehko prebereš ali zapoješ, da izveš, če si je dobro napisal. —
Razume se samo po sebi, da za nabiranje narodnih pesnij nij vsak, za to je treba uže nekoliko izobraževanja, in, če so še napev k vsaki pesni zapiše, tudi nekoliko muzikaličnega znanja. Za takovo delo kakor navlašč, je le — učitelj, kateremu te dve reči ne manjkati. Živečemu meju narodom, mu je prelepa prilika dana, take narodne dragocenosti nabirati, in če uživa učitelj še zaupanje in štovanje vaščanov, ondaj se mu nij treba dosta prizadevati, da dospe do svrbe. Ali kako malo je učiteljev, ki se za to kaj brigajo, kako malo je domoljubnih za blagor narodov vnetih slovenskih učiteljev posebno dandanes, ko zlobni Nemec tako na nas Slovence pritiska, hoteč zadušiti v naših srcih vsako plamtenjč za mili narod in jezik; — dandanes, ko slovenski učitelj, stoječ v rokah nasprotne uam, nem-škovalne vlade in germanizatorskih „višjih,“ katerim je uže to smrten greh, če kdo po slovensko zine, toliko bolj pa se še za slovenski narod trudi, piše itd.?! — V takih žalostnih časih res nij skoro čuda, da se ne ljubi sloveuskemu učitelju delati za narod, ker se boji, da se s tim zameri svojem „višjim“ in še ob kruh prijde! —
Vendar bodi takemu bojazljivemu učitelju v tolažbo povedemo, da ga nobena sovražna mu oseba ne more ob službo pripraviti, ako le svojo dolžnost kot učitelj v šoli stori- Vestno izpolnavanje svojih dolžnosti je slovenskemu učitelju pač najboljši ščit, kateri odvrača strupene pšice, ki nanj letijo od nem-
škutovalne strani. Nij treba se Vam toraj bati grozitev naših nasprotnikov, ker do kože Vam ne morejo, Če ste pošteni ljudje!
Mnogo bi mi bilo še na tem mestu povedati, pa moj spis bi se preveč raztegnil. Hitim toraj li koncu ter Vam kličem: „Slovenski učitelji! Zdramite se, nabirajte marljivo narodnih pesnij in napevov, da tudi pri nas Slovencih skoro zagleda belega dne kaka bogata zbirka narodnih biserjev. Gledč narodnih napevov „Glasbena maticau v Ljubljani s hvaležnostjo sprejema take stvari, ker, izpoznavši visoko vrednost njihovo, belodaniti hoče narodne napeve, ako ji le kteri prijdejo v roke. Torej še enkrat: Slovenski učitelji zdramite se!
J. L.
O goriškem učiteljišči.
Iz Gorice.
V 7. listu svojega cenjenega lista izrazili ste željo, da bi Vam kedo poročal kaj o učiteljiščih po Slovenskem. Evo, kratek opis razmer učiteljišča v Gorici!
Odkar se je preje dvorazredna preparandija v Gorici razširila na trirazredno, zgodile so se na njej tudi velike spremembe; kajti prejšnji vodja bil je penzijoniran, vrh tega so tudi bivši normalni učitelji vstati morali z učiteljske stolice, katero so zasedali v tem učilišči. Izvoljen je bil nov direktor in poklicani so bili tudi nekateri učitelji srednjih šol za docente na goriško izobražcvališče. Na slovenski oddelek sta bila pozvana gosp. Fr. Budal, učiteljujoč preje na goriškej gimnaziji, in Fr. Vodopivec, prej učitelj realkin v Reci. Pozneje je postal učitelj na učiteljišči v Gorici tudi gospod Julij Glowacki, kateri je uže preje nekaj časa, iz univerze prišedši, učil naravoslovja na goriški realki. Gospod Budal je prevzel slovenščino in zgodovino, Vodopivec matematiko in v kacera razredu tudi liziko, Glowacki naravoslovje in liziko, a gospod vodja Rajakovič učil je v vseh razredih pedagogiko in nemščino. Za učitelja kmetijstva je bil imenovan gospod Povšč, vodja kmetijske šole v Gorici. —
S takim učiteljskim osobjem priskerbljeno, je učiteljišče še prcceje dobro napredovalo, kajti učiteljski kandidatje so so naučili realističnih predmetov, naučili so se pa tudi dobro slovenščine, kajti gospod učitelj Budal, naj se mi ugovarja kolikor so hoče, je bil vendar mož na svojem mestu, kateri je svoj materni slovenski jezik znal. Vrhu tega so se predavali vsi predmetje, razen pedagogike, muzike in telovadbe v — maternem jeziku. Kandidatje so se vnemali za milo slovenščino, uvidevali so, da nij slovenščina jezik, v katerem se ne dadč vse dopovedati — kakor trdijo abotni naši nasprotniki — jezik, kateremu izrazov ne manjka; uvidevali so, da je temu baš ug-
opak. Da je bil sad tacega poduČevanja na narodni podlagi gotovo lep, kaže dovolj jasno, da smo dobili skoro iz vseli tedajšnjih kandidatov prav dobrih, domoljubnih učiteljev. Naj omenim le občeznanega, za blagor narodov trudečega se učitelja Ljutomerskega, gospoda Blaže-ta Pernišeka, kateri se je za tega časa šolal na goriškem učiteljišči.
Pa dolgo časa nij trpela ta „sreča“. Nekaj časa potem zbolel je duševno gospod učitelj Budal, moral je zapustiti izo-braževališče ter ee podati zdravit v boleuišnico v Gradec, kjer je menda še danes. Njegova izguba bila je za pripravnico velika škoda, in nastala je bila velika zmešnjava, ker nij bilo nobenega učitelja na preparandiji, da bi prevzel Budalova predmeta. Ker je pa bil gosp. B. tudi okraj, nadzornik, in ker i,e je le zaman čakalo, da bi r,e ozdravel, izvoliti so morali novega inšpektorja iu ta čast je doletela zdaj — Franja Vodopivca, kateri je moral, nadzorništvo spreievši, učiteljsko mesto na pripravnici popustiti. Manjkala sta torej sedaj ra preparandiji dva profesorja, a od kod dobiti novih učiteljski, moči? Iz zadrege so rešili priprav-nišče deloma veduioni učitelji, deloma drugi učitelji srednjih šol. Slovenščino v l. in 2. razredu je prevzel vadnični učitelj, gospod Avgust Leban, slovenščino v III. gosp. gimnazijski učitelj, Fr. Levec; zgodovino sta pa podučevrla takratna realkina učitelja gosp. Sukljc in Lovec. Matematiko je prevzel vadnični učitelja, g. Goljevšček. Da iravno je bilo pripravnisče tedaj na novo z dobrimi močmi priskerbljeno, ipak nij mogel biti uk dokaj uspešen, ker ti go podje 10 imeli užo črez glavo opravka v lastnih šolah; podučevanje Da učiteljišči je bilo le njihovo postrausko delo. Posebno pa geogr rija in zgodovina je takrat, na preparandiji jako trpela, ke,, 110 samo, da je imel gospod Suklje lepo pot od realke do pripravnice, izostajal je večkrat radi bolehnosti; tudi ga več časa nij bilo takrat, ko je bil šel na Dunaj delat profesorski izpit. Ko je leta 1873/74v odšel tudi prof. Glovacki iz Goiicc in ž njim gospoda Levec in Sukljc, dekretirali co nalašč za prepara,ndio dva učitelja, in sicer je je bil poklican na izobraževali šče gospod Ker uik iz Novega mesta in Lavtar iz LjubPane. Pervi je prevzel slovenščino, geogr, in zgodovino, a poslednji matematiko ia fi iko. Naravoslovje pak je učil do letos po veliki noči gosp. prof. Erjavec, kijev službi na tukaj 'nji realki.
Ali kakor uri vajo v vse šole zdaj nemščino, kolikor je le več mogoče, tak6 so jc zgodilo tudi s preparaudiio, katera je bila do leta 1873/74 skoro na čiefo narodni podlagi. Začeli so predavali nekatere predmete Vlahom in Slovencem skupno po Nemško, tako, da sedanji pripravniki ne zua o korenito niti nemščine niti slovenščine. Verhu tega je zadela slovenske pripravnike še druga nesreča. Odstavljen jo bil namreč lanskega leta o veliki noči, kar naenkrat gospod učitelj Kersnik in mestu
njega je prišel iz Maribora na goriško učiteljišče g. J. Domin-kuš, kateri je prevzel zgod. in slovenščina na gor. prep., a žali bog! poslednji predmet celi preparandiji le v veliko kvar. Dasiravno je ta gospod učen človek, kar se tiče zgodovine in geografije, vender je velik revež v slovenščini. A to si mi ne bo očitalo, da krivo sodim, čujmo, kaj časopis jjSoča^ o njem pravi: „Na goriškem učiteljišči, piše goriška „Soča“, kder se marsikaj nerednega godi, mora seveda tudi slovenščina terpeti.11 Učijo letos v vseh treh razredih prof. D., kateri gotovo manj slovenščine zna, kakor vsak pervošolee gimnazijski, kajti ta učeni učitelj slovenščine še dobro čitati slovensko ne zna. Nij mu sicer dokaj zameriti tega, ker on za slovenščino nij opro-biran, ampak samo za geografijo in zgodovino, v katerih predmetih je strokovnih. Bolj pak je zameriti vodstvu tega zavoda, kateremu to uij (?) znano in kateremu bi bilo skerbeti, da se izrojenci tudi kaj materinščine navadijo. — Ker tedaj gosp. prof. D. slovenščini nij kos, tudi nalog ne popravlja (pa jih tudi ne more), ampak če kaudidatje pišd kako nalogo, zapiše le red pod zadačo. Izversten red dobi pa le oni, ki krasno piše (kalligrafuje), naj potem naloga mrgoli slovniških pogreškov.
In tako se prigodi, da marsikateri kandidat, kateremu slovenščina verlo dobro teče, mora se zadovoljiti konec leta se suhim „genUgendom“’ med tem, ko drug puhloglavež sč „sehr gut-om“ figurira! Nijso li to v nebo vpijoče krivice? Pa še več! Kakor čujemo, vadi ta gospod celo gojence III. leta v prestavljanji iz slovenščine na nemščino, namesto, da bi učil predpisano literaturo slovensko, nauk o prenosih itd. Tudi se baje med slovensko uro — „švabščina“ goji in v njej kramlja!! Zakaj bi pač to g. D. raji za nemščino ne porabil? Slovenščino na pro-parandiji treba, bog ve! veščemu učitelju izročiti, ne takemu; kaj naj se od ljudskega učitelja pač tirja, če ne temeljito znanje slov. jezika!? . . .“
Tako goriška „Soča“. Jaz pa še dostavljam, da potem takem nij čuda, ako so naši kaudidatje mlačni v narodnem obziru in ako jim je slovenski jezik le — deveta briga. Na takem načinu, bog ve! ne smejemo se nadejati od sedanjih učiteljskih kaudidatov dobrih, domoljubnih učiteljev, ampak baš naopak. Po takem načinu se pripravnikom gasi ljubezen do maternega jezika, ter se jim pravlja na opolzlo pot — nemškutovauja in pri zaničevanja lastne matere Slave. Kaj za boga! naj pa učitelj zna, če ne svoj materui jezik, v katerem podučnje mladino? Učitelj, nezuajoč dobro svojega maternega jezika je podoben ptiču brez perut; kajti meni ni mogoče misliti, kako more razširiti omiko tisti, kateri še jezika nežna, v katerem ima podučevati, ki vsak moment v zadrego prijde sč slovenskimi izrazi. Od učitelja se ne zahteva dandanes, da zna le abc, ampak on mora biti tudi popolnoma zmožen, brezpogrešno svoje misli izrazovati
pismeno in ustmeno v svojem maternem jeziku. Ali poročete od Slovenca, kateri uapisavši le dve versti sto gramatičnih pogreškov naredi, da je omikan? Bog ve, da ne!
A bodi dosta teh jeremiad. Menije bilo na tem, spoštovani gospod urednik, da Vam le na kratko obrišem razmere učiteljišča v Gorici. Kakor sem iz gotovega vira izvedel, so go-riški kandidatje še precej zadovoljni z drugimi učitelji. Naravoslovje podučujc zdaj Lahe in Slovence skupno po nemško g. Moc, učitelj na laškem oddelku.
Gospod Lavtar dobro rešuje svojo nalogo, govori tudi iz-verstno slovenščino, le to bi bilo želeti pri njem, da hi bil sč svojimi gojenci nekoliko mi leji, in mož je na svojem mestu. (Nič ne škodi, ako je tudi oster. Ured.)	— ec
Dopisi.
Iz Krasa. 14. aprila (Izv. dop.) Vsak bi si mislil, da so pod Goriško grofijo spadajoče narodne šole v najlopšom in najboljšem stanu, in da dobro napredujejo; a motil bi so. Glejmo, kako sc godi kraškfm učiteljem. V primeri z drugimi učitelji drugih primorskih okrajev so kraški, v pri-morskej Sibiriji prepičlo plačani, kajti Kras je vsaccmu omikancu znan v geografiji kot nerodovitna tla. Le tu pa tam v kakem zavetji opaziš peščico rodovitno zemlje. Torej le v obilnih 'letinah zadostujč domači predelki Kraševcom. Za to pa jo tudi na kraških terdih tleh, povsod velika draginja kot na dunajskoj razstavi. Pri takoj draginji učitelj s 400 gld. teško izhaja, čo si ne zna dobro meriti. Pa vsaj, da bi to dobival! Ver-noli so so stari časi za kraško učitelje. Užo od januvarja noj nijoden kraških učiteljev vinarja potegnil. Porvi mesec je marsikatori učitelj po ostroin kraškem apnoniku peto brusil, pa vsoloj zastonj; protokol jc mesec februarij, tako tudi marc. 30. marcija je bila okrajna učiteljska kon-feroncija pod marljivim g. nadzornikom Vodopivcem. Konforoncija noj bila živahna kakor bi morala biti, kajti vsak jc bolj mislil, kako da se verne, nego na predloge. Marsikateri učitelj jo prinesel seboj po dvoje pobotnic mesti penezov, misleč, da si priskerbi s torna obed in večerjo. Pa prekanil so jo vsak. Tudi ta dan jo šel up po vodi.
Po končani konforcnciji, užo zvečer, je več učiteljev po več ur hoda v strašanskoj burji domov korakalo, ker nejso so toliko novčičev imeli, da bi ležišče plačali. Nej to žalostno?
Bolj oddaljeni učitelji so bili prisiljeni, v Sežani ostati, čo tudi nojso imeli toliko, da bi pili verček piva. Zvečer smo našli g. okr. pervosod-nika, ki se jc baje tistega dne uže rano v Terst, odpeljal. Vprašali smo ga, kaj misli, in kedaj bode vendar kaj. Na to nam je odgovoril : „Mo-reda še nocoj, a jutri prav izvestno". Toda še zdaj ('*/«) nismo nič dobili. Se bodo li učitelji po kraških, terdih (tleh) stenah od rib živeli? Ali mo-reda kakor Izraelci v puščavi od mane? Nij več čudežev. S kratka: okrajni šolski svet ne j sposoben to službe.*) Koliko norodnosti bi šo lehko naštel!
*) Ta morda nej tega kriv.	Ured,
Od dne do dno, tudi mladež bolj šolo zanemarja; krajni šolski svet derži roke križem, če ga tudi učitelj vedno opominja, okrajni baš tako. Pomagaj si učitelj! Le tako naprej!	Krašk učitelj.
Iz Maribora. Učiteljsko društvo za mariborski okraj je imelo 1. m. m. v Mariboru svojo perijodično sejo, katere so se skoro vsi udje udeleževali, tudi več učiteljev iz slov. bistriškega in št. lenartskega okraja je bilo navzočih. Predsednik g. Nerat pozdravi navzoče s kratkimi besedami, zapisnik prejšnje seje so prebere in odobri. Na dnevnem redu je bilo:
o) razna poročila,
b) govor g. dr. Elšnik-a: „Praktično razlaganje iz geometrije1*,
c) govor g. prof. Robič-a o pojasnjevanji novih učnih načertov in
d) posamezni nasveti.
G. Nerat je govoril o menjavi objektov (učil, Objektenaustausch) in jo društvu priporočal, naj si v ta namen izvoli komitč, kteremu so v tej reči potrebna opravila izročč, kar je društvo sprejelo in sta v imenovani komitč izvoljena gg.: M. Nerat in J. Slekovec. G. dr. Elšnik je svoj govor radi pomanjkanja časa za prihodnjo sojo odložil.
G. prof. Robič je na tablo napisal lekcijski načert za 2 razr. šole in natanko pokazal, kakč so ima učna tvarina med posameznč ure razdeliti, da se v tem oziru novim učnim načortom popolnem zadostuje. Nazadnje se društvo sklene, da hoče 13. majnika, ako bo lepo vreme, izlet napraviti v slov. Bistrico (se ve, da brez vsega pompa) in so k tej zabavi tudi sosednja učit. društva povabljena. Tisti gg. učitelji, ki pridejo iz mariborskega okraja, naj se okoli '/.fi. ure zjutraj na tamošnjem kolodvoru zberč, oni pa, ki pridejo iz ormužkega in ptujskega okiaja, združijo se na Pragerskem z nami. Za gg. učitelje iz coljskega okraja bo pa menda mešani vlak najpripravnejši; morejo pa tudi poštni vlak rabiti, ki pride °koli 8. ure pred p. na bistriško postajo.
Nadejamo so, da se bode veselice prav veliko učiteljev in znabiti tudi drugih šolskih prijateljev udeležilo. Ako bo pa ta dan slabo vreme, imelo bo učiteljsko društvo za okraj Maribor svojo sejo, za ktero je na dnevnem redu med drugim zgorej omonjen govor g. dr. Elšnika. M.
Iz Gradca. (Učiteljska preskušnja v Gradci 5. aprila 1.1.) K tej učiteljski skušnji seje oglasilo 16 učiteljev in 3 učiteljice. 13 učiteljev za ljud. šole, 3 za meščansko, 2 učiteljici za ljudske, 1 za meščanske šole. Med 13tim učitelji dva nista prišla in eden je po pismoni skušnji odstopil. Skušnjo za ljud. šole je tedaj 10 učiteljev izverševalo, 9 Nemcev in eden — Slovenec, od tih 10 je 8 izšlo, ‘2 morata pohavljati.
Vprašanja pri pismeni skušnji za ljud. šolo so bila:
1) Worauf ist beim Entwurfo eines Lectionsplanes Rlicksicht zu nehmon ?
2) Warum ist e* notlnvendig dcn Untorricht iuterossant zu machen, und wodurch kann dies geschehen?
Nemški jozik.
t)ber das Lesen von Biichern und Zeitungen. Ist dasselbe schadlich °der ntitzlich und wie kann und soli die Schule in dieser ilinsicht eiuvvirkon V
Računstvo in geometrija.
1. Ein Grazor Kaufmann erhiilt von soinom Commissioner in Triest Factura Liber 12 Sacke Reis, Bruto 2140 Kg., Tara 1V«%> :l '^0 Kg. mit 53 fl. berochnet, die Spesen in Triest betragen 09.50 kr., die Sensarie ist mit Vi°//o und die Provision mit 2°/0 berochnet. Die Factura ist zu be-recbnen und kautmannisch zusammon zu stellen.
2. Jemand raucht seit 8 Jaliren tiiglich 3 Zigaren a 2 kr. Wie viel Goid wiirdo er jetzt raehr besitzen, wenn er niclit geraucht liiitto, und nach Verlauf eines jeden Jahres das an Zigaren ersparte Geld in eine Sparkasse, vvolche mit 5% (u. z. ganzjiihrig mit Zinseszinson) verzinsot, angolegt hatte?
3) Eine trapczfdrmigo Wieso ist 2 c. KI. Aar und 85 Aar gross; die paral. Seiten stehen im Verhaltnisso 5 : 37a und betragen zusammen 484 M; wie gross ist ihro Entfornung von einander?
4) In cin zilindrisches Gefiiss von 0 7 M. Durchmossor, das zum Theil mit Wasser gefiillt ist, werden 8 Kugoln, jede von 12 cm. Durchrn. geworfen; um wie viel steigt, dadurch das Wassor in dem Gefiisse?
Kcalijo.
1. Es sind kurz die \vichtigsien Erreignisse, vvelche sich unter Maria Theresia zugetragen, zu erzahlen.
2. Wie entstohen die 4 Jahreszeiten ?
3. Besehreibung dcs arcbimedischeu Versuches.
Slovenščina.
V katerem oziru ljudski učitelj ložcj deluje na kmetih, v katerom v mestih?
Iz ormulkega okraja. Orinužko učiteljsko društvo imelo je 1. aprila
1.	1. svoj rodni shod. G. predsednik pozdravlja pričujoče in potem se zapisnik zadnje seje prebere in odobrujo. Došli dopisi se prebere in rešijo. Prcdnaša g. Sijanec iz kemije in govori o kiselcu in zraka. G. Maks Robič, podučitclj od sv. Miklavža, se oglasi kot podporni ud k učiteljskemu društvu, sprejme sc ga. G. Sijanec stavi predlog, opirajoč sc na §. 10 društvenih pravil, da bi so na željo učit. soprog: Tereze Repič od Miklavža Marije Sijanec z Svetinj, in Ano Štuhec z Iluma sprejele kot podporni udje v društvo, kar je bilo odobreno. G. Ravšl stavi predlog, naj bi eden izmed gg. učiteljev za telovadbo slovenske tehnične izraze pri kateri prihodnjih sej društvo naznanil. Sprejme so. Zeloti jo, da bi so za naprej več govornikov oglasilo.	Strenklj,	tajnik.
(Več došlih dopisov ne moremo radi malega prostora v tej številki objaviti.)	Urod.
Slovstvo.
(„Mala fizika za narodno ali ljudske šole“) v pogovorih. Z na-vodom o mnogih, po v sodi in brez priprav lob k o izpeljivih poskusov. Spisal jo dr. Evg. Netolička, profesor fiziki v Gradci, poslovenil Ivan Lapajno, nadučitelj v Ljutomeru. Cena 25 kr. Dobiva se pri založniku „Loykam Josofsthal11 v Gradci. To je naslov najnovejšej knjižici, s katero bodo brez dvombe ustreženo slovenskim učiteljem in
učencem. O vrednosti slovenske prestave ne moro uredništvo „Slov. učitelja" spregovoriti; zavoljo tega tu podajamo namesto kritiko, katero drugim listom prepuščamo, kratek predgovor k tretjemu nemškemu natisu, ki se glasi:
*Ta knjižica, ki je v dveh letih uže v tretjem natisu na svitlo prišla, je bila večjidel prijazno sprejeta. Slavno c kr. deželno šolsko sve-tovalstvo za Štajersko jo je priporočila, šole po Avstrijskem in po drugih doržavah so jo vpeljale pri poduku in prestavilo se je to delce tudi na švedski jezik. Dobro vem, da nekateri strokovnjaki niso s tem zadovoljni, da v svojem pervom pogovoru s „sivo teorijo" začenjam. Ta teorija pa ni tako „siva“, kakor jo morebiti na pervi pogled videti. Slišal sem, da so mali dečki po pervih urah v podučevanji iz fizike doma prašali: „Oče, mi se v šoli učimo fizike, kaj je prav za prav to?" Skušal sem torej na loliko umljivi način razložiti, s čim se prav ta nauk peča. Sicer jo pa prosto vsakemu učitelju, ki ni mojih misli, da more kar z drugim pogovorom začeti.
Nadalje je tudi to res, da v knjigi navedeni učenec nekaterikrat nepričakovano odgovarja, kar so v resnici morebiti ne zgodi, pa prosim, na to se ozirati, da sem učno gradivo baš v pogovorih zato sestaviti hotel, da knjižica ni preobširna, in da sem učitelju pripustil, da on še z drugimi vstavljenim prašanji učence naposled na take odgovore napeljuje."
(Knjižico za poduk v petji) v narodnih šolah je spisal g. Peter Woi8S, učitelj v Celji in jo izročil „Glasbeni matici"*) v Ljubljani, da jo pregleda in izda. Število učnih knjig za našo slovenske šole se bodo vendar po malem pomnožovalo.
(Kakor beremo v „P. Z.",) spisal je isti marljivi g. učitelj knjižico pod naslovom: „Gehdr- nnd Stimmungcn auf Grundlago der ZifFer-tonschrift fiir Volksscliulen". Cena joj 12 kr., s pošto 14 kr.
Šolske novice in drobtine.
(„Učiteljsko društvo za slovenski Štajer"). Vabilo k odbo-rovi seji, ki bode 17. maja, na binkoštni pondoljek v Colji. Začetek ob
11.	uri dopoldne. (Zborovališče se naznani po „Slovenskem narodu" in pa posamezno gg. odbornikom.) Na dnevnem redu je:	1) Naznanila pervo-
sednika in blagajnika o delovanji in stanji društva in pogovor o nadaljnem društvenem delovanji. 2) Pogovor o pomanjkljivostih slovensko-štajerskega šolstva in o sredstvih za večjo napredovanje njegovo. 3) Posvetovanje o bodočem občnem zboru. 4) Kazni nasveti. K tej odborovi seji se ne vabijo samo gg. odborniki, kateri naj bi sicer prav za gotovo zbrati so izvolili, ampak tudi drugi udje našega društva naj bi se to važne seje s posvetovalnim glasom udeležiti izvolili.**)
V Ljutomeru 1. maja 1875.	Lapajne,	predsednik.
(Iz deželnih zborov.) Štajerski deželni zbor je zavergel prošnjo 18 učiteljskih društev za odpravljonjo §. 12. v postavi od 13. oktobra. Nasproti temu pa jo sklenil postavo, po kateri naj bi '/j % doneski od zapuščin ne tekli v pokojninsko blagajnico (katera je baje že precej velika), ampak v deželni šolski fond. Pri proračunu za narodne šole je bila precej živahna debata, katere so je mnogo poslancev udeleževalo, med temi tudi
*) Opozorujemo pri tej priliki tudi č. čitatelje „Slov. učitelja" na »razpis daril" „Glasbene matice" za razno napove in skladbe, o čemur so Je po druzih Časnikih več poročalo	Ured.
**) Udeležba utegne precej velika biti.	Ured.
slovenska dr. S er 11 e c in dr. Vošnjak. Poslednji jo posebno omenjal razmer slovensko-štajorskega šolstva ter govoril proti ponemčevanju šol. Sprejela so je o tej priliki resolucija, da naj deželni zbor za prihodno zborovanje predloži načert. postave o imenovanji učiteljev in da naj so vnovič vlada naprosi za ustanovitev učiteljišča na zgornjem Štajerskem. *) V kranjskem deželnem zboru so je predložila postava, po kateri naj bi učiteljice imele onako plače, kakor učitelji. V isterskem deželnem zboru se je posvetovalo o novi postavi o šolskem nadzorstvu.
(Naznanilo.) Šmarsko okrajno učiteljsko društvo ima prihodnji zbor 13. maja pri sv. Petru.
Razpisi učiteljskih služeb po Slovenskem.
Na Štajerskem: Učiteljska služba v Framu (3razr. š.) s 550 gld. in stan. Učiteljska služba v Brezuli (lrazr. š.) s 550 gld. in stan. Naduči-teljska služba pri Mariji v Puščavi s 650 gld. in stan. (Vso v mariborskem okraji, prošnje do 15. maja na kr. š. svete.)
Na Kranjskem: Učiteljska služba v Robu (lraz. šola, kočevski okraj) s 400 gld. do 20. maja na kr. š. svet. Služba učiteljice na ljubljanski ženski vadnici s 1000 gld. do 15. maja na dež. š. svet. Več učiteljskih služeb v postojnskem okraji. —
Premembe v učiteljskem stanu po Slovenskem.
Na Kranjskem. G. Silvester Kette (iz Vrema), učitelj na Verhniki; g. Ivan Geiger (iz Vorhnike) učitelj ua Igu.
*) Iz staj. dež. zbora utegnemo prihodnjič obširneje poročati. Ur.
ur Tiste gg. letošnje naročnike, kateri nam še nič naročnine poslali niso, dovoljujemo si nljndno prositi, da hi nam vsaj polletno naročnino v kratkem poslati izvolili.
Podučiteljska služba	1-8
se razpisuje ua štirirazrednej narodnej šoli v Šmarji z dohodki 480, oziroma provizorično s 360 gld. Prositelji, kateri morajo biti zmožni slovenskega in nemškega jezika, imajo svoje dostojno dokumeutirane prošnje po predstavljenej šolskej gospodski najdalje do 25. maja t. 1. vposlati krajnemu šolskemu svetu v Šmarji pri Jelšah (St. Marein bei Erlachstein.)
Okrajni šolski svet v Šmarji 23. aprila 1875. Predsednik: lina* I. r.
Učiteljska služba	2-2
izpraznena v Cezanjevcih se razpisuje s plačo 550 gld. in prostim stanovanjem. Prosilci, kteri imajo slovenskega in nemškega jezika zmožni biti, naj se oglasijo po službeni poti do 25. aprila t. 1. pri krajnem šolskem svetu v Cezanjevcih. —
Okrajni šolski svet v Ljntomern
dnč 3. aprila 1875.
Predsednik: IVfMimtcČM.
Lastništvo „Učiteljsko društvo za slov. Štajer.“
Za uredništvo odgovoron Dr. Lorene. — J. M. Pajk ova tiskarna v Mariboru.