OHK - GeoSrafi ja III B 21 GEOGR. OBZORNIK /1958 2 49094900547,1 Leto V. Steouka I Ljußljana 1958 - N-'<'». We;h ^rsntmj' * I Wrr"irt»a - WysjluS, i POZNAN Wegr«w# 9 ¡WARSZAWA 'Min'.k Maiow. I Wgf*}» L. . poi:. WKJlicyrr.sr Skiem'-e ¿eiech^ sgiSinicft V » MWSi :fWi»-D gmj^AS'.- *> a "« ve 'S* R ad om 9 tu;» ] ^ erztmlk lawo. moip Sk-ariys*^ •Kamipnn* 'fruir*-K 'Kielce ujmortL^ r^iskc M^o/y.es.'ifjg/ (M¡eJ«< log»ob'0 Heg; tancut Striytów ) KrvSttO® Oie&zyn i Beflun Dien Chorzów >m ewowic« 49094900547,1 Prosimo, da vplačujete naročnino za CO na tekoči račun revije (60-KB-l 2 147), ne pa na tekoči račun Geografskega društva. Na račun društva vplačujte le članarino. GEOGRAFSKI OBZORNIK, časopis za geografska vzgojo in izobrazbo. izhaja štirikrat letno. Izdaja Geografsko društvo Slovenije, Odsek za geografski pouk. Uredniški odbor: dr. Sveto^ar llešič, dr. Ivan Gams, dr. Vladimir Kokole, dr. Vladimir Klemenčič. L redni k Darko Radinja. Ljubljana. Subičeva 1. Dopise pošiljajte na urednikov naslov. Za vsebino £ an! o. so odgo orni avtorji sami. Letna naročnina 240 dinarjev. Posamezna številka 60 dinarjev. Naročajte in vplačujte na nadov: „Geografski ob-•oroik". Uprava: Zemljepisni muzej Slovenije, Ljuldjaua. Trg francoske revolucije 7. — Slev. tek. rač.: 60-KB-l 2-147. Tiska: Šolska tiskarna Tehniške srednje šole v Ljubljani VSEBINA Stran France Potočnik, O pomorstvu in pomorskem gospodar- atvu v LR Sloveniji........... 1 Darko Radinja, Hidroenergetski viri Jugoslavije (z dvema skicama)........... . 5 Dr. Vladimir Kokole, Geografski in drugi vtisi s Poljske (s tremi slikami) ............ 13 Dr. Iran Gams, Rast in socialna preobrazba prebivalstva v SZ.............. 18 Mavricij Zgonik, Nekaj aspektov k ocenjevanju geografskega znanja................20 KNJI2EVNOST Pavel Kunaver, Kraški avet, Odgovor na oceno knjige 21 ANKETA Lidija Prudič, Nekaj misli ob anketi....... 22 DROBNE NOVICE Stane Košnik, (Jemen, Ifni in Rio de Oro). Vladimir Kokole (Poljska mesta) in Igor Vrišer (Gradnja cestnih tunelov v Zapadnih Alpah. Urbanizacija Kanade, Novi Aden, Železova ruda na Labradorju) 24 DRUŠTVENE VESTI Mavriiij Zgonik, III. mednarodni kongres profesorjev geografije r Grenoblu.......... 26 Slika na naslovni strani: Mesta v povojni Poljski (glej sestavek dr. V. Kokoleta, Poljska mesta) Geografski obzornik LETO v Časopis za geografsko vzgojo in izoSrazSo št. 1 19 5 8 France Potočnik O pomorstvu In pomorskem gospodarstvu v LR Sloveniji* Težnja slovenskega naroda. «Ja se afirmira na morju ter da razvija dejavnost v raznih panogah pomorskega gospodarstva je zgodovinsko dejstvo, odkar živijo Slovenci na svojem sedanjem narodnostnem področju. Kakor hitro pa so na naši obali, naseljeni pretežno s slovenskimi prebivalci, zagoe po darili tujci, so našemu ljudstvu onemogočili, da bi se uveljavilo na morju. Sistematično in nasilno so ga tekom stoletij odvračali od inorja, ga odrivali od morske obale v hril>o\ite predele zaledja, a morsko obalo so naseljevali z neslovenskim elementom. Kljub tej stoletni žilavi borbi v slovenskem ljudstvu nikdar nista umrla hrepenenje po morju in živa želja, da nastopi še enkrat tisti čas, ko se bodo s hribov spustili zopet na svojo morsko obalo, na morje, ki so ga stoletja gledali le iz daljave ter da bodo prevzeli pomor-sko-gospodarske pozicije, ki jim pripadajo. Kljub dejstvu, da Slovenci vse do nedavna nismo imeli niti koščka lastne morske obale, se je naše ljudstvo za morje vedno zanimalo. Naša mladina se je rada posvečala pomorskim poklicem, šolali 6o se številni odlični slovenski pomorščaki, ki so potem plovili na trgovskih ladjah1, italijanskih, avstroogrskih in bivših jugoslovanskih pomorskih brodarskih podjetij ali pa službovali v vojnih mornaricah Avstroogrske monarhije in bivše Jugoslavije. In sedaj, ko je naša narodnoosvobodilna borba spremenila to stanje ter dosegla, da tudi slovenski narod uteši svojo staro težnjo ter dobi nazaj vsaj košček svoje morske obale, čeravno, žal, še ne vse — eo ustvarjeni pogoji, da tudi Slovenci razvijamo prav vse panoge pomorskega gospodarstva. Ce še pomislimo, kakšne ogromne žrtve so tekom svoje zgodovine prispevali mnogi, tudi veliki narodi, da bo s koščkom morske obale dobili svoje okno v svet, potem l>o jasno, da je naša dolžnost, da v razvitek našega pomorstva in pomorskega gospodarstva v ložimo vse naše sile in sposobnosti, ker bi sicer napravili grobo in težko popravljivo zgodovinsko napako. \ Če hočemo sicer bežno ali vendar kolikor mogoče konkretno pregledati začetek, vzpon in sedanje stanje našega pomorstva, je potrebno, tla * Referat » kongresa geografov LRS, oktobra 1957 v Portorožu. po vrstnem redu obravnavamo njegove posamezne elemente, a ti bi bili sledeči: pomorsko šolstvo, dolga in velika obalna plovba, mala obalna plovba — potniška in tovorna, pomorska luka Koper ter končno ladjedeletvo. Pomorskega ribištva, njegove tehnike, ekonomike in problematike ne l>onio obrav nav ali, ker je to predmet posebnega referata. Zaradi popolnosti slike, in ker ima morski ribolov mnogo skupnega b samim pomorstvom, naj omenim samo toliko, da se na našem obalnem področju bavita z morskim ribolovom dve močni podjetji, ki sta tehnično najsodolmeje opremljeni. Naše ribiško podjetje „RIBA — IZOLA" je že vrsto let tudi po ulovu rib najboljše ribiško podjetje v naši državi. Prva pridobitev našega slovenskega pomorstva je brez dvoma Pomorska srednja šola v Piranu, ki je seveda tudi prva taka šola v zgodovini slovenskega naroda. Že 28. septembra 1945. leta je Pokrajinski narodnoosvobodilni odbor za Slovensko primorje osnoval to šolo z navpičnim, strojnim in ladjedelniškim odsekom, kot temelj našemu slovenskemu pomorstvu. Ta šola. ki je najprej poslovala z izredno težkimi prilikami v Semedeli pri Kopru, je 16. maja 1948 premešoena v Piran. Tu posluje še sedaj ter je tekom let dala našemu jugoslovanskemu pomorstvu že nad 200 odličnih pomorskih strokovnjakov. Absolventi te naše šole eo se v praksi odlično izkazali, a prav tako pri odsluženju vojaškega roka v naši vojni mornarici in pri opravljanju izpitov za rezervne oficirje vojne mornarice. Interes za to šolo je pri naši slovenski mladini izredno velik. V letu 1956 smo za razpisanih 40 mest prejeli nad 160 prošenj, a letos okrog 150. Problematika naše Pomorske srednje šole je v tem, da ta šola posluje v sto fet stari carinpki kasarni v Piranu kjer so prostori odločno pretesni ter jih je premalo, da ni prostora za kabinet, da je internat za gojence odločno premajhen, ter da eo objekti šole raztreseni po Piranu. Drugi problem osnovnega pomena je, da šola nima šolske ladje, s katero bi se vršile tedensko manjše vožnje, a vsako leto daljše šolsko potovanje. Take ladje nima niti ena pomorska šola v Jugoslaviji. Brez šolske ladje, kjer bi se vršil praktični pouk v pomorstvu, v astronomski in terestrični navi- 1 gadji. signalizaciji, ladijski služIti in slično — pa ni mogoče res vsestransko izobraziti od bonih pomorščakov. Za šolsko ladjo bi bilo trenutno potrebno 40 milijonov dinarjev, a pozneje še dodatna sredstva za opremo. Sedaj si naša Pomorska srednja šola pomaga na ta način, da skuša vsako leto dohiti primerno ladjo za krajši čaH. s katero gredo gojenci vsaj na enomesečno potovanje. Leta 1956 je šoli dala ladjo na razpolago naša Vojna mornarica: a letos naše podjetje „Splošna plovba Piran". V sklopu Pomorske srednje šole posluje tudi Ribiška šola kot edina te vrste v naši državi. Doslej je to bila dveletna šola s praktičnim poukom, letos pa prehajamo na triletno šolanje. Ta vzgaja strokovne pomorske ribiče in motoriste za ribiške ladje. Teoretični pouk se vrši od jeseni do pomladi, a tekom vsega poletja so gojenci ukrcani na motornih ribiških ladjah naših dveh ribiških podjetij. Doslej je ta šola izobrazila sto prvih slov enskih strokov nih pomorskih ribičev in motoristov. Šola se bori z istimi težavami kot Pomorska srednja šola, to je: manjka prostorov, učilnice so premajhne, internat ima premajhno kapaciteto itd. Okrajni ljudski odbor Koper je uvidel težave, s katerimi se bori naše pomorsko šolstvo pa je osigural sredstva, da se izdela investicijski program za gradnjo Pomorskega šolskega centra blizu Portoroža. Ta program bo te dni predložen in, ko lx) ti» šolski center zgrajen, bo možno nuditi dijakom strokovno izobrazbo v kulturnih učilnicah, laboratorijih. kabinetih in delavnicah. Razen tega bodo v novem šolskem centru organizirani tečaji za nižji pomorski strokovni i kader, to je za samostojne mornarje, krmilarje. vodje stroja in palube itd., ker tega kadra silno primanjkuje in ga mi Slovenci sploh nimamo. Šole. oziroma tečajev za nižji strokovni kader v naši drža v i nimamo, ter bo to prva taka šola. Ako končno še nasplošno preinotrimo stanje strokovnega kadra v naši jugoslovanski trgovski mornarici, pridemo do ugotovitve, da nam predvsem silno manjka vodilnega kadra, to je Kapitanov dolge plovbe in pomorskih strojnikov 1. razreda. Srednje pomorske šole izobrazijo sicer za sedaj zadostno število oficirjev palube in stroja. vendar ta kader le težko dosega navedene najvišje nazive v pomorstvu. Vzrok je v nepri-kladnem sistemu šolanja, ki zahteva, da oficirji palube in stroja prekinejo svojo prakso na ladjah ter se že kot zreli ljudje vrnejo za šolsko klop, ker je edina možnost za dosego naziva kapitana dolge plovbe in strojnika 1. razreda dovršitev dveletne Višje pomorske šole na Reki in njena diploma. Po mnenju vseh pomorskih krogov Jugoslavije je ta sistem nepravilen ter je Višja pomorska šola postala resna ovira za napredovanje našega mladega pomorskega kadra. To šolo bo treba ukiniti ali pa reformirati in omogočiti napredovanje s prakso in predpisanimi izpiti, kakor je to povsod na svetu ter je bilo poprej tudi pri nas. Potrebe po pomorskih kadrih so pri nas izredno velike. če se uresniči program izgradnje naše trgovske mornarice ter se flota dvigne na 1.200.000 ton nosilnosti, se bo morala naša skupnost s tem problemom izredno resno ukvarjati. Potreba po tem kadru pa ni samo na našem ladjevju, temveč tudi v pomorski upravni službi, v specializiranih pomorskih podjetjih, pa tudi v inozemstvu, ker s pomorskim kadrom pomagamo prijateljskim državam kot na primer Egiptu, Etiopiji, Burmi. Indiji, Indoneziji itd. Pomorski ladijski promet na našem področju začne z letom 1954, ko je tedanje podjetje „Val" v Piranu (pozneje „Slovenija linije" in nato „Splošna plovba Piran") nabavilo želemo motorno ladjo „Martin Krpan" s 525 tonami nosilnosti za veliko obalno plovilo. Pozneje istega leta je nabavilo podjetje še železno motorno ladjo „Gorenjska" & 1310 tonami nosilnosti. Jeseni leta 1954 pa je prispela že tretja ladja „Splošne plovbe Piran" in sicer tramper „Rog" z 10.310 tonami nosilnosti, ki so jo kupili tako ugodno, da 6e je v povoljni konjunkturi pomorskih prevozov 'že po dveh in pol letih dvakrat amortizirala. Močno povečanje prekomorskega prometa v naši republiki je nastalo z delno decentralizacijo podjetja „Jugolinija", od katerega je „Splošna plovba Piran" kot brezplačen prenos osnovnih sredstev (brez prenosa amortizacijskih skladov) prejela z 31. XII. 1955 sledeče stare plovne objekte: „Gorica" — z 8900 ton nosilnosti, grajena 1918. leta: „Bihač" — /. 9618 tonami nosilnosti, grajen 1930. leta: ..Neretva" s 6663 tonami nosilnosti. grajena 1911. leta: „Ljubljana" z 8026 tonami nosilnosti, grajena 1912. leta: „Komat" z 8282 tonami nosilnosti, grajen 1918. leta — a pozneje še ladjo ..Dubrovnik" /. 9296 tonami nosilnosti. grajena 1938. leta. To staro brodov je je bilo potrebno čimprej modernizirati (preurediti na kurjenje z mazutom in pomladiti z zamenjavo z novejšimi objekti in prodajo starih. Tako je parmik „Gorica" prodan in kupljen drug. mlajši,, ki tudi nosi ime „Gorica", ima 8800 ton nosilnosti in je grajen leta 1925. Ladja „Bihač" je predelana na kurjenje z mazrutom, prodan je par-nik ..Komat" ter nabavljeni ladji „Pohorje" z 10.100 tonami nosilnosti, grajena leta 1945 in „Zelengora" z 10.190 tonami nosilnosti, grajena leta 1943. V letu 1957 razpolaga podjetje s 13 plovnimi objekti za prekomorsko plovbo (dolga in velika obalna plovba) s skupno tonažo 83.856 ton nosilnosti. Po velikosti je drugo pomorsko brodarsko podjetje v Jugoslaviji. Vse ladje se izkoriščajo v svobodni (tramperski) plovbi. Iz X. natečaja za pomorske gradnje so podjetju odobrili 5700 milijonov dinarjev kredita za gradnjo treh tramperjev z lO.OOO tonami. Ti objekti so sedaj v gradnji v ladjedelnici „Ulja-nik" v Puli. Četrta ladja istega tipa se bo gradila 2 v isti ladjedelnici po direktnem aranžmanu z „Jugobanko". Trenutno sc vodij« pogovori z japonskimi ladjedehiicami za gradnjo dveh ladij po 10.000 ton (nosilnosti. Perspektive za nadaljnji razvoj dolge plovbe v okviru našega podjetja „Splošna plovba Piran" so zelo ugodne. Jugoslovanska trgovska mornarica je majhna: bivša Jugoslavija je leta 1939 imela ladjevje z 398.000 ton nosilnosti. Od tega ladjev ja je po končani vojni prevzela naša država le še 138.000 ton nosilnosti. V povojnih letih izgradnja trgovske flote ni šla v korak z razvojem drugih gospodarskih panog in tako imamo ob koncu 1956. leta šele 317.000 ton ladjevja, kar pomeni, da nismo še niti oddaleč dosegli tonaže iz leta 1939. Promet pa stabio raste. Zaradi tega prevažajo do f>3o/0 našega blaga tuje lati je, katerim smo morali v preteklem letu plačati 42 milijonov dolarjev za prevozmine. Blaga torej ne manjka, treba je čimprej zgraditi trgovsko floto primerne kapacitete, da čimbolj zmanjšamo čisto devizno pasivo našega pomorskega prometa. Naše podjetje ..Splošna plovba Piran" bo v bodoče predvsem še Ik>Ij' okrepilo zveze z LR Kitajsko ter se na relaciji za Daljnji vzhod ukvarjalo tudi z linijsko plovbo. Razen tega bo gradilo podjetje tudi manjše ladje 3000 do 3500 ton za vožnje v Rdeče morje in Perzijski zaliv. O obalnem potniškem prometu bi bilo omeniti, da ves obalni potniški promet na naši morski obali vršijo ladje ...Tugoslov enske linijske plovidbe". Tu pa je vrsta pomanjkljivosti, ki jih Ik> treba čimprej odpraviti. Predvsem pa ustvarja težave dejstvo, da je to podjetje 14. aprila 1.1. ukinilo potniško linijo l mag—Koper— Trst — ki je obratovala šestkrat tedensko. To progo bo treba čimprej vzpostaviti. Razen tega je povezava našega o I »al nega področja z ostalo jugoslovansko morsko obalo odločno nezadostna. Stvarno ni še niti sedaj to področje res vključeno v pomorski prometni sistem naše države, ker imajo še vedno vse vzdolžne linije, ki vozijo do Dubrovnika — Kotora — Ulcinja. izhodišče le na Reki. Potrebno bo že enkrat uvideti, da jugoslovanska morska obala začenja v Kopru, a ne na Reki. Predvideva se decentralizacija Jadranske linijske plovidbe. zato smo postavili zahteve po brodov ju. ki bi ga prevzeli, ter bi potem ta promet v glavnem sami uravnavali. Obalni tovorni promet zaenkrat na našem področju nima pogojev za večji razvitek. Obstoja le v omejenem obsegu v okviru Splošne plovbe Piran. Z obalnim prometom je tesni» povezana problematika popravil in vzdrževanja naših pomorskih luk in pristanišč, to je pomolov, lukobranov, kaminometov in podobno. Vsakdo, ki pride v to naše obalno področje, opazi, da ti, tako važni objekti niso niti v redu obnovljeni, kaj šele solidno vzdrževani. Do tega stanja je prišlo iz razloga, ker je za to naše področje v povojnih letih veljal poseben režim takozvane ..Zone R Tržaškega ozemlja". Medtem ko je naša država v povojnih letih mnogo storila, da se na morski obali odpravijo posledice rušenja in razpadanja takih objektov, še iz časa svetovne vojne, se na tem področju v teh zadevah ni storilo skoro ničesar. In sedaj, ko so finančna sredstva omejena, je silno težko v pospešenem tempu vse to spraviti v red. Ne glede na to je sedaj okraj Koper sprožil široko akcijo, da se to brez odlašanja stori. POMORSKA LUKA KOPER Geografski in topografski pogoji, združeni z interesi jugoslovanskega i>omorskega gospodarstva. narekujejo, da se v koprskem zalivu povečajo olistoječe pristaniščne zmogljivosti z gradnjo nove operativne obale. Najvažnejši geografski element je v tem, da se koprski zaliv na maši obali najgloblje zajeda v evropsko celino in da je na vozlišču najkrajših poti med morjem in srednje evropskim industrijskim bazenom. Neposredno zaledje koprskega zaliva in obenem njegovo neposredno gravitacijsko področje sestavljajo v mejah naše države industrijsko razvita področja LR Slovenije. Preko-morski promet naše republike je znašal v letu 1954 — 297.377 ton uvoza in 57.336 ton izvoza, skupno 354.713 ton. Ta promet je sedaj usmerjen pretežno preko Reke, ki pa spričo naglega razvoja zunanje trgovinske zamenjave ne zmaguje v sedanjih pogojih blago vrnili tokov, ki so na to pristanišče usmerjeni. Koprski zaliv je na skrajni točki longitudinalne jadranske morske poti naše obale ter leži v neposredni bližini najvažnejših železniških in cestnih prometnih zvez severno jadranskega prometnega sistema, ki odrejajo njegovo gravitacijsko področje s stališča prometne rentabihiosti. Dolžina železniških (z železniško povezavo Kopra s Herpeljami) in cestnih relacij med najvažnejšimi proizvodnimi središči LR Slovenije in tranzitnimi p »stajami ter obalo, postavljajo koprski zaliv glede na stroške eksploatacije v enak položaj z Reko, na relaciji z Jesenicami pa celo v ugodnejši položaj. Ti .pogoji odrejajo koprskemu pristanišču pomembno vlogo v dopolnitvi in zgraditvi sevemojadranskega pristaniškega sistema. K tem splošnim geografskim pogojem se pridružujejo topografske, geološke in meteorološke razmere, ki omogočajo hitro, in v primerjavi s pogoji drugih jadranskih pristanišč, ceneno gradnjo operativne obale. Koper ima obširno, prosto ravninsko okolico, kar mu daje prednost pred vsemi drugimi lukami na Jadranu. Tudi klima-tološki, mareografski in geološki podatki dajejo Kopru prednost pred ostalimi lukami severnega Jadrana. Poleg tega je treba upoštevati tudi gospodarsko organizacijske pogoje, ki bodo omogočili smotrno izkoriščanje bodočih novih pristaniščnih 3 zmogljivosti, skladno z etapno graditvijo luke. Ti pogoji so predvsem obstoječa špedicijska organizacija, ustanovitev podjetja za Iuko in skladišča. zmogljivost tovornega avtomobilskega parka, delovna 6ila in obstoj 4700 m2 zaprtih skladišč, za začetek poslovanja. V teh pogojih se bo koprsko pristanišče razvilo v dopolnilno luko severno jadranskega sistema in razbremenilo nase glavno pristanišče Reko. Promet blaga v naših Iukah, ki je znašal leta 1939 2.357.000 ton se je leta 1956 povečal za nad 8,000.000 ton ter še vedno raste. Od tega prometa odpade 55 o/o na reško pristanišče, čigar zmogljivosti so bile že leta 1954 s tedanjim prometom 2,650.000 ton popolnoma angažirane. Vse ostalo povečanje prometa pomeni preobremenitev s posledico, da pada kakovost pristaniških uslug, da se plačujejo visoke stojnine in da je treba odklanjati tovor, tudi tranzitni, ki je visoko rentabilen. Kapacitete pristanišča Reka jc mogoče povečati v 5—6 letih do 5 milijonov ton. kar pa zahteva visoke investicije: za železniško postajo (10.000,999.000 dinarjev), obnovitev 2700 metrov obale (2.700 000.000 dinarjev), zgraditev silosa za ?ito (6.400 000.000 dinarjev), poleg tega pa še nabavo luške mehanizacije, zgraditev 30.000 m2 zaprtih skladišč itd. Preusmeritev tranzitnega blaga v pristanišča srednjega in južnega Jadrana v sedanjih pogojih zaradi neugodnih železniških relacij ni mogoča. Ce bi na primer tranzitno blago z relacije Koto-riba—Reka (1956. leta 417.082 ton) preusmerili na Sibenik, bi to pomenilo letno povečanje transportnih stroškov za 429.000.000 dinarjev. Zaradi tega pomeni zgraditev nove obale v Kopru bistven prispevek k rešitvi pristaniške problematike na severnem Jadranu. Obstojala bo možnost, da Koper prevzame določene količine blaga in to predvsem takega blaga, ki ga luka Reka sedaj odklanja. Ze danes bi lahko usmerili na Koper do 300.000 ton blaga, kolikor znašajo, konkretne ponudbe, oe bi imeli temeljne pogoje za tak promet. Med Reko in Koprom me bo in ne more biti nobene nezdrave konkurence, temveč le iskreno sodelovanje, kar bo v veliko korist obema pa tudi celotnemu našemu pomorskemu gospodarstvu. V razdobju od leta 1958 do 1961 je predvidena gradnja 400 metrov nove operativne obale v Kopru s potrebno tehnično ureditvijo prista-lušča z zmogljivostjo do 400.000 ton prometa letno. Prva etapa že začete gradnje v dolžini 135 metrov operativne obale bo končana v letu 1958. S potrebno mehanizacijo in z izkoriščanjem obstoječih pristaniščmh kapacitet bo v letu 1958 po končani izgradnji prve etape Koprsko pristanišče pripravljeno za sprejem 150.000 ton blaga letno. Za izgradnjo koprske luke za prekomorski promet s ¡kapaciteto do 400.000 ton blaga na leto in za in j eno mehanizacijo so potrebna le relativno izredno skromna finančna sredstva v višini 1.058 000.000 dinarjev. V zvezi s pristaniščem je potrelmo začeti vzporedno s tretjo etapo njegove graditve z izgradnjo železniške proge Koper—Herpelje. katere ¡spodnja meja rentabilnosti se začne že pri 250.000 tonah tovora. Zaradi tega je potrebno pristopiti že v letu 1958 k izdelavi glavnega projekta na železniški spoj Herpelje—Koper, zakoličiti traso na terenu ter izvršiti odkup oziroma razlastitev potrebjiega zemljišča. Stroški za gradnjo proge po najugodnejši alternativi v dolžini 37 km bodo znašali za gradbena dela 3,633.000 dinarjev, za elektrifikacijo 710.000.000 dinarjev in za napajalno postajo 477.000.000 dinarjev, skupaj 4.820 000.000 dinarjev. LADJEDELNIŠTVO Ob priključitvi tega obalnega |w>dročja Jugoslaviji je med Piranom in Portorožom obstojala majhna ladjedelnica, ki se je ukvarjala s popravilom majhnih lesenih ladij. Poslovanje in stanje tega malega podjetja je bilo tako. da se je že resno mislilo na to, da se ta ladjedelnica dokončno likvidira. K sreči se to ni zgodilo, ker je bilo nekaj odločilnih ljudi s širšo koncepcijo, ki so videli lepe perspektivne možnosti za razvoj ladjedelništva na tem našem obalnem področju. Ob dobri organizaciji in kvalitetnem delu so na splošno take male ladjedelnice izredno pomembne za pomorsko gospodarstvo ter jim dela nikdar ne manjka. Naše velike ladjedelnice so že za leta vnaprej popolnoma angažirane z gradnjo velikih plovnih objektov. Zato niso na splošno zmožne, da bi točno ob rokih prevzemale remont (klaso) na velikih plovnih objektih, pa morajo cesto taki veliki plovni objekti dalj časa čakati na remont, kar ustvarja velike izgube. Razen tega mora nekdo tudi graditi majhne plovne objekte, bilo tovorne, bilo potniške ter vršiti njihov remont. Pa tudi v kooperaciji z velikimi ladjedelnicami, kot na primer pri izdelavi posameznih konstruktivnih delov, rešilnih čolnov in opreme iz aluminija itd., se takim malim ladjedelnicam nudijo velike možnosti. In ros! Ko je bila zamenjana uprava podjetja in ko se je po priključitvi začelo tudi naše pomorstvo in pomorsko ribištvo razvijati, jc dobila la mala ladjedelnica izreden pomen in perspektive. S pritegnitvijo odličnega strokovnega domačega kadra, ki je do tedaj služboval drugod, z dobro organizacijo tlela in z minimalnimi investicijami si je ladjedelnica hitro opomogla. Začela je graditi motorne ribiške ladje v večjem številu, a ni opustila remonta lesenih ladij. Neopazno je počasi prehajala na delo v železu. Začela je popravljati manjše železne objekte Vojne mornarice pa tudi raznih brodarskih podjetij ter se končno spojila zjtiašim podjetjem „Splošna plovba Piran'4. V okviru tega močnega podjetja sc krepko razvija. Sedaj vrši mnoga dela na remontu velikih plovnih objektov Splošne plovbe in zmauj- 4 šuje s tem ras. ki ga ti veliki objekti morajo prehiti v luki zaradi remonta. To pomeni za Splošno plovbo ogromne prihranke. Ladjedelnica je tudi že zgradila prve nove majhne železne plovne objekte: najprej sesalni bager ..Peter Kle- 1>ect!. ki sedaj poglablja morsko dno za bodočo coprsko luko, potem še tisoč tonski tanker za Dunavski Lloyd, ki je bil splovljen koncem septembra letos. Sedaj pa gradi dva tankerja [>o tisoč ton za isto podjetje. Naša ladjedelnica ima ponudb jia pretek. Podjetja iz Istre in Dalmacije želijo, da bi jim gradila lesene ribiške ladje, iz Nemčije je prišla ponudba za gradnjo večjih ladij za prevoz banan, iz Holandije za gradnjo motornih čolnov itd. Vse to je lepo — potrebno pa je. da predvsem gradimo ladje za svoje potrebe. V kratkem se bo ladjedelnica razširila do kapacitete, kakor to predvideva njen investicijski program in bo ]H)tem kos vsem postavljenim nalogam. Razvoj našega pomorstva ustvarja svojevrstno in zelo raznoliko problematiko. Nedvomno so naši kolektivi v pomorski šoli in v podjetjih v tem tako kratkem času dosegli velike uspehe, kar dokazuje izreden smisel in veselje naših delovnih ljudi do pomorstva in pomorskega gospodarstva. Perspektive za nadaljnji razvoj 90 dobre, vendar nas čaka še mnogo truda in dela, da bomo na tem našem tako majhnem koščku morske obale res izkoristili vse možnosti, ki so nam dane. V zvezi s tem je tudi potrebno, da nenehno in povsod širimo pomorsko misel ter predvsem naši mladini odpiramo širne horizonte, ki jih pomorstvo nudi. Darko Iladinja Hidroenergetski Hidroenergetska oznaka naših rek. Zanesljivih podatkov o bogastvu hidroenergetskih \irov v naši državi še nimamo. Visi podatki, redvojni ali povojni, so v glavnem le cenitve, i se razlikujejo že po samih metodah ocenjevanja in zato tudi po rezultatih. Podobne težave so seveda tudi drugod po svetu. Na zelo relativno vrednost cenitev nas opozarjajo tile primeri. V Avstriji so leta 1936 ocenili razpoložljivo (potencialno) hidro-e.nergijo na okoli tri milijone kW, leta 1946 na sedem milijonov k W. sedaj pa predvidevajo, da bodo do leta 1970 izkoristili devet milijonov kW. pri čemer poudarjajo, da hidroenergetska zmogljivost ne bo še do kraja izkoriščena. V Švici so (ok. 1. 1900) ocenili razpoložljivo energijo na 0.4 milijone k\V. leta 1914 na 1.7 milijonov kW, . leta 19.10 pa celo na 7,5 mibjonov kW. V ZDA je ocenitev z leta 1930 omenjala 200 milijonov kW, leta 1950 pa že 600 milijonov k\V potencialne hidroenergije (F. Nesteruk. I lidroencrget-ski resursi sveta. Moskva 1946: V. Šlebinger, IV. svetovna energetska konferenca v Londonu, Elektr. vestnik. Ljubljana, 1952, 3—4). Naraščanje potencialnih k\V ni le posledica boljšega poznavanja vodnih razmer, temveč čedalje bolj izpopolnjene tehnike izkoriščanja vodnih sil. Spričo različnih kriterijev po posameznih državah pa spričo različne stopnje pomembnosti vodnih sil v energetiki posameznih držav, je razumljivo, da je ocenjevanje vodilih sil po kontinentih ah po vsem svetu še bolj problematično. Nesterukova statistika na primer navaja 500 milijonov kW kot bm t to moč vseh izkoristljivih viri Jugoslavije moči na svetu pri nizki vodi. Danes se je ta številka dvignila že na okoli 650 milijonov k\V. Za srednji pretok pa znaša po podatkih svetovne energetske konference v letu 1948 svetovni hidroenergetski potencial 802 milijona k\Y. Po V. Šlebingerju (1951 l.) znašajo vse brutto potencialne moči na zemlji 5609 milijonov kW, celotna energija tekoče vode na zemlji pa naj bi bila v povprečnem hidrološkem letu 492.000 milijard kWh. Celotna proizvodnja električne energije (vodne in termične) pa je bila leta 1955 okoli 1540 milijard kWh, torej komaj 3°/00 razpoložljive hidroenergije. Po izredno nizkem deležu izkoriščenih vodnih moči vidimo, da je lii-droenergetika razen v nekaterih redkih državah pravzaprav šele v začetku razvoja. V Evropi je izraba hidroenergije večja. To nam dokazujejo tudi naslednje številke (brez SZ). leto 1929 1938 1950 1952 1954 1955 40.886 66.088 121.229 145.452 154.777 165.901 milijard kWh Za leto 1957 pa cenijo proizvodnjo na 190 milijard kWh. Ako upoštevamo 5—7o/o letni porast, bo čez tri desetletja izkoriščena vsa izrabljiva hidroenergija. Danes cenijo da izkorišča Evropa 35o/o vseh ekonomsko izrabljivih hidroenergetskih moči. ' V Jugoslaviji je bila po predvojnih podatkih Generalne direkcije za vodno gospodarstvo ocenjena potencialna hidroenergija večjih in srednjih vodotokov 11a 3,5 milijard kWh pri povprečno nizkem vodnem stanju, in na 9,4 milijard kWh pri povprečno srednjem vodnem stanju. Po povojnih podatkih (Šlebinger 1943, Colič 1949. leta) 5 pa je energetska moč naših' rek pri povprečnem srednjem vodlnem stanju 16 milijard kWh. Od tega je izkoristljivih glede na sedanji tehnični razvoj 8—9 milijard kW. Glede na te podatke sc danes izkorišča ena četrtina ekonomsko izkorist-ljivih vodnih moči. V zadnjih letih so tudi te podatke popravili. V okviru Yougelexporta so leta 19.13 ocenili kapaciteto proizvodnje hidroenergije Jugoslavije na 50 do 60 milijard kWh. Hkrati je tehnični odbor Yougelexporta sklenil, da 1m> proučil hidroenergetske vire Jugoslavije |>o metodah, ki jih uporablja odbor za električno energijo Evropske gospodarske komisije OZN. Obenem je tudi Jugoslavija sklenila, da bo izdelala v skladu z mednarodno priznanimi normami brutto in netto inventar vodnih sil, pregled vodnega pretoka za posamezne letine čase. geološko-morfološke razmere itd. Šele s tem bomo dobili bolj zanesljive podatke o hidroenergetskem bogastvu Jugoslavije. Ce računamo, da so za Evropo ocenili 500 milijard kWh izkoristljiv e potencialne hidroenergije, potem vidimo, da odpade na Jugoslavijo kar lOo/o V6eh evropskih hidroenergetskih rezerv. V primerjavi s srednje evropskim hidroenergetskim pasom pa razpolaga Jugoslavija kar z 2/s hidroenergetskih virov tega področja. Jugoslavija je torej vsekakor precej bogata s hidroenergetskimi silami, četudi ne upoštevamo najbolj optimalnih cenitev. Pomen njene hidroenergije je toliko večji zaradi energetske siro-mašnosti nekaterih sosednjih držav, oziroma zaradi njihovega že močno izkoriščenega hidroenergetskega potenciala (Grčija, Madžarska, Italija, Švica), pa tudi zato, ker razpolaga Jugoslavija z močnim deležem hidroenergije v zimskem času, torej takrat, ko je pomanjkanje električne energije največje, in končno tudi zaradi relativne bližine potrošniških središč. Za hidroenergetsko oceno naših rek je ugodno zlasti to, da je vodna energija precej enakomerno razporejena po državi, kar je posebno ugodno glede na sedanje principe našega gospodarstva, ki stTemi k decentralizaciji. Enakomerna razporeditev hidroenergije pospešuje namreč geografsko decentralizacijo industrije. Posebno važno je tudi to, da elektrika ne učinkuje eamo na urbanskem in industrijskem prostoru, temveč sega široko v agrarno področje, kjer more vplivati na dvig tehnike agrarne proizvodnje in pospeševati ekonomsko -teluiičmi napredek tudi v regionalnem obsegu. Prostorninsko neenakomerno izkoriščanje hidroenergije v okviru države je zelo neugodno, ker je potrebno več daljnovodov, v katerih se izgublja tudi mnogo energije, potrebne pa so tudi ostale drage električne naprave. Tak primer je Avstrija, kjer so bogate vodne 9ile v zahodnem delu države, glavna potrošna središča pa na vzhodu. Podobno je tudi v vseh skandinavskih državah, kjer so močni hidroenergetski viri na severu, glavna potrošna središča, ki so oddaljena po 500, 700 in 1000 km, pa na jugu teh držav. Enako je tudi v Nemčiji, kjer gre elektroenergija z Alp proti severu tudi v 500 km oddaljena industrijska središča. Podobne težave so tudi v Španiji in Italiji. Skratka, večina hidroenergetsko pomembnih držav ima teritorialno neenakomerno razporeditev vodnih moči. Nasprotno pa imata ugodno razporeditev hidroenergetskih virov poleg Jugoslavije edino še Švica in deloma Francija. Poleg tega ima Jugoslavija tudi razmeroma ugodno razporeditev vodnega pretoka preko leta. Na rekah sta namreč izoblikovana dva oziroma trije med seboj dopolnjujoči se vodni režinu. (Glej S. Ilešič. Rečni režimi v Jugoslaviji, G V, Ljubljana, 1947. XIX.) Elektroenergetska povezava jadranskih in panonskih rek ter Drave kot alpske reke more zagotov iti dokaj uravnano proizvodnjo hidroenergije. Tudi v tem pogledu ima naša država prednost pred alpskimi in skandinavskimi deželami. Dosedanja izraba vodnih sil v Jugoslaviji. V naši državi imamo dvojni način izkoriščanja hidroenergije, prvi še z močnimi obrtnimi potezami in drugi s povsem industrijskim značajem. Prva vrsta izrabe je sicer po količini skromna, toda po izredni razširjenosti je vendarle pomembna ne le za pokrajinsko lice kulturne pokrajine, temveč tudi za gospodarstvo. V mislih imamo najrazličnejše tipe vodnih mlinov in vodnih žag. ki jih najdemo skoro na vsem našem državnem ozemlju. ( Za to žagarsko in mlinarsko izrabo hidroenergije je značilno, da izkorišča predvsem inan j-3e in najmanjše vodotoke. Njim delež liidroener-getske izrabe naSLh rek nam sicer ni podrobneje znan. vendar moremo reči, da ima &e vedno precejšnjo vlogo v našem drobnem gospodarstvu. To je podobno kot domača in prava obrt, ki predstavljata še pomembno dopolnilo industrije. Na ta obrtni inačin hidroenergetskega izrabljanja naših rek v geografiji večkrat radi pozabljamo. Sev cda ee je velikopotezno izkoriščanje tekočih voda začelo šele z industrijskim načinom izrabljanja, ko se je začela vodna energija v HE pretvarjati v elektroenergijo. Tudi pri tem industrijskem izkoriščanju hidroenergije ločimo več razvojnih stopenj. V prvi stopnji 90 nastale posamezne, večinoma manjše IIE, ki oddajajo energijo le nekaterim tovarnam ali manjšemu področju in niso povezane 7. ostalimi elektrarnami. Take primere imamo še danes v osrednjem in jugovzhodnem delu države. Pri drugi, višji stopnji razvoja so sosednje elektrarne povezane z daljnovodi, se dopolnjujejo in morejo posredovati enakomernejši dotok energije. To razvojno stopnjo smo pred vojno imeli v Sloveniji, ko je bila povezana že večina elektrarn. Za tretje razvojno obdobje, v katerega stopa povojna elektrifikacija, je značilno, da so povezane vse TE in HE v skupen državni energetski sistem. Prednosti takega sistema eo očitne, zlasti i ako so elektrarne povezane z različnimi vodnimi režimi in TE. ' V Jugoslaviji smo imeli še do nedavnega štiri nepovezana elektroenergetska področja. Prvo področje je predstavljala Slovenija z zahodnim delom Hrvatske, drugo je bilo bosansko-čmogorsko-dalmatinsko elektroenergetsko področje. Tretje področje je bilo v Srbiji, četrto pa v Makedoniji, z delom južne Srbije. Leta 1955 sta bili povezani preko Zvornika energetski področji Srbije ter Bosne, Črne gore in Hrvatskega primorja. V letu 1957 pa je daljnovod Jablanica—Zagreb združil tudi energetski področji osrednjega dela države s Slovenijo in zahodno Hrvatsko. Izven združenega visokonapetostnega omrežja (110 kW) so ostale poleg elektroenergetskega področja Makedonije le še nekatere posamične elektrarne, na primer na Uniinlbru. (V.Korošec, Visokonapestno omrežje Jugoslavije, Elektrotehniški vestnik, Ljubljana 1955, 11—12.) Za elektrifikacijski razvoj naše države je značilno, da se je omrežje srednje napetosti, ki jc razdeljevalno omrežje za potrošnike, hitreje širilo kot visokonapetostno, to je zbiralno omrežje. V tem je tudi eden izmed vzrokov, da je pomanjkanje električne energije večje, kot bi bilo potrebno glede ma skupno proizvodnjo TE in HE. v milijonih kwh SSoo razvoj proizvodnje elek. energije v jugoslaviji 1939 - 1956 □ te eä he •n I I i P ž; m, i v. I f 2 19$* 4» *tB *i3 SO 51 £2 53 S* 5S 56 --Sooo - 4oo« - - Jooo - -2000 --10oo J- o Danes je letna proizvodnja električne energije Jugoslavije nekaj nad pet milijard kWh (1956. leta), kar je glede na to, da moremo izkoriščati 50 do 60 milijard letnih kWh, prav neznatna stopnja izkoriščanja, komaj 5—6o/o. Ako pa se pridružimo M. Vidmarju (EV, Ljubljana, 1953, 9—10), ki navaja, da more Jugoslavija proizvajati 25 do 30 milijard kWh, potem izkoriščamo doslej 10—12o/0 naših hidroenergetskih virov. (40 o/o električne energije proizvajajo namreč TE.) Del našega srednjenapetostnega omrežja, zlasti pa omrežje nizke napetosti marsikje ne ustreza več. Zato je razumljivo, da izgubimo v prenosnem omrežju skoro desetino izkoristljive energije. Tako je na primer povojna elektrifikacija pokazala, da odpade pri nas na elektrarne le 30—35 % stroškov, na visokonapetostni prenos in transformacijo 20o/0, stroški za razdelilno omrežje pa znašajo kar 45—50 o/o celotnih elektrifikacij-skih stroškov (EV, 1955. 11—12, str. 369.) Zbiralno (visokonapetostno) in razdelilno omrežje (srednje in nizkonapetostno) je pravzaprav najšibkejša stran naše elektrifikacije. Razen gospodarskih vzrokov pa so tu po sredi tudi pri-rodnogeografski. Daljnovodi potekajo namreč pogosto po reliefno in klimatsko težavnem ozemlju našega gorskega sveta. Zato so ponekod potrelmi posebni tokovodi in nosilci zaradi močnih snežnih žametov, zaradi silovitih vetrovnih področij z naglimi vremenskimi spremembami (žled, burja in podobno). Zanimive podatke in grafične prikaze o naraščanju električne energije v naši državi in v posameznih republikah mam nudi članek H. Po-žarja, Električna energija v Jugoslaviji, v Geografskem horizontu, Zagreb, 1955, 3—4. Energetski pomen rek glede na ostale energetske vire v Jugoslaviji. Dandanes je kljub težnji po tvorbi sestavljenega energetskega sistema (premog, nafta, vodne sile itd.) večina držav- dokaj izrazito razdeljena na ..hidroenergetske" in „termoenergetske" države, pač glede na energetske vire, s katerimi razpolagajo. Taka enostranska energetska usmerjenost seveda ne more biti naj (ki I j smotrna že zato, ker so posamezni energetski viri najbolj primerni le za določene gospodarske panoge. Drugače je seveda, kadar razpolaga država z vsemi glavnimi energetskimi viri, s premogom, nafto iti vodnimi silami v kolikor toliko zadovoljivi meri, kot je primer v naši' državi. Takrat pa je potrebno, da je energetski sistem, ki je sestavljen iz posameznih energetskih virov, združen v gospodarsko čim bolj homogeno celoto, kjer se posamezne energetske veje čim bolj smiselno povezujejo. Treba je torej določiti najugodnejše razmerje med proizvodnjo nafte in proizvodnjo posameznih vrst premoga ter med proizvodnjo termo- in hidroenergije. Naša država je energetsko izredno zanimiva. Ne samo zato, ker ima vse tri glavne energetske vire, temveč tudi zato, ker ima skoro vsak izmed teli" virov določen« poteze, ki 90 speci fične za našo državo. Vzemimo na primer vodne sile z močnim deležem kraške hidrografije. Al peko-dinarski svet je namreč kakor ogromno kameno sito. ki preceja prav gotovo eno četrtino vseh padavin v Jugoslaviji, ako ne več. Ker se to sito dviga strmo in tik ol) morju ter je hkrati omejeno na razmeroma ozek primorski pas. je tudi pretok vodovja tu zelo živahen. Saj je kraška hidrografija zaradi obilnih padavin izelo izdatna. Brez dvoma se moramo prav izdatnim padavinam zahvaliti, da je tu topljen je apnenca tako intenzivno, intenziven kras. Paradoks — čim več padavin, čim večja namo-čenost, tem hujši je kras. Živahna cirkulacija \ode z velikim strmcem L11 veliko vodnatostjo kraške hidrografije ho brez dvoma postala v bodočnosti bogat vir hidroener-gije v naši državi. Sicer je tu rečna mreža v pretežni meri potisnjena v notranjost, pod površje in prihaja na dan šele v nizki nadmorski legi ter je zato njena hidroenergetska vrednost mnogo manjša. Toda takoj moramo pristaviti naslednje: V kraškem svetu imamo posebne površinske oblike, (uvale in kraška polja), ki glede na svojo zaprtost in pomika l«vice. ki 90 v njih. ter glede na njihovo različno nadmorsko lego, naravnost vabijo. da bi jih usposobili za ogromna akumulacijska jezera, Kraška hidrografija bi se na ta način spremenila v izredno bogat hidroenergetski vir. Dani so vsi pogoji, razen tega. tla ni kameninska osnova nepropustna. Glede propustnosti pa bo treba poiskati uspešno tehnično rešitev. Taka rešitev J) i bila izrednega pomena za našo državo, saj zavzema kras eno desetino vsega ozemlja. Prve korake, prve izkušnje si je sicer naša hidro-energetika že pridobila, na primer pri IIE Moste na Savi. kjer je del zajezitvene soteske v apnenci. Vododržnost kamenine so si zagotovili šele s posebnimi tehničnimi postopki (z vbrizgavanjem cementnega mleka v razpoke pod visokim pritiskom in podobno). Še korak daije so napravili pri IIE Vinodol. kjer so speljali v umetno jezero vrsto kraških voda. Spomnimo se nadalje načrta za hidroenergetsko izrabo Planinskega polja, Notranjske reke itd. Upajmo, da ne bo ostalo pri teh prvih korakih in prvih načrtih naše hidrotehnike in hidroenergelike pri osvajanju kraškega sveta. Kraške reke so namreč tudi hidrološko ugodne, ker se odlikujejo tudi [mi časovno mnogo bolj počasnem reagiranju na padavinske razmere. Odziv na padavine, na topi j en je snega, pa tudi na nalive se pri kraških vodah močno zakasni in regulira zaradi podzemskega pretoka. Tako nastopajo na primer visoke vode ponikalnic na kraških poljih mnogo počasneje in mnogo bolj umirjeno, pa tudi dalj časa trajajo in počasneje upadajo. Naše reke imajo tudi izven kraškega sveta vrsto značilnosti, zlasti glede na relief. Večino našega ozemlja sestavlja mlad relief z vsemi svojimi značilnostmi, torej tudi z živahno hidrografsko mrežo, z živahno reliefno energijo oziroma z neuravnoteženim značajem svojih tokov pa tudi z značilnim razmerjem med dolžino in strmcem vodotokov. Spričo reliefa je razumljivo, da ima večina naših rek gorski značaj, saj sega 180/0 ozemlja nad 1000 metrov, 270/0 pa nad .">00 metrov. Strm. povečini skalnat svet. podvržen močnemu prepe-revanju. povzroča hudourniško delovanje tekočih voda, kar se more pokazati v bodoče posebno ne všečno v naglem zasipavanju akumulacijskih IIE. Osrednja lega gorskega pasu. ki se vleče kot hrbtenica preko naše države povzroča, da se v leče v vsej vzdolžni smeri našega ozemlja obsežen razvodni svet-. Obsežnost in lega tega gorskega pasu je vzrok veliki razsežnosti povirnega vodovja. V tem je tudi vzrok, da ima velik del naših rek razvit predvsem gornji tok z vsemi svojimi značilnostmi, v manjši meri pa srednji oziroma spodnji tok. S tem v sklatili je za pretežni del nase hidrografske mreže značilna močna morfo-genetska funkcija naših rek. bodisi erozijska, bodisi akumulacijska. Posledica v vzdolžni smeri [►otekajočega razvodja so poleg tega številne, a kratke reke. Zaradi pestre petrografske sestave tal in zaradi živahno razrezanega reliefa je večina dolin in dolinskih odsekov, zlasti dinarskih (na panonski ali na jadranski strani) konsekvantnih oziroma z menjavo subsekventnih odsekov. To povzroča živahno menjavanje širokih dolinskih oziroma kotlinskih odsekov z ozkimi soteskami in kanjoni, s številnimi ostrimi kolenastuni zavoji, s spreminjanjem strmca in podobno. Vse to seveda samo povečuje hidroenergetsko uporabnost naših rek. (Številne IIE na kolenih dinarskih rek.) Celo v rodopskem svetu nudi menjava kotlin in vmesnih klisur s fpovečanim strmcem rek mansikje ugodne geološke-reliefne pogoje za izrabo hidroenergije, pa čeprav so drugi prirodnn-geografski pogoji manj ugodni. Doslej smo reke premotrivali predvsem glede na njihov hidroenergetski pomen, torej le z. ene strani. Podčrtati [>a je treba, da je hidroenergetska izraba rek samo eden izmed načinov izkoriščanja. Saj vemo, da imajo reke v današnji kulturni pokrajini vse l»olj mnogo9transko vlogo. Ta njihova vloga je toliko bolj kompleksna, kolikor bolj so pokrajine gospodarsko razvite. Toda kakor je izraba teh rek lahko zelo različna, kakor Bo pač različni nameni, tako so različne tudi zahteve, ki si često med seboj nasprotujejo. Pogosto je glavna reka nekega porečja osnovna prometna pot za pokrajino. Ce že ne reka sama kot vodna pot, pa vsaj rečna dolina, po kateri je speljana železnica oziroma cesta. To velja zlasti za naš dinarski svet. kjer prečka gorovje razmeroma malo rek. te pa so zato v prometnem pogledu toliko bolj pomembne. Cesta ali železnica, H ki se vije po dnu doline navadno tik ob reki, je pogosto ovira za intenzivnejšo hidroenergetsko izrabo rek. Lep primer za to je dolina Neretve pri Jablanici, kjer so morali cesto in naselje prestaviti jz dolinskega dna. Seveda, čim več je HE ¡11 drugih naprav tna reki. v toliko večji meri se spreminja tudi pri-rodni renn i režim, z In j im pa tudi ostale erozijsko-akumulacljske poteze iieke. S tem pa je človek že začel posegati v samo mol"fogenetsko funkcijo rek. V Alpah, kjer je hidroenergetska izraba rek dosegla tolikšno stopinjo, da je z okrog 180 umetnimi jezeri. 50 nadaljnjih pa je v ¡načrtu (II. Link. Die Speichernden der Alpen. Zürich. 1953). večini rek \ marsičem spremenjen strmec pa tudi vodno kolebanje. je s tem spremenjena tudi morfogenetska funkcija teh rek. Na rekah torej nastajajo umetni rečni režimi, podobno kot sw> se prirodmim jezer.>111 pridružila umetna. Te lečine režime moremo imenovati an-tropogeme rečne režime, podobno kot moremo imenovati umetne prekope in kanale a 111 r o p o g e in e vodotoke. Nekatere funkcije rek se lepo razvrstijo vzdolž vodotoka. Tako ina primer hidroenergetska izraba rek najraje posega v gornji tok reke, kjer je strmec največji, kjer so doline najožje in večinoma še v živi skali, ter je zaradi prometne odmaknjenosti tudi ustvarjanje umetnih jezer najbolj prikladno. Nasprotno pa so spodnji tokovi rek spričo manjšega strmca, večje vodmatosti in večje obljudenosti pokrajine bolj primerni za plovbo, namakanje itd. Seveda ni vedno tako. Vzemimo primer makedonskih rek. Spričo velikega kolebanja teli rek. bi bile najbol j primerne večje akumulacijske I IE. ki bi v hladni polovici leta zbrano vodo trosile v suhi poletni dobi. To pa je seveda v nasprotju s poljedelsko izrabo rek. ki tudi potrebuje poletno vodo za namakanje. Hidroenergetsko vrednost makedonskih rek torej močno zmanjšuje dejstvo, da so tu zelo velike potrebe po namakanju. Podobno je pri naših velikih rekah v Panonski nižini. Intenzivnosti njihovega kolebanja se kaže na eni strani v poplavah, ki so škodljive v kmetijstvu kakor tudi v vodnem prometu, na drugi strani pa v nizkem vodnem stanju, ko zavlada suša in se nemalokrat ustavi tudi plovba. Razumljivo, da v takih razmerah tudi hidroenergetska izraba ni mogoča, čeprav bi bila spričo velike vodnatost! lahko precejšnja. Skratka, tu bi bilo zaradi očitnih neugodnosti prirodnega rečnega režima teh rek potrebno tako reguliranje teh vodotokov, da bi umetni rečmi režim koristil kmetijstvu, plovbi in hidroenergetski izrabi hkrati. Vrsto posebnosti ima tudi naše premogovno bogastvo. Zanj so značilna sicer številna, vendar razmeroma manjša ležišča in ta večinoma slabših vrst premoga, zlasti pa z neznatnimi zalogami črnega premoga. To neugodno razmerje med posameznimi vrstami premoga se iz leta v leto še slabša. » \ Iz leta v leto se namreč veča delež lignita (od 20o/o v ¡prvih povojnih letih ma 43o/o v letu 1956), vzporedno s tem pa pada delež rjavega premoga (od 700/0 ma 500/0 v istem obdobju). Rahlo nazadovanje je opaziti tudi pri deležu črnega premoga (od 10 0/0 ma 7,2 o/0). Te značilnosti našega premogovnega bogastva se kažejo v tem, da skušamo izdelovati k>ks Iz mešanice slabših vrst premoga. Danes je premog še vedno najpomembnejši energetski vir pri nas. Ker je naraščanje proizvodnje veliko, letno 10—12o/o- bo vodilno vlogo obdržal tudi še v bodoče. V naši državi prev ažamo premog s (30—40»/0 vlage (lignit, slabše vrste rjavega premoga) celo na velike razdalje, kar drugod ni v navadi, zato da bi preprečili uporabo črnega premoga kot goriva. Seveda pri mas prevažamo slabše vrste premoga tudi zato, ker je proizvodnja inafte in hldroenergije še nezadostna. Ce pa pomislimo, da je promet v naši državi še vedno precej pomanjkljiv, potem je večja uporaba hidroenerglje, ki jo posreduje električno omrežje, precej bolj ekonomična že zato. ker se s tem izdatno razbremeni tudi sam promet. V Veliki Britaniji pa tudi v Nemčiji so na primer izračunali, tla je precej vseeno, ali dovajajo električno energijo iz TE. ki je postavljena ob premogu, v potrošniška središča po daljnovodih ali pa tja prevažajo premog in ga v potrošniških središčih nato spremenijo v električno energijo. | V državah, ki so prometno dobro urejene, prevoz premoga |h> železnici verjetno res uspešno tekmuje s prenašanjem energije po daljnovodu. Drugače pa je to v državah z bolj šibko prometno mrežo in z manjšo zmogljivostjo le-te. Tam pa je brez dvoma bolj ekonomično prenašanje energije po električnem omrežju. Poudariti je treba, da pri nas v Jugoslaviji pravzaprav še nismo temeljito proučevali ali skušali vsaj perspektivno določiti, najugodnejše razmerje meti intenzivnostjo izkoriščanja posameznih energetskih virov ali pa sploh začrtati smotrni razvoj našega energetskega sistema. 1 t Pomen vod m i li sil Jugoslavije za energetsko gospodarstvo Evrope. Elektrogospodarski strokovnjaki so zlasti v zadnjem desetletju vznemirjeni zaradi hitrega, sko-roda viharnega naraščanja potreb po električni energiji v svetu, ki jo proizvodnja le s težavo dohaja, marsikje pa sploh ne več. Sekretariat UNIPEDE (Union Internationale fies Producteurs et Distributeurs d'Energie Electrique) je 11a osnovi proučevanja obsežnega statističnega gradiva za posamezne države v zadnjih 30 do 40 letih, ugotovil določeno zakonitost v naraščanju porabe električne energije, ki se približno vsakih deset let podvoji. Ta porast terja zelo naglo graditev novih elektrarn. Od leta 1929 9 do 1955 se je svetovna proizvodnja električne energije več kot po t rojila (od 291 do 1539 milijard kWh), od tega odpade 38% na hidravlično in 62o/o na termično energijo. V Evropi (brez SZ) je v isti dobi proizvodnja narasla od 118 na 475 milijard kWh. Potreba po izkoriščanju novih energetskih virov za proizvodnjo električne energije postaja zato vedno nujnejša. Med dosedanjimi viri, ki se v glav nem uporabljajo za proizvodnjo električne energije (votla, premog, nafta) postajajo vedno bolj pomembne vodne sile, saj se razmerje med kalorično in hidravlično električno energijo iz leta v leto spreminja v korist zadnje. V Evropi je bilo že leta 1950 to razmerje 60o/o proti 40o/o v korist TE. V nekaterih ev ropskih državah pa je delež I1E še večji: Norveška 990/0, Švica 990/0, Finska 98°/o, Švedska 87"/o, Avstrija 81 0/0, Irska 80o/0, Italija 78"0. Vsaka kWh, proizvedena s hidravlično energijo, prihrani najmanj kilogram dobrega premoga. V Sloveniji se gibljejo na primer stroški za termično proizvedeno kWh od din 2.2 (TE Trbovlje) do din 10,5 (TE Ljubljana). (EV. 1954. 1—2, str. 81.) Pri hidravlično proizvedeni kWh pa znašajo stroški od 0,9 din do 2,1 din. Ako še upoštevamo, da so hidroenergetski viri neizčrpni. je razumljivo, da imajo pri izkoriščanju energetskih virov vodne sile veliko prednost. Tiste industrijske države, ki so lastne hidroenergetske sile domala že izkoristile, prihajajo do zaključka, da je zanje gospodarsko ugodnejše, ako uvažajo hidravlično energijo iz drugih držav, kakor pa da gradijo doma drage termične elektrarne. Računajo,- da bodo v dveh, treh desetletjih poleg Nemčije izrabile vse svoje razpoložljive hidroenergetske vire tudi Italija, Švica. Francija in Avstrija. V Evropi razlikujemo glede na razporeditev energetskih virov tri pasove. Severno evropski hidroenergetski pas obsega Island, Škotsko. Norveško, Švedsko in Finsko (SZ tu ni šteta). Premogovne zaloge znašajo tu le 0.10/0 evropskih zalog, naravnega plina in lignita pa sploh ni. Pač pa razpolaga to področje z znatnimi, gospodarsko izkoristljivimi silami (170 milijard kWh letno), ki predstavljajo 36 o/o vseh evropskih hidroelektričnih virov. Južno evropski hidroenergetski pas, ki obsega večinoma države z mlado nagubanimi južnoevropskimi gorovji (Severna Španija, Južna Francija, Italija, Švica, Avstrija, Jugoslavija), ima sicer skromne premogovne zaloge, ki znašajo le 1,4 0/0 evropskih rezerv, zaloge lignita pa 80/0. Pomen tega pasu so bogate vodne sile, 240 milijard kWh, kar je 490/0 vseh evropskih vodnih sil. Vin esni pas, ki obsega Zahodno in Srednjo Evropo, ima le okrog 14o/0 hidroenergetskih virov Evrope (70 milijard kWh). Vsebuje pa okrog 98 0/0 vsega rjavega in črnega premoga in 90 0/0 vsega lignita v Evropi. Neenakomerna razvrstitev vodnih sil in premoga povzroča dvojno, tudi teritorialno precej ločeno proizvodnjo hidravlične in termoelektrične energije. Razen tega je v srednjem pasu. ki je hidroenergetsko najšibkejši, potreba po električni energiji največja. Zato se kaže zlasti v tem delu Evrope velika potreba po prenašanju električne energije iz sosednjih evropskih področij, torej preko državnih meja. Novi hidroenergetski viri. ki bi prišli v poštev za uvoz v industrijska središča srednje Evro|>e. so torej predvsem v Jugoslaviji, ki ima poleg Norveške največ razpoložljivih vodnih sil in jih sama za daljšo dobo še ive bo potrebovala. Letno kapaciteto proizvodnje hidroelektrične energije Jugoslavije so ocenili na 50 do 60 milijard k\\ h. Norveška bi sicer lahko proizvajala več, okoli 80 milijard kWh. Toda Jugoslavija iina pred Norveško prednost geografskega položaja, ker so norveški hidroenergetski viri zelo oddaljeni od potrešniških središč, razen tega pa jih od srednje Evrope loči morje. Poleg tega pa ima preihiost tudi v tem. da večino električne energije lahko proizvaja pozimi, ko je potreba po njej največja, in je takrat zato tudi približno trikrat dražja od poletne. Pobude za elektroenergetsko povezavo evropskih držav so dovedle do tega, da so v okviru Odbora za električno energijo evropske gospodarske komisije OZN ustanovili razne komisije, ki proučujejo možnosti izvoza in uvoza električne energije. Tako je bila ustanovljena komisija ,,In-teralpen", ki proučuje možnosti za izmenjavo električne energije med alpskimi državami, potem komisija „Société de 1'Our", ki se ukvarja z istim problemom v okviru Beneluxa. Ustanovljen je bil tudi „Vougeîexport mednarodna komisija strokovnjakov, ki proučuje možnosti izvoza električne energije iz naše države, in je sestavljena iz tehničnega, ekonomskega, finančnega in pravnega odbora. Poleg Jugoslavije so v komisiji: Avstrija, Italija in Zahodna Nemčija. Za delo komisije pa se zanimajo tudi Švica, Francija, Belgija, Luksemburg in v zadnjem času tudi Madžarska. Tem državam se je nazadnje pridružila še Nizozemska, ki je navezana skoro izključno na termično energijo in se zanima za uvoz poletne hidroenergije. Za izvoz električne energije iz Jugoslavije so fredlagani naslednji objekti: Planinsko polje, drijca. Notranjska reka, Rečina, Lika in Gacka, Cetina, Rama, Glavatioevo in Ulog na Neretvi, Trebišnica itd. Hkrati je sklenjeno, da bo izdelala Jugoslavija brutto in netto inventar vodnih sil Jugoslavije po metodah prej omenjenega odbora za električno energijo evropske gospodarske komisije OZN. (Medtem pa je že izšla prva knjiga „Energetski izvori Jugoslavije — A. Vodne snage", ki jo je izdal Ilidrotehmiški institut v Beogradu 1956. leta. To je zelo obsežna (456 strani) in bogato ilustrirana publikacija. Na to knjigo je vredno 10 opozoriti zlasti zaradi obilice številčnih podatkov, grafikonov, diagramov, fotografij ter zemljevidov.) Želeti je. da so objekti čim bliže inozemskim tržiščem, ter da nudijo čim več zimske energije. Skupna moč omenjenih objektov bi znašala približno 3000 KW/ z letno proizvodnjo 12 milijard 150 milijonov kWh, od tega bi odpadlo na zimsko dobo 74 o/o vse energije. Projekte mislijo realizirati v dveh etapah (zlasti za Idrijco, Liko-Gacko, Cetino, in Trebišnjico). V prvi etapi bi zgradili pretočne elektrarne za pretežno zimsko energijo, v drugi etapi pa tudi akumulacijske elektrarne. Letne potrebe po električni energiji glavnih držav-članic „ Yougelexporta' so za zadnja leta takole predvidene (v milijardah kWh): Leta FLRJ Nemci ja Avstrija Italij. 1956 4.5 7.1 39 1957 5,1 52.5 7.45 41 1958 5.7 55.0 7.8 43 1959 6.3 57.0 8.25 45 1960 7.0 60.0 8.83 47 1970 14.0 100.0 11,8 62 Iz razpredelnice vidimo, da bodo potrebe Jugoslavije po električni energiji narasle na sedem milijard kWh v letu 1960 in na 14 milijard kWh leta 1970 (v resnici je Jugoslavija sedem milijard kWh dosegla že v letu 1957). Potrebe Nemčije bi istočasno poskočile na 60 in 100 milijard kWh. Italije pa od 47 na 62 milijard kWh. Clede na stalno naraščajoče potrebe po električni energiji, ki bi jih bilo težko kriti z domačo proizvodnjo, so posamezne države že predvidele koliko električne energije bi uvozile iz naše države v posameznih letih. Pri uvozu električne energije se stavija sev eda vrsta tehničnih, gospodarskih, finančnih, pravnih ter končno tudi političnih vprašanj. Vse to zaenkrat precej zavira večjo elektroenergetsko povezavo med evropskimi državami. Današnji položaj je glede izmenjave električne energije med evropskimi državami tak. da nobena država ne uvaža tolikšnih količin električne energije. da bi morebitna prekinitev dobav mogla kakor koli ogrožati njeno gospodarstvo. Izmenjava električne energije med dvema državama [ustvarja namreč določeno medsebojno odvisnost. Električna energija ima bistveno vlogp v gospodarstvu države, zato ne more dopustiti, da bi v primeru vojne njeno gospodarstvo z enostavno prekinitvijo električnega toka ohromelo. Politične meje zaenkrat še vedno ovirajo izdatnejšo izmenjavo električne energije. Države še vedno teže za tem, da krijejo energetske potrebe iz lastnih, četudi dražjih virov in ne upoštevajo prednosti nabave energije iz sosednjih držav. Posledice tega se kažejo v zelo različni stopnji izkoriščanja energetskih virov v posameznih državah, ftalija izkorišča na primer že 680/0 svojih hidroenergetskih virov, Avstrija 27o/o, Jugoslavija pa šele ^ 50/0. Politične meje torej močno ovirajo smotrno energetsko gospodarstvo v širšem okviru. Odbor za električno energijo Evropske gospodarske komisije OZN teži za tem, da se čim bolj izkoristijo ¡vse evropske vodne sile. za proizvodnjo termične energije pa naj se uporablja samo najslabši premog. Zato je nujno potrebno čim tesnejše sodelovanje elektroenergetskih sistemov posameznih evropskih držav. S svojim delom pripravlja „Yougelexport" pot k takemu sodelovanju Sn s tem k splošnemu zbli-žanju evropskega gospodarstva. Jugoslavija je elektroenergetsko že povezana z Italijo in Avstrijo. Za povezavo z Madžarsko je v gradnji daljnovod Varaždin—Söjter (za izvoz 10Ö milijonov kWh letno). Z Grčijo pa so tudi že razgovori za povezavo IIE Mavrovo in grške elektrarne Ptolomej zaradi izmenjave presežkov električne energije med obema državama. V iveri s tem naj omenimo, da so se medl alpskimi državami ravno v zadnjih letih začele vedno močnejše izmenjave električne energije. Izvažanje električne energije, ki je danes šele pri prvih korakih, pozna doslej že več načinov prenašanja električne energije. Najbolj enostaven je tak, da se izvaža električna energija neposredno v sosednjo državo, na primer iz Avstrije v Nemčijo. Drugi je posredni način, ko se prenaša električna energija preko vmesne države, 11a primer švicarsko električno energijo pošiljajo v Nemčijo, nemške elektrarne pa oddajo električno energijo v Francijo. Za proizvodnjo električne energije je karakteristično, da so sicer velike razlike v proizvodnih stroških med posameznimi državami, da pa kljub temu ostaja elektrika notTanje blago. Na Norveškem znašajo ti stroški za 1000 kWh dva dolarja, v sosednji Danski pa 20 dolarjev. Med tem, ko bi pri vsakem drugem blagu takšna razlika v proizvodni ceni sprožila živahno zamenjavo, je to pri blagu ,.elektrika'' v zelo skromnem obsegu. Leta 1950 so evropske države izvozile 12o/o vse proizvodnje premoga in 10o/0 vse proizvodnje jekla, elektrike pa le 1,50/0. Tako na primer v Italiji in Nemčiji še vedno grade hidroelektrarne, čeprav zanje ni več posebno ugodidh prirodnogeografskih pogojev in je zato tudi proizvodna cena elektrike v teh objektih mnogo dražja kot v sosednjih državah. V okviru ..Yougelexporta"'. so izračunali, da bi cena naše izvozne energije bila od 0.5 do 0.8 centa na jugoslovanski in od 0,9 do 1,1 centa ha nemški .meji. medtem ko je energija v Nemčiji dva do trikrat dražja, okoli 1,5 do 1.6 centa za kWh. še cenejša je energija v Norveški, kjer so prirodnogeografsla pogoji še ugodnejši. Tam stane kWh električne energije le 0,117 norveške krone. Norveška, ki izkorišča doslej komaj 200/0 vodnih sil, bi lahko izvažala električno energijo 20 11 let, ine da bi pri tem trpele ¡njene lastne potrebe. Kot že omenjeno, pa je njena geografska lega zelo neugodna, zato si Norveška pomaga s tem, da izvaža električno energijo z elektro-kemičnimi proizvodi in aluminijem. Drugače je z Jugoslavijo. Naša država more izvažati idaljso dobo znatne količine pretežno zimske energije. Italijanska meja je oddaljena od Bretlišča naših energetskih virov okoli 400 km. Preko Italije pa bi električno energijo lahko posredovali tudi Švici. Prav tako bi lahko posredno dobavljali električno energijo Nemčiji preko Avstrije. V Avstriji so vodile sile zelo izdatne v zahodnem delu države (12 kWh letno na preb.), v vzhodnem delu pa so zelo skromne (2 kWh). Potrebe po električni energiji pa so ravno nasprotne, v zahodnem delu države majhne, v vzhodnem, ki je industrializiran in gosto naseljen? pa zelo močne. Poleg tega mejijo na zahodno Avstrijo države s precej izčrpanim vodnim potencialom (Švica, Italija, Nemčija), medtem ko vzhodni del meji na Jugoslavijo z bogatim in še neizkoriščenim vodnim potencialom. Oskrba vzhodne Avstrije z električno energijo iz Jugoslavije se torej naravnost vsiljuje. Energija iz zahodne Avstrije, ki se doslej prenaša v vzhodini del države, pa bi se preusmerila k zahodnim sosedom. t Prenos električne energije je za sedaj ekonomičen do največ 500, 600 km razdalje. Poleg izgube energije terja prenos električne energije tudi drage prenosne proge visoke napetosti, drage stikalne in transformatorske postaje in podobno. Vključevanje posameznih držav v evropsko električno omrežje otežujejo sedaj tudi različni tipi, različne napetosti in različne frekvence posameznih aiaeiomalnih omrežij. Prenos električne energije ovirajo nadalje zlasti morja, kot na primer iz Severne v Srednjo Evropo. Polaganje podmorskih kablov je še vedno drago in zelo zah-zahtevno. Poleg tega se pri prenašanju električne energije ma večje razdalje izgubi mnogo energije, tudi po lOo/o in še več. Spričo dragih prenosnih naprav je razumljivo, da je ekonomično le dolgoročno uvažanje električne energije. V Evropi pa zaenkrat ni mnogo držav z zadostnimi energetskimi viri za dolgoročnejši izvoz energije. Potrebe po energiji namreč izredno rapiclno naraščajo in v 15 do 20 letih, tako predvidevajo, skoraj ne bo na področju doslej električno povezanih držav več neizkoriščenih vodnih sil. Ako pa si zamislimo elektroenergetsko povezavo vseh evropskih držav, bi celotno energetsko izrabo dosegli v 22 letih, seveda ob pogoju, da se poraba električne energije ne podvoji prej kot vsakih 10 let, oziroma, če dosedanje razmerje med hidro- in termoenergijo ostane neizpremenjeno. (EV, 1954. 1—2. str. 81.) Vsem tem težavam okoli prenosa električne energije se nekatere držav e izognejo s tako zva-nim skritim izvozom. Zlasti velja to za nekatere proizvode kemične industrije; Za tono karbida je potrebnih 2500 kWh. za tono aluminija pa celo 22.000 kWh. Na ta način zlasti Norveška in Švedska izvažata s karbidom znatne množine električne energije. Podobno je z aluminijem. Celo države, ki nimajo boksita (Norveška, Švica. Anglija itd.) ga uvažajo, predelujejo v aluminij in z njim izvažajo tudi lastno električno energijo. V letu 1950 so Norveška, Francija. Švica. Avstrija in Italija v obliki aluminija izvozile 2.(j milijard kWh. to je 28o/0 celotne lastne proizvodnje električne energije, medtem ko so neposredne izmenjave električne energije dosegle v tem času le 1,3»/o. Kljub tem ugodnim možnostim za izvoz električne energije i/. Jugoslavije pa je v naši državi potrošnja električne energije na prebivalca še vedno skromna oziroma nižja kot v sosednjih državah ali državah, ki se zanimajo za Votigelexport. T« nam dokazuje tudi nasVdnji grafikon (za leto 1955). proizvodnja elek. energije na 1 prebivalca v l. 1955 1ooo - - Hrcz dvoma je skriti izvoz električne energije višja oblika gospodarstva, za katero imamo pri nas v Jugoslaviji še posebno ugodi.e [jngoje. Ležišča boksita sc namreč krijejo /. močnimi izvori hidro energije vzdolž vsega Jadranskega pri-morja in to v področjih, ki spadajo zaradi kraškega značaja med najbolj revne pokrajine pri nas. Skratka, tu je vrsta pogojev za razvoj 12 morile kemične in aluminijeve industrije. Prvič hidroenergetski \ iri. drugič surovine (boksit, lapor itd.), tretjič ugodna prometna pot zaradi bližine morja in četrtič delovna sila. saj so tu naša najbolj depopulacijska področja. Rrrz dvoma, tovrstna izraba hidroenergije tudi sicer bolj ustreza načelom našega celotnega go- spodarskega razvoja. Prav zaradi tega so načrti za alumirtjijev kombinat v Mostarju in Nikšiču s predvideno proizvodnjo 100.000 ton aluminija letno toliko bolj pomembni. Na to kaže tudi zanimanje, ki so ga s tem v zvezi pokazale nekatere dežele, kot na primer SZ. Vzhoklna in Zahodna Nemčija in Madžarska. LITERATURA Sevete. O aktuelnim energetskim prolilcmima Evrope, Tehnika. Beograd. 1951 52. Nations lilies. Mouvements d'energio elcétrique « travers de frontières 'îles pays européens, Geneve, 1952. II. I.ink. Die Speicherseen «1er Alpen. Zurich, 1953. IF. Požar, Elektroenergetske prilike u Europi i izgledi za izvoz električne energijo, iz Jugoslavije, Ekonomski pregled. Zagreb, 1953, 5—6. Illažek-Mirkov, Ftazpoloživi potenciali uglja. nafte i plina u Jugoslaviji, Elektcoprivreda. 1954, 2. M. Vidmar, O elektrifikacijskih problemih Jugoslavije, Elektr. vestnik, 1953, 9—10. V. Korošec, Visokonapetostno omrežje Jugoslav ije v desetih letili svobode. Elektrotehniški vestnik, Ljubljana, 1955, 11—12. Jcvdjcvič-Marjanovic, Hidroenergetski potencial Jugoslavije, Elektroprivreda, 1954, 2. Statistički godišnjak FNRJ, Beograd, 1956. Vodne snage Jugoslavije F., Beograd 1956. Statistical Yearbook 1956. OZN. New York 1956. V. Kokole Geografski in drugi vlisi s Poljske Črni in bogati G d r n y Slask* Ko smo se pripravljali za potovanje na Poljsko, smo hote in nehote ugibali, kakšna je ta velika nižinska dežela med Karpati in Paltiškim morjem. O njeni geografiji smo vsi udeleženci vedeli več, kot stoji v naših šolskih učbenikih. V nekaj rednih in izrednih seminarskih urah smo se pred odhodom s [h i/.na I i iz mnogih kratkih referatov s pri-rodo, gospodarstvom, naselji in zgodovino Poljske. Toda navzlic temu naša radovednost ni bila nič manjša. Odhajali smo v deželo, ki je po prerodi res dokaj enolični (tako smo mislili), a je imela tako burno zgodovino kakor le malokatera evropska država, ki je morala pustiti tudi v poljski pokrajini globoke sledove. Vedeli smo, da odhajamo v dokaj veliko deželo, ki je za četrtino večja od vise Jugoslavije in k precej velikemu narodu, velikemu ne le po številu prebivalstva, ki znaša danes 28 milijonov, temveč tudi po svoji kulturni tradiciji, četudi smo jo nekateri bolj, drugi manj poznali le iz knjig. Spraševali smo se, kakšen je ta narod, ki je zrastel, živel in živi na zemlji s tako kočljivo politično-geografsko lego. Spomnili smo se, da je bila Poljska nekaj stoletij' vodilna država v vzhodnem delu Evrope, prava evropska velesila, in da je doživela v naslednjih, zadnjih dve sto letih toliko razkosavanja, uničevanja in zatiranja, da se po pravici vprašujemo, kje so našli Poljaki toliko vitalnosti, da so vse to preživeli in z nezlomljeno voljo vedno znova vstali in zaživeli na ruševinah starega. Prav posebej smo se spomnili vse tragičnosti geografskega * Pravilna pisava tega ume na je šlqsik (Lzg. Šlonsk). položaja Poljske v pretekli svetovni vojni, iz katere je izšla Poljska močno drugačna. Pomislili smo na to, da je Poljsko, podobno kot Jugoslai-vijo, po vojni zajela ne le zelo pospešena industrializacija, ki hitro spreminja ekonomsko strukturo prebivalstva, ampak je tudi doživela in doživlja temeljite spremembe v smeri socialistične ureditve. Vedeli smo, da je tudi Poljska v najnovejšem času pri teh spremembah ubrala svojo pot, bolje prilagojeno domačim prilikam in razmeram. Podobnost z Jugoslavijo je napravili! Poljsko zato še bolj zanimivo. Kot geografi pa smo se zavedali, da nam bodo vse te značilnosti, zgodovinske in moderne Poljske očitne šele takrat, ko bomo spoznali tudi naravo zemlje kjer so zrasle. Fn nismo se zmotili. * Naše potovanje po Poljskem se je začelo ponoči, ko smo pri Bohuminu prestopili če ško s lo-vaško-poljsko mejo. Zebrzedovviee so bile prva poljska postaja. Ze utrjeni v prenašanju formalnosti in postajanja po obmejnih postajah smo se med postankom, ki je prinesel svidenje z našima piijateljima iz Krakovva. začeli spoznavati s prvimi značilnostmi nove dežele. Bilo je polnoč in postajno poslopje — v nam dobro znanem starem avstrijskem stilu — je bilo edino, kar smo videli skozi okno, zato smo začeli naša geografska opažanja z geografijo prehrane, ki, čisto resno vzeto, postaja ena od tako bujno naraslih vej ali vejic naše znanosti. •> Herbata in bulky (čaj in žemlje), ki so nam jih organizirali iz postajne rastavracije naši go- 13 stitelji, so nas spremljate nato domala vsak dan na vsem popotovanju po Poljski. Bolj antropo-geografsko ¡nastrojanim med nami so herbata (vedno jo servirajo v steklenih kozarcih in zelo vročo) in bulkv prinesle asociacijo na žitorodno olj izčrpani. Preobraža se tudi * Katowice 1%.000 [>reb., Chorzrf (skupaj 7. bivšo Kro-Iewako Huto) 140.000 |»rcb., Sosnowiec 123.000 |>r<-b.. Za-brze 180.000 preb., By tore 181.000 preb., Gliwice 132.000 prebivalcev. kmetijstvo v bazenu in okolici. Posestva si> zelo drobna, povprečno imajo do dva hektara zemlje. Proizvodnja se vse bolj usmerja v mlečno živinorejo. Zgradili so žc velik vodovod od gornje \V'isIe. Potrošnja vode je namreč ogromna. Za hiter osebni prevoz preurejajo glavno osrednjo železniško linijo in jo elektrificirajo. Za tovorni promet [»a l>odo dogradili krožno prog») okrog in okrog premogovnega bazena in od nje bodo od-cepki do premogovnikov i i tovarn. 2e pred vojno so zgradili 'veliko ..premogovno magistrak)", ki veže ves bazan z izvoznim pristaniščem v Gdvniji. Po obisku v planskem biroju smo dobili šc bolj mogočen v tis o Grfrnem Slasku. Se tisto popoldne pa smo videli nekaj planskega preohra-/anja na lastne oči. S tramvajem smo se zapeljali v smeri proti Ghorzdvvu. Komaj se je zazidanost bolj zredčila. smo zagledali veliko zeleno ploskev — centralni park kulture m oddiha. Skromni začetki izvirajo že izpred vojne, ko so zasadili na gmajnah na praznem prostoru med predmestji nasade drevja in uredili sprehajališča. Po vojni so park zelo razširili in ga še vedno urejajo. Zgradili so velikanski stadion za 100.000 gledalcev in popularni planetarij. Prav gotovo je ta zelena površina lepa pridobitev, toda kaj. ko se onkraj stadiona vzdigujejo dimniki in druge naprave velike jeklame! Z zelenjem in neskaljeno naravo je na G^rnem Slasku pač velika težava. Zato se nismo irasednje jutro prav nič čudili, ko smo se odpravljali na pot v Krakdvv. Železniška postaja je bila polna izletnikov, ki s» se odpravljali, da preživijo nedeljo v čisti naravi v Sudetih ali v Karpatih in vsaj za en dan pozabijo na svoj zakajeni, črni Grfrnv Siask. Dr. Ivan Gams Rast in socialna preobrazba prebivalstva v Sovjetski zvezi O prebivalstvu SZ je lia razpolago razmeroma malo uradnih podatkov. Uradna štetja so bila le leta 1897, 1926 in 1939. Carska Rusija je imela leta 1897 125 milijonov, po oceni leta 1913 139 milijonov prebivalcev. Sovjetska zveza je štela leta 1926 v tedanjih mejah 147 in leta 1939 170 milijonov prebivalcev. Lani pa so objavili v Moskvi nove podatke, po katerih je bilo leta 1956 v SZ 200.200.000 prebivalcev. Obe svetovni vojni sta prebivalstvo SZ silovito prizadeli. Računajo, da znašajo človeške izgube zaradi vojnih dogodkov prve svetovne vojne in zaradi gospodarskih in drugih težav [»ovojnih let do leta 1926 kakih 20 milijonov ljudi, okrog 2 milijona pa sta emigrirala v inozemstvo. O izgu- bah v drugi svetovni vojni prav tako ni uradnih podatkov . Cenijo, da je padlo okr >g 7 milijonov vojakov, da znašajo izgube med civilnim prebivalstvom 5—18 milijonov pri dveh milijonih emigrantov in da je znašal deficit rojstev 6—11 milijonov, fv SZ so se priključile baltiške ter moldavska republika in so bile izvedene še nekatere spremembe na mejah, ki so povečalo teritorij, vendar so bile izgube vojne večje kot število novo priključenega prebivalstva. Menijo, da je imela SZ !e!a 1945 satno 181 milijonov prebivalcev, to pa glede ua 200 milijonov v letu 1956 in ob upoštevanju," da znaša prirodni letni prirastek 15—! 7 o/o - Prirodni prirastek je bil \ tem stoletju precej stalen, ker sta niortaliteta in nataliteta dokaj enakomerno padali. O tem govore naslednje številke: Leta Mortaliteta Nataliteta 1913 30,2 47.9 1940 18.3 31.7 1950 9,6 26.5 v 1952 9,3 26,4 1954 8,9 26,5 1955 8.4 25.6 Dvig ljudskega zdravstva in življenjskega standarda je podaljšal povprečno življenjsko dobo od 31,4 leta 1897 na 46,7 leta 1939 in na okrog 65 let v sedanjosti. Zaradi razmeroma precejšnje natalitete je prebivalstvo mlado. Kar 45,9o/o ljudi ima manj kot 20 let in le 6,5 o/o jih je starejših od 60 let. (V Franciji na primer je imelo leta 1940 več kot 60 let 15o/0 prebivalstva). Izredno so zanimivi podatki o premikih prebivalcev, ki jih je povzročilo načrtno gospodarstvo in vojne. O njih govore naslednje številke: Površina v Prebivalstvo r , . Rast prebivalstva 000 km 1.1956 vrailij. U08t0t« 1926-39, 1940-56 ZSSR................22.403 200.2 8.9 15,6 4,4 Ruska SSR..........................16.901 112,6 6.6 16,9 4.36 Ukrajinska SSR......................601 40,6 67,5 6,9 — 0.97 Reloruska SSR . ...................208 8.0 38.4 11.7 —13 Uzbeška SSR........................399 7,3 18.3 37,6 15,8 Kazahstanska SSR....................2,766 8.5 3 1,2 37 Georgijska SSR......................72 4,0 55,5 32,3 11 Aserbejdžanska SSR..................87 3,4 38.8 38,7 6.2 Litavska SSR........................65 2,7 41,5 .,. — 6,8 Moldavska SSR......................34 2.7 79.4 ... 8 Letonska SSR........................64 2.0 31.2 ... 5J1 Kirgiška SSR........................198 1.9 9.5 45,7 26.6 Tadžikistanska SSR....................142 1^8 12,6 43.9 20 Armenska SSR......................30 1,6 53.3 45^4 29 Turkmenska SSR......................488 1,4 2,9 25,6 16,6 Estonska SSR........................45 1,1 24,4 ... 10 Karelo-Finska SSR....................173 0,6 3,4 ... 20 ■ ! i ! Po rasti prebivalstva moremo v zadnjem raz- v Kazahstan in na Ural. Nov val preseljevanj je dobju deliti republike na štiri skupine. izzvala kolektivizacija kmetijstva. Računajo, tla 1. Nov ©priključene republike: litavska. mol- je v letih 1930—1932 prostovoljno ali prisilno davska, letonska, estonska in karelo-finska, ima- odšlo na vzhod 1,5 milij. prebivalcev. Med vojno jo razen zadnje prebivalstveni deficit, očitno tudi je pospeševal ta premik na vzhod premestitev zaradi vojne. vojne industrije, po vojni pa petletke. Dobra po- 2. Močan padec prebivalstva v Ukrajini in ileli lovica investicij, ki jih predvideva sedanji šest-Rusiji gre pripisati prav tako v prvi vrsti fron- letni plan, je namenjenih za dežele vzhodno od tijm pa tudi mehanizaciji prevladujočega kmetij- Urala. stva, ki je sprostila številne tleželane k izselitvi v Delež osmih kavkaškili in azijskih držav se je druge dežele. v dobi 1926—1956 dvignil od 13,2 na 16,6o/0 3. Kazahstan, ki je v prvem obdobju najmanj vsega prebivalstva v SZ. povečal prebivalstvo (v tej republiki se je število Zanimive so številke o rasti urbanskega pre- Kazakov po rodu celo zmanjšalo od 3.968.000 na bivalstva. Leta 1913 je bilo v mestnih naseljih 3,099.000 oseb), je doživel po drugi svetovni Vojni 17,7o/0 prebivalcev, v letu 1926 17,9o/o, leta 1939 velik gospodarski in populacijski razcvet. 32,9 o/0 in leta 1956 že 43,4 o/0 vsega prebivalstva. 4. Razmeroma velik porast imajo v zadnji dobi Kolikšna je bila socialna preobrazba ljudstva, ostale centralno-azijske in kavkaške republike, ki povedo naslednje številke o poklicni strukturi, jih je zajelo moderno gospodarstvo s povečanim Številke pomenijo odstotke: izkoriščanjem rud, namakanjem, subtropskimi kulturami in podobnim. 1913 1928 1937 1955 Gornje podatke razumemo prav šele, če po- Uradniki in uslužbenci 17,0 17,6 36,2 58.3 znamo širokopotezno načrtno in nenačrtno premi- Kmetje kolhozniki in kanje gospodarstva in prebivalstva, ki ga doživlja zadružni obrtniki ... 2,9 57,9 41,2 Sovjetska zveza. Ta pohod je sprožila država že Kmetje in individualni v letih 1925—1929, ko se je preselilo iz evropske obrtniki 66.7 74.9 5,9 0^5 Rusije okrog 1,1 milj. (22o/0 iz Ukrajine), največ Veleposestniki, bančniki, v Sibirijo (tri četrtine) in na Daljni Vzhod (12 o/o), kulaki, trgovci in pod. 16,3 4,6 ...... 19 Aktivni delavci in uslužbenci s« uvrščeni po gosjiodarskih panogah z naslednjimi odstotki: 1913 1928 1937 1955 v industriji in gradnjah 9 8 24 31 v poljedel. in gozdarstvu 75 80 56 43 v transportu in PTT 2 2 5 6 v trgovini 9 3 4 5 v prosveti in ljudskem • zdravstvu 1 2 5 9 različno 4 5 6 6 3tev ilo delavcev in uslužbencev je v raznih panogah nacionalnega gospodarstva zraslo od 10.7 milij. v letu 1928 na 48.3 milij.. v letu 193.) 27.6<>/o industrijskega delavstva dela v podjetjih z manj kot .100 zaposlenimi, 13.7% jih je v podjetjih z več kot 10.000 ljudmi. Zadnje čase padu delež zaposlenih v podjetjih z manj kot 1000 zaposlenimi in raste v le-teh z več kot 10.000 ljudmi. Da kažejo statistike zadnji čas veliko večji delež strokovnjakov kot nekdaj, je razumljivo. Sovjeti trdijo, da imajo relativno, glede na celotno prebivalstvo, več tehnične inteligence kot katera koli država na svetu. V ZDA naj bi bilo nn en milijon prebivalcev 136 tehnikov z diplomo. v SZ pa je prišlo na en milijon I j udi 280 inženirjev s petletno univerzitetno izobrazbo in 326 tehnikov s specialno štiriletno šolo na tehnikumih. Močno se je uveljavila ženska delovna sila, ki je je bilo v letu 195.') v celotni SZ 45o/0 vseli zaposlenih. V kmetijstvu je bilo zaposlenih vseli žensk 46o/o. v industriji 45o/o. pri gradnjah in prometu ena tretjina, v zdravstvu 85o/o, v trgovini 58o/o. v prosveti 680/0. Vir: Jur<|iicliiie Deaujt-u — Carnier, Ln |x>pulation de L* t*. R. S. S. I.'Information geogra|iMi|iie. 1'arii 1057. XXI. številka t. Mavricij Zgonik Nekaj aspektov k ocenjevanju geografskega znanja1 r. Na III. mednarodnem kongresu profesorjev geografije v Grenoblu je bilo mnogo govora tudi o aktualnih problemih šolske geografije. V sklepni besedi predsednika kongresa je bila nakazana pot. kako prebroditi delno kriz/», ki preveva ne samo geografijo kot znanstveno disciplino, temveč tudi kot učno-izobraževalni predmet. Besede so izzvenele dokaj optimistično, če bodo geografi zasledovali v svojem prouoevalnem kakor pedagoškem delu sledeče pogoje: „Skladnost modeme geografske znanosti s skladnostjo tehnike pouka in laboratorijskega dela. Geografija bo kljub različnim atakam od zunaj ohranila emi-11 elitno mesto med disciplinami in urnimi predmeti. To ji gre kot moderni znanosti in zaradi njene velike sociatoie in internacionalne v loge*".2) Referati na kongresu so poudarjali, da morajo geografi-šolniki slediti za vsako ceno ne samo psihološki in metodični zahtevnosti, temveč tudi principom moderne geografske znanosti. Geografija ne more in ne sme biti v nobenem primeru to. kar je bila včasih, nomenklaturtia deskriptivna veda. temveč veda. ki locira in ob-jasnjuje pojave na določenem zemeljskem pro- ') Iz referata na lil. kongresu slov. geografov \ Portorožu okt. 1957. s) III. mednarodni kongres profesorjev geografije v Grenoblu od 25. avg. do 2. 9ej>t. 1957. štoru v medsebojni vzročni zavisnosti in funkci-cionalnem razvoju kompleksnega gledanja. To poanto mora zasledovati tudi učitelj-geograf pri vsem svojem delu v razredu in izven razreda, tako pri posredovanju novih spoznanj kakor pri utrjanju, preverjanju i..i ocenjevanju. f.e tako si bo geografija pridobila važno eksistenčno mesto meti vsemi ostalimi predmeti na katerikoli stopnji splošne ali strokovne izobrazbe. Glede na vse to bi rad v naslednjih odstavkih nakazal nekaj misli, ki naj bi bile učitelju pobuda in napotilo za pravilno ocenjevanje geografskega znanja. Delo učiteljev v razredu se veže tudi na preverjanje in ocenjevanje. To je pri učnovzgojnem procesu pogosto najtežje in najodgovornejše delo. Koristne misli nekaterih referentov in diskutantov na kongresu v Grenoblu. zlasti pa sklepne besede na njem. ki med drugim poudarjajo zahtevo po večji aktivizaciji učencev, tesni povezavi spoznanj z življenjem, po iskanju primerjav z drugimi predmeti, po poglobljenem laboratorijskem in samostojnem delu — vse to ine je napotilo do tega. da bi na kratko odkril nekaj vzpodbud za pravilno učiteljevo ocenjevanje geografskega znanja. Misli, ki jih bom podal, niso nikaka direktiv na norma, temveč imajo le značaj vzpodbujanja učiteljeve geografske in pedagoške vesti. O ocenjevanju na splošno imamo v naši in tuji pedagoški literaturi mnogo liapisa- 20 » nega.3) Tu ni mesto, da bi se o tem razgovorih. Splošne didaktične zahtevnosti z a pravično in objektivno ocenjevanje so vsakomur izmed nas znane, saj je to osnovni pogoj za pravilno ocenjevanje katerekoli snovi pri slehernem predmetu. Seveda je pogosto težko ugotoviti, kdaj je ocenjevanje oziroma spraševanje v konkretnem primeru res tudi pravično. Ne bi govoril o tem. da marsikdo od nas. ki poučuje ali je poučeval, ni v eeloti zadovoljen s sedanjim načinom spraševanja, oziroma bolje, s sedanjim sis'.cmnm ocenjevanja. Marsikaj je v njem. kar ne zdrži kritike. O tem se je že mnogo pisalo. Kaj različnih nasvetov in pobud je že padlo o ocenjevanju! Sistem ocen je različen, mogoče Ih> prišel ča3. ko l>o treba sedanji številčni sistem spremenili. Toda dokler ga imamo, je našii pedagoška dolžnost, da storimo vse. da ga \ svojem odgovornem delu izvajamo čim ob-jektivneje. čim vestneje in s čim večjim čutom odgovornosti! j Naj mi bo pa dovoljeno, da vendar opozorim na vsaj en osnovni problem pravilnega ocenjevanja sploh. Dosedanji način ocenjevanja ima prvenstveno klasifikacijski namen. Tega se vsi zavedamo, vsak učitelj in vsak učenec. pa tudi starši. 'Zal. pa se vse premalo zavedamo. da ima ocenjevanje tudi vzgojni namen. Ocena je tudi vzgojno sredstvo! Mnenja sem. da se mora učitelj tega živo zavedati. Le tako je na najboljši poli. da bo pravi lam ocenjeval. Res. da je temelj ocenjevanja ugotavljanje učnih rezultatov v vsaki učni uri in vse šolsko leto. Res. tla ima učitelj pravico zahtevali in zvedeti od učenca, ali je snov zavestno osvojil. Rriavico in dolžnost ima. da ugotavlja, ali je učenčevo zunanje razumljivo, zanesljivo, trdno in tudi uporabno. Toda to ne more biti vse! Ge bi samo to zahtevali od učenca, bi bili sicer objektivni, pravični pa še ne! Pravično je ocenjevanje, če je objektivno, in če da učitelj učencu- s) Klonimir Skulko. Ispitivanje i occnjivaiije u «koli. Zagreli 1')52; Dr. S. Gogala. Obča metodika. Ljubljana 1951. m o ž n o s t in priliko, da se more uveljaviti. Učni smoter, ki je predpisan z učnim načrtom, ne more biti še edino ..objektivno merilo", ker vedno dopušča različno interpretacijo. Zato moramo upoštevati še vzgojnost pouka in ocen. Učenca moramo gledati v celoti in ga tudi razumeti! Ocenjevanje znanja slehernega predmeta. tako tudi geografskega znanja, mora sloneti na tem osnovnem pogoju. Objektivno in pravično ocenjevanje je seveda vezano še na nekaj drugih pogojev, tako na boljše poznavanje splošne in mladinske psihologije, na postavljanje trdnejših i;i realnejših kriterijev, na humano ravnanje z izprašanimi učenci in dijaki ter na do voljno pripravljanje učitelja.4) To vse zahteva od učitelja, da sam dobro razume vse ono učivo, ki ga zahteva od učenca, tako znanstveno, kakor uporabno. Učitelj se mora končno za izpraševanje in ocenjevanje tudi pripravljali. Le tako je ]M)dana garancija, da ho čim bolj objektiven. Tega poslednjega se vse premalo zavedamo. Tako se ne smemo čuditi, da pogosto zapadatno improvizaciji, kar pa otežkoča izvajanje objektivnega in pravičnega ocenjevanja. Po teh kratkih splošnih pripombah pojdimo k ocenjevanju zemljepisnega znanja! Kako ga ocenjujemo? Na kaj moramo vse pri tem paziti? Kaj moramo upoštevati ? Kateri so p;>goji za pravilno preverjanje in ocenjevanje? To so vprašanja. ki se jih mora vsakdo zavedati. Za pravilno ocenjevanje geografskega znanja moramo upoštevati zlasti dvoje: a) splošne didaktične zahtevnosti, o čemer je bilo prav na kratko povedano prej; b) specifične zahtevnosti samega predmeta, notranjo logiko in vzgojne izobraževalne smotre zemljepisa. Yr naslednjih odstavkih se želim dotakniti teh specifičnih zahtevnosti predmeta samega. Ne mislim seveda precizirati norm za vsako zaključeno učno snov, vendar so za vsako pozitivno oceno potrebni določeni pogoji. (Nadaljevanje sledi) <) Dr. VI. Šiniti. Pedagogika III. Ljubljana 1949; 1). Kom pare, Pouk geografije na naših nižjih gimnazijah in reforma obveznega šolstva. Sodobna pedagogika. VII 9—10. KNJIŽEVNOST Odgovor na oceno Pavel Kunavi-r. Kratki svet. V Geografskem obzorniku št. 3, 1957 je dr. Ivan Gams ocenil navedeno knjižico o krasu. Zdi sc mi potrebno, da nekatere točke pojasnim. Hokopis sem pričel pripravljati kmalu po drugi svetovni vojni, ko nam je bil vrnjen kras od bivše stare jugoslovanske meje do morja. Do oddaje rokopisa založbi šc ni bilo Instituta za raziskavanjc krasa niti številni*! novejših spclcoloških knjig. Hokopis je ležal preccj let v predalih Mladinske založbe, ki jc zaradi nerentabilnosti takega malo branega dela odlašala z izdajo »d leta do leta. Zato tudi ni bilo mogoče vsako leto vedno znova dodajati novosti in dognanj. Zaradi iz[>o|>oInitvc vsebine je založnik na |iosre-dovanje Geografskega društva oziroma prof. dr. Ilešiča že med tiskom dodal seznam najvažnejše novejše kraške 21 literature, da more vsakdo, le! se bolj zanima za kraške probleme, najti pojasnila in drugo, kar v knjižici pogreša. Po ustanovitvi Instituta za raziskavanje krasa v Postojni je spelcologija pri nas zelo napredovala. Zato so v dodatku navedena njegova važna izdanja. Rinžo so barvali in dognali njeno zvezo z Bilpo tudi že med tiskom. Tako jc tudi s Habečkim breznom. Tudi do pravilnih imen jam v bivšem zasedenem ozemlju smo prišli šele potem, ko se je tega dela lotil Institut za raziskavanje krasa v Po-sttojni. Tako za ime Jazbcn ob času, ko smo ga mi raziskavah med prvo svetovno vojno, nismo vedeli, ker je ljudstvo od tam zbežalo. K 57 fotografijam in načrtom želi ocenjevalec še več načrtov in osebnih doživetij ter nekake zgodovine slovenskega jamarstva. \rse to bi bilo res potrebno in bi sc lahko zgodilo, če vse to. ne. bi povečalo knjige in s tem stroškov, in če bi bilo založništvo prepričano, da bo knjiga našla odjemalce. Toda resnično zanimanje za kras jc med Slovenci izredno majhno. Le en primer: V kiosku ob vhodu v Postojnsko jamo, kjer se proda na desettisoče razglednic 7. lepimi kapniki, neštevibie značke, plakete in druge spominčke, stoji v kotu na prodaj tudi gornja knjižica. V času, ko je jamo obiskalo že okoli 130.000 pretežno domačih obiskovalcev, še niso prodali niti ene knjige o Kraških pojavih — o pojavili, ki so merodajni za lice velikega dela Slovenije in Jugoslavije ter za življenje in trpljenje najboljšega dela našega ljudstva. Bila jc res žrtev založništva, da je izdalo tako knjigo, in morda bi bilo umestno, da bi ocenjevalec pohvalil Mladinsko založbo, da je založila sicer zanimivo in potrebno, a nerentabilno knjigo. Glede same zgodovine o raziskav anju našega krasa in njegove podzemske divjine, o čemer so posebno tuji raziskovalci toliko pisali, bi omenil, da bi bilo treba izdati posebno knjigo. Opisala naj bi vse žrtve in vso mogočno romantiko dela v velikanskem podzemskem svetu našega krasa. Kdor pozna vsebino opisov Nagla, Schinidla, Puticka in drugih, ve, koliko velikegu in vzpodbudnega hi izvedela mladina o delu in divjosti podzemskega dela našega krasa. Pavel Kunaver Lidija Prudic Izmenjava pedagoških izkušenj (Nekaj misli ob anketi) Poučujem na srednji strokovni šoli. Ze nekajkrat smo bili anketirani o učnih uspehih, o predizobrazhi naših dijakov, o pravilnosti ali neurejenosti učnih načrtov, razpravljali smo že z inšpektorji in rodilo sc jc toliko novih mnenj in kritik, da jc prav, da spoznajo specifične pogoje dela na strokovnih šolah tudi tovariši geografi v širšem krogu. Zlasti je prav, da sc o strokovnih šolah pogovorimo natančneje, ker se bo sistem strokovnega šolstva jk> šolski reformi znatno razširil, tako po številu šol. kot po pomenu in vlogi v našem življenju. Na naših srednjih strokovnih šolah sc vzbujajo predvsem tri vprašanja: 1. kako afirmirati pomen geografije za splošno in strokovno izobrazbo? 2. Kako vzbuditi v dijakih, bodočih tehnikih, zanimanje in veselje do našega predmeta? 3. Kako v kratkem, naravnost skopo odmerjenem času s posebnimi učnimi metodami (ponazorili, filmi, ekskurzijami itd.) posredovati dijakom vsaj v osnovnih potezah geografsko mišljenje in znanje? Ad 1. Večina našega starejšega slovenskega inteligenčnega kadra je v svoji mladosti doživljalo suhoparen, statičen pouk geografije. Mnogim jc še v spominu, koliko številk so sc morali naučiti, kako grozno je bilo spraševanje ob naštevanju gora, rek, višin, števila sadnih dreves v Bosni, globin morja itd., itd. Ravno predmeta geografija in zgodovina sta bila tipična predmeta memoriranja. ljudje, ki so se odločili za kak drug študij in postali slučajno inženirji. ju imajo v slabem spominu in ju iz deloma razumljivih razlogov imajo za manjvredna ali za balast v moderni šoli. S takim pogledom so začeli tudi z dodeljevanjem ur, tako so postali naši predmeti celo v glavah nekaterih gimnazijskih profesorjev na naših strokovnih šolah stranski, manjvažni predmeti. Pa nikar se ne razburjajmo zaradi tega! Taka je pač dediščina in k takemu mišljenju so pripomogli tudi nekateri mlajši geografi, ki so i>oučcvali geografijo res samo kot zemlje-opis. Edini način, s katerim bomo afirmirali naš predmet, je ne samo v pojasnjevanju na raznih konferencah, ampak predvsem v njegovem pravilnem tolmačenju v šolali, v njegovem povezovanju s sodobnim živim dogajanjem. Edino neposredno sodelovanje z glavnimi strokovnimi predmeti, z njihovimi strokovnimi ekskurzijami, uporaba enakih modernih tehničnih sredstev pri pouku nas postavljajo v isto vrsto z drugimi strokovnimi predmeti. Ad 2. Se važneje je pridobiti dijake za naš predmet. Prva misel oz. kritika, ki se mi ob tem vprašanju vzbuja, je: Glavna ovira uspeha geografije na strokovnih šolah je še vedno napačen izbor, oziroma usmerjanje dijakov iz nižjih gimnazij oziroma osemletk. Se vedno je marsikje zakoreninjeno mnenje, da so strokovne šole lažje od gimnazij in zato primerne za vse tiste dijake, ki za nadaljevanje študija na gimnaziji niso sposobni. Dijaki so še vedno napak informirani, da so splošno izobraževalni predmeti na naših strokovnih šolah postranskega [toniena in zato sc vpišejo v naše šole prav tisti, ki za te predmete že v gimnaziji niso kazali posebnega zanimanja. Ne gre za to, da so se dijaki v nižji gimnaziji naučili premalo teh in onih geografskih dejstev, tudi ne gre na tem mestu za razpravo, kaj jc v učnih načrtih nižje gimnazije pomanjkljivo in česa jc preveč, pač pa gre za to, kako so dijake naučili misliti, na kaj vse so jih v prirodi profe- 22 sorji opozorili, kako so jim vzbudili zanimanje za razmišljanje in povezovanje pojavov. Ker prihajajo na našo šolo dijaki iz vse Slovenije, smo v dolgoletni praksi na istem zavodu že lahko prišli do določenih s|>oznanj, ob katerih bi se kazalo zamisliti. I.eto za letom izstopajo dobri profesorji, geografi, ki „dajo iz rok", kot pravimo po dom are. dijake s solidnim znanjem, pa čeprav so jim napisali v spričevalo samo oceno „dobro" ali celo „zadostno" (na primer Celje I, Maribor I, Tolmin, Postojna. Ljubljana-Vič, Ljubljana III, Vf, VIII in klasična), medtem ko najdemo drugod spet obilico dijakov z oceno „odlično", ki pa je brez solidne osnove. Zdi se mi, da bi bilo dobro natrpati v te mlade glave mulo manj številk, ker sodobna geografska znanost (izvzemši seveda, v kolikor bc pri znanstvenem delu opira na dobre statistične podatke) ni naštevanje in guljenje, ampak razprava o nastanku iu razvoju reliefa, o vplivu podnebja na poljedelstvo, o vplivu rudarstva in industrije na demografsko sliko itd., skratka logična povezava fizičnogeografskih dejstev z gospodarstvom in življenjem sploh. — Zdaj gre za to, da pri danem stanju, ki sem ga skušala v teh vrstah nakazati, zainteresiramo dijake za aktivno sodelovanje. Najprej se moramo vsi profesorji geografije lotili svojega dela z vso resnostjo in ljubeznijo. Zasledovati moramo sproti vsa nova dognanja iz geografske znanosti, brati revije, časopise in tudi kako tujo knjigo je treba vzeti v roke. Zdi se mi tudi. da je sicer na eni strani važna nekaka specializacija v tem smislu, da namreč geografi, ki poučujejo ta predmet, res obvladujejo svoj« stroko, vendar pa je ravno sedanja modema znanstvena iu šolska geografija tako tesno povezana s historičnim razvojem kake dežele iu vsemi gospodarskimi in |k>litičuimi dogajanji v svetu, da mora biti profesor-geograf, in to še posebej na strokovni šoli, dobesedno razgledan po vsej naši zemeljski površini. Zato se mi zdi umestno, da |>oučujc, (ne glede na to, da je to tehnično večkrat nujno) v razredu geografijo in zgodovino isti profesor. Marsikdaj bo sam lahko povezal oba predmeta v lepo celoto. Ali ni na primer obravnavanje našega prometa in industrije istočasno historično, sociološko in geografsko? Ali obravnavanje strukture prebivalstva ZDA? Ali obravnavanje gospodarske geografije SZ itd.? Mislim, da je treba prav sedaj, ko skušamo odpravljati formalizem, prepustiti dobremu profesorju, da lahko poveže uro geografije in zgodovine v organsko celoto. Nikakor to ne velja nasploh. Dalje jc brez dvoma važno, da isti profesor poučuje več let sistematično na istovrstnem zavodu in da gre s snovjo in dijaki naprej. Ce kje, potem velja prav gotovo za pouk pravilo, da praksa naredi mojstra. To se pravi z drugimi besedami tudi to, da bo s takim sistematičnim delom v istovrstni šoli prišel vsak profesor sčasoma do spoznanja ne samo, k a j je važno nuditi dijaku, ampak tudi kako, da bo uspeh čim večji. Nastale bodo metodično preizkušene lične slike. Razume se seveda tudi to, da profesor ne sme čakati samo na lastne izkušnje, ampak da se mora posvetovati s svojimi tovariši in študirati metodiko svojega predmeta. Vsak profesor geografije mora biti tudi doma v dialektičnem pojmovanju vseh pojavov in jih mora dijakom tudi s prepričanjem posredovati. Toda tudi samo profesor-geograf ne zadošča za uspešno geografsko uro. Važni so dijaki. Na naših strokovnih šolah imamo opraviti z doraščajočo in odraslo mladino, ki tudi noče biti zgolj občinstvo. Ta mladina žel! samostojno razmišljati in razpravljati in od nas pričakuje pravzaprav samo določene pomoči. V naših razredih, zlasti tistih, ki so številčno manjši, pustim dijakom čimveč iniciative in se poslužujem, če le mogoče, razgovorne metode. Hudo se seveda moti tisti, ki misli, da jc razgovorna metoda za profesorja najenostavnejša, češ da ni treba lepo zaokroženega predavanja. Ravno za razgovorno metodo jc potrebna obsežna priprava, predvidevanje raznih vprašanj, nekakšno rezervno znanje, slikovni material, da smo vedno pri roki z odgovorom ali pojasnilom. Potrebna jc tudi pedagoška spretnost, da profesor razgovor neopazno vodi v določeno smer in k želenim zaključkom, da privede končno razred novim spoznanjem naproti. Takih ur si bodo dijaki vedno znova želeli. Ne bodo namreč imeli občutka, da se 111 o -rajo nekaj naučiti, ampak jih bo zanimalo, kaj jim bo profesor novega povedal. Menim tudi, da bi vprašanja discipline, poslušanja ali ncposlušanja ali ncsodelo-vanja med učno uro na srednji strokovni šoli ne smelo biti. Ravno na šolah, kot so srednje strokovne šole, kjer imamo dijake iz vse naše republike, nam koristi ravno njih različno poreklo pri pouku geografije. Prav lahko jih iz-zovemo, da nam in vsemu razredu kot osebno prizadeli subjekti pripovedujejo o fizikalno-geografskih kot o gospo-darsko-geografskih pojavih domačega okolja. V informacijo si zato takoj ob začetku šolskega leta zabeležim v notes poleg drugih osnovnih osebnih [»odatkov tudi kraj, oziroma pokrajino, kjer je dijak doma ali ki jo najbolje pozna. Že v začetku jim naročim, naj gledajo svet okoli sebe, da bodo znali ob določeni snovi veliko povedati. Reči moram, da mi je to še vedno uspelo. Dobro se mi jc obneslo, da sem dijakom povedala, o čem bomo prihodnjič razpravljali in jim naročila, naj tudi sami razmislijo o stvari, pripravijo vprašanja, nu katera bomo skušali najti s skupnimi močmi odgovor. Razume se, da pri vsej tej sproščenosti pouka ne smemo preiti v stihijo in tudi odločno reagirati, če bi skušal kdo od dijakov staviti vprašanja z namenom trošiti čas. Cesto slišimo pripombe, da se dijaki strokovnih šol ne zanimajo za takozvanc splošne predmete. Osebno moram zanikali tako mišljenje. Res pa jc. da moramo prilagoditi pouk geografije stroki šole oziroma odseka in čimbolj navezovati nanje interesno področje. Ce kdo, si ravno bodoči tehnik želi stvarnih dokazov, želi razpravljati o gospodarstvi!, o novogradnjah itd., saj ga stroka sama sili k spoznavanju tovarn, rudnikov, gozdov itd. Zdi se mi, da imamo geografi na srednjih strokovnih šolah celo ugodnejši jKiložaj od kolegov na gimnazijah. Le paziti moramo, da ne ostanemo samo pri geografskem učbeniku, ampak se posvetujemo s kolegom inženirjem, zberemo res najnovejše podatke o produkciji v rudnikih, o novih HE, o prometnih projektih, o številnih produktih kemične industrije. Dijak mora videti, da sc tudi geograf zanima za njegovo tehnično področje, da se |>oglavje o premogu in nafti ne konča pri naštevanju nahajališč, da ne proizvajajo Ruše samo karbida. da ne nudijo naši gozdovi samo največjega bogastvu surovin, povedati je treba tudi kakšno in čemu. Nobeno geografsko dejstvo ne sme ostati osamljeno, ampak vedno povezano z okolico, z bližnjo tovarno, z našim izvozom, težavami itd. Zanimivo jc, da si naše dijaštvo želi na svojih debatnib urah. predavanjih mladinske organizacije itd. prav predavanj iu razprav iz področja gospodarske geografije, bolj kot iz svoje neposredne stroke. K upoštevanju naših predmetov pripomorejo tudi izjave naših voditeljev, ki oh vsaki priliki poudarjajo, da je poleg tehnične, važna tudi splošna družbena, politična in kulturna izobrazba. Pripomniti pa jc treba tudi. da vrednotijo dijaki naše predmete tako. kot jih vrednotimo mi sami. Iz kvalitete pouka razberejo dijaki našo zainteresiranost, nošo ljubezen ilo predmeta. Ad 3. Nekaj misli o urni uri sami v šoli in izven nje. Da bi dijaki obdelano snov čimbolje doumeli, jo moramo |>o možnosti ponazoriti. To je žc stara ugotovitev. Toda — kako? Zemljevidi, atlanti. globusi. busola so naši stari znanci. Ali smo pa kdaj že poizkusili delati ob karti sami. ali sino se že prepričali. Ha znajo dijaki s karte marsikaj razvideli. ne samo rjave in zelene barve in črnih pik. ki pomenijo mesta? S|>ominjam se. da sem uporabila prav celo učno uro za |>ojasnjcvanjc in razlaganje gospodarske karte Jugoslavije. Pa koliko vprašanj jc še ostalo! Razumevanje znakov, njih razporeditev, barve, točkasta absolutna metoda iu merjenje in še marsikaj. Ker majhnih znakov dijaki v zadnjih klopeh ne vidijo, jih moramo po skupinah poklicati k tabli in vsako skupino po svoje za|>os!iti. Ni dovolj reči: no. ostalo si lahko ogledate v odmoru! Mi smo zato tu, da dijakom odgovarjamo! Ali smo potem, ko smo obdelovali kartografske projekcije, dijakom naročili, naj prineso k pouku raznovrstne in kakršnekoli stare karte, in nove avtomobilske seveda tudi. m aLi smo |>otcm skupno delali in vadili ob teli najrazličnejših dobrih in slabih kartah? Lepe fotografije in razglednice nam pridejo vedno prav. Vsak profesor bi si moral napraviti svoje lastne zbirke razglednic, ki jih bo dijakom pokazal, pa naj si bo ob obravnavanju rečnih ali Icdeniških dolin, melise ali morske obale. Z diafilmi je določena težava, tako tehnična kot vsebinska. Tehnična težava jc v tem. ker se vsi razredi ne morejo poljubno zatemnjevati. vsebinska pa zato. ker za naše strokovne šole niso ravno dobro izbrani. Poslužujemo se jih kljub temu. ne sicer sproti ob učni uri sami. ampak v obliki nekakšnega dodatnega predavanja zvečer v posebni predavalnici, ko se zberejo dijaki tudi iz več razredov. več ali manj |«> zanimanju. Pri nas se poslužujemo lahko tudi ekskurzij v povezavi z določeno stroko. Tako na primer smo lepo povezali ekskurzijo na Vrhniko 7. ogledom tovarne usnja, izvirov Ljubljanice in Močilnika in še slavist jc prišel na svoj račun z obiskom Cankarjevega «loma in Svete Trojice. Podobna us|>cla ekskurzija je bila v železarno Jesenice. 11K Moste. |K-š z ogledom doline, morenskega gradiva itd. in končno še Vrbe. Prav tako smo športni dan, oziroma udeležbo pri planiških skokih. |K>vezali s podrobnejšim ogledom Tamarja in tudi z vlaka sc da marsikaj |M)kazati. Pa tudi prav kratka ekskurzija na Ljubljanski grad nam je še vsako leto lepo uspela. Sprehod mirtv» letnega gledališča. Zoisove hiše. opozorilo na široki llreg. vzpon na grad, pogled na srednjeveško Ljubljano. |>ojasnilo zazidavc severnega dela. značilen relief Ljubljanskega barja, razgled na kraške planote, na Alpe. strateška lega Ljubljane in Se iu še. Prav gotovo jc malo točk v Sloveniji, s katerih bi sc moglo toliko videti iu vse to tudi razložiti. Ne gre namreč samo za to. da dijaki dosti vidijo, ampak za to. kak o vidijo in razumejo. Saj ni treba kraških pojavov razlagati samo s Postojnsko jamo, kanjonov samo s Coloradom. Naša pri roda jc tako pestra in lepa. da je na vsakem koraku kaj |K>kazati in na kaj opozoriti. Zato ni treba niti dosti denarja niti truda, pač pa precej profesorjeve dobre volje. Letos bomo poskusili tudi s samostojnimi referati dijakov. Ker smo pri zgodovini na ta način uspeli, sem prepričana. da bo šlo tudi pri geografiji. Ce si bomo še predavatelji izmenjavali izkušnje in morda prihajali drug k drugemu hospirirat in se tovariško posvetovat. bomo tudi pri majhnem številu ur s skupnimi prizadevanji (Miživili in dvignili pouk geografije. DROBNE VESTI JEMEN .Jugoslavija ima sedaj šc enega novega velikega prijatelja ined azijskimi državami. To je Jemcn. Naša država je že od nekdaj navezovala tesne stike z arabskimi narodi. In ko je v decembru 1957 prispel k nam prvi uradni predstavnik in državnik te dežele, so sc stiki še povečali. Za utrditev svetovnega miru bo novi delček prav gotovo prispevala tudi jugoslovansko-jcmenska pogodba. Kot geografi si moramo malo bolj ogledati to državo na J Z delu Arabskega polotoka. Samo Saudova Arabija in Jemcn sta samostojni državi na vsem [tolotoku. druga področja pa so |>od oblastjo Anglije in 7.1) V. Južno od Mckc sc v Saudovi Arabiji primorske gore začno dvigali, dokler v Jemcnu ne dosežejo največje višine (preko 3000 ni). Država jc gorata iu to je glavni vzrok, da jc živela vedno nekako zase. proč od ostale Arabije. (Spominja na Črno Goro.) Tej osamljenosti Lh» vzrok tudi izredno slaba prometna povezava (nima železnic, ceste so slabe) z ostalimi pokrajinami polotoka, llckli sino. da je dpžela gorata in le gore prestrežejo precejšen del monsunskih padavin (500— 1000 nun). Zaradi večje namočenosti so boljši |w»goji za naseljevanje in kmetijstvo in zato ui čudno, če so |>okra-jino imenovali Arabia Felix (srečna Arabija . \ vsem obrobju pričnejo obsežne puščave, ki so med najstrašnejšimi na svetu (na primer Hub al Khali v Saudovi Arabiji). Jemen ima 195.000 km2 iu 4..'> milijonov prebivalcev in jc najgostejc naseljen del polotoka 23 na km-). Toliko ljudi more živeti samo zaradi ugodne klime, kjer najbolj us|>evajo žito. kava (najvažnejša rastlina, ki jo izvažajo z imenom ..Moka"' po svetu, okoli 11<•» obdelovalne površine je zasajene z njo), sadje, datcljnova palma in indigo. Na zapadni strani so |k> višinah lepo urejene terase, lia vzhodni ludi. iu jih morajo umetno namakati zaradi pomanjkanja dežja. Gojijo še ovce. konje in kamele. Glede nahajališč nafte dežela še ui dovolj geološko raziskana. Kljub temu so jo že odkrili na nekaterih mestih, kjer jo črpajo. Glede te •>A surovine bi državi morali pripisati velike možnosti, saj leži nn polotoku. ki jc z nafto zelo bogat. Glavno mesto je Sana na višini 2.4tM) metrov ¡11 ima 25.000 prebivalcev. Kot pristanišče jc važno mesto Hodeida. ki je prehitelo Moko. Drugi kraji so manjši, kot na primer Musa in Laliaju ob morju, v notranjosti pa Darnar in Udain. Prebivalci so Arabci. ponosni gorjanci in hrabri l»orci. ki niso pustili, da bi tujci v celoti zavzeli vse ozemlje. Dolga stoletja je bila dežela |m>or pa čakanje na obravnavanje pred mednarodno arbitražo (tako so hoteli Španci). Ncdolgo za tem sc jc upor prenesel še na Rio de Oro. Maroko trdi. da je to njegovo ozemlje (vsaj lini) in da ima zato pravico do njega. Vidimo isti primer kot pri mnogih prebujajorih sc narodih Afrike in Azije. Itio de Oro spada med španske [Misesti. ki so znane pod imenom Španske Zupudnc Afrike. To je slabo poznano kolonialno področje, v celoti puščavsko ali polpuščavsko. V srednjem delu jc nekoliko talne vode. kjer so nanizane oaze. med katerimi jc najbolj znana Smara. ki leži nekoliko na severo-vzhodu teritorija, in Šenida. oh morju je Tanafer. Ozemlje je nekoliko večje oil Jugoslavije in preživlja samo 40.000 ljudi, od katerih jc 30.00(1 nomadov. Značilno zanje je. da se selijo iz kraja v kraj za dežjem, ki bolj poredko pade in povzroča, da ozelenijo predeli puščav in polpnščav. Ime Itio dc Oro pomeni Zlata reka. kar jr verjetno plod največjega optimizma ali pa enostavno šala. Na ozemlju Maroka jc še ena španska posest in to jc rnklava Ifni. majhno ozemlje oh Atlantski obali in meri SO km po dolžini in 25 km |>o širini. Površina je 1920 km2, kjer živi okoli 43.000 ljudi, največ v mestu Sidi Ifni. Na tal je kot trdnjava, ki so jo zgradili Španci v petnajstem stoletju, da hi zaščitili svoje trgovce. V mestu so bazeni, kjer gojijo morske rake in jih potem pošiljajo po svetil, največ v Evropo. Ifni je že dolgo časa španski (od leta 1767). Pravo mejo ozemlja so potegnili šele Francozi in Spanci, leta 1912 pa je prišlo do uporov, ki so jih Francozi zadušili. Madrid je potem |>oslal sem svojo ekspcdicijo. ki je podjarmila plemena. Franko meni. da so ta ozemlja „za večno španska" in jih ne misli v miti Marokanccm. kar povzroča še večjo borbo. Cez 107 let (1874) jc Španija zasedla se drugo večje ozemlje na Atlantski obali. Itio dc Oro. Danes sc obe ozemlji hočeta priključiti Maroku. Stane Kušnik POLJSKA MESTA Po drugi svetovni vojni jc vzporedno z industrializacijo Poljske naraščala tudi urbanizacija. Po popisu 31. XII. 1954 je bilo nu Poljskem 188 mest z nad 10.000 prebivalci. Dve največji mesti, Varšava in Lodz sta imela celo poseben status wojewddstva. Mest z mul 100.000 prebivalci jc bilo devetnajst. Toda nad 200.000 prebivalcev je imelo samo šest mest. Poleg Varšave in Lodzi še Poznan. Gdansk, Krakow in Wroclaw. Varšava je bila od vseli največja, ni pa na dan popisa že prtvsem dosegla LOOO.O(M) prebivalcev (980.7(H)). Nad 500.000 prebivalcev je štel poleg Varšave še l.čdz (633.000 prebivalcev). Precej številna so hila mesta s 50.000 do 100.000 prebivalci; teh je bilo petnajst. Dosti več jc bilo mest s 25.000 do 50.000 prebivalci; teh jc bilo sedemintrideset (glej sliko, na naslovni strani). Zelo številna so na Poljskem mala mesta z 10.000 do 25.000 prebivalci. Mala mesta so sorazmerno najbolj enakomerno raz|M>rcjena. nekaj redkeje ua vzhodu in gosteje na zahodu. To so največ že stara tržna in upravna središča, ali pa mlade industrijske naselbine v bližini večjih industrijskih središč. Itazeu te so v sklopu velikih industrijskih aglomeracij, imajo eventualno le neznatno lahko industrijo. Tudi za naslednjo kategorijo inest (25.000 do 50.000 prebivalcev) velja v glavnem isto. Mnoga med njimi je dvignila v to kategorijo tudi že malo bolj znatna industrija, v glavnem še vedno živilska, lesna ali druga lahka industrija. Nekatera imajo tudi že vlogo manjših regionalnih središč in tri so celo središča wojewddstev (Zielona Gdra, Opole. Koszalin). Manj pa so mesta iz tc kategorije osamljena središča kovinske, kemične ali celo težke industrije, kakor je na primer z mesti v okolju Grfrnega Slaska. Tudi mesta od 50.000 do 100.000 prebivalcev imajo v glavnem isti samo močneje izražen značaj kakor ona v predhodni kategoriji. Med njimi so štiri dokaj industrializirana vvojc-«(jdska središča Kzeszovv. Olsztyn. Kiclce. Ilialystok) in nekaj prav pomembnih industrijskih centrov (Tarndw, Hi— alsko-Biela. Torun. Elblag. Jclenia Gdra. Grudziadz). Mesta z nad 100.000 prebivalci so vsa pomembna industrijska središča s strojno in vsakovrstno drugo industrijo, posebno Krakow. Wroclaw, Poznan. Bydgoszcz. Gdansk. Szczecin ter predvsem Led z ill Varšava, ki so vsa tudi velika regionalna središča in glavna mesta wojewodstev. Gdrno-slaska konur-hacija s šestimi mesti z nad 100.000 prebivalci jc seveda še poseben primer silne koncentracije mest in industrije, predvsem težke bazične industrije in rudarstva. F.no od nj'h. Katowice, je središče Gdrnoslaskcga wojewddstva. Od ostalih mest z nad 100.000 prebivalci jc samo Lublin, staro /.godov insko mesto, tudi središče wojewddstva. Czc-storhovta. veliko industrijsko mesto, jc preblizu Gdrncga Slaska. da bi lahko bilo večje regionulno središče, kakor je bila nekdaj. Walbrzych je dvignilo izkoriščanje premogov - 25 nega bazena in industrija. Gdynia se je iz nič sunkovito razvila v veliko pristanišče in mesto takrat, ko jo je meja ..poljskega koridorja" ločila od bližnjega Gdanska. Radom je'dvignila v veliko mesto vloga starega, precejšnjega regionalnega središča, zlasti pa še zelo intenzivna industrializacija v zadnjih desetletjih. Dr. Vladimir Kokolc GRADNJA CESTNIH TUNELOV V ZAHODNIH ALPAH Meti Mont Cenijem in Brennerjem je na 400 km dolgi liniji le malo možnosti za prehod preko Alp. Zc v rimski dobi sta bila glavna prevala Brenner (1370 m) in Veliki Sv. Bernard (2473 m). Njima se je v 12. st. pridružil se St. Gothard (2112 m), ki je kasneje v mnogem zasenčil preval Sv. Bernarda. Zima in sneg sta vedno ovirala promet in še dandanes je Sv. Bernard neprehoden 200 dni na leto, St. Gothard 190 dni. Brenner pa zaradi nizke lege le tri tedne na leto. V XIX in XX st. so bili zgrajeni železniški predori: leta 1967—1871 Mont Cenis(13 km), med leti 1872—1882 St. Gotliardski (15 km) in kot zadnji med leti 1912—1922 Simplonski (22 km) s 14 km dolgim Lotsehberg-timnelom skozi Bernske alpe kot nadaljevanjem železniške zveze na sever. Zaradi pomanjkanja sredstev niso bili zgrajeni številni projektirani predori (na primer SplOgen). Razvoj motorizacije in turizma sta izredno |>ovečala avtomobilski promet preko alpskih prevalov. Tako navajajo, da so našteli leta 1948/49 ol> številih dnevih v povprečku 2800 vozil preko St. Gothardskega prevala, 1600 preko prevala Klausen in 200 vozil preko prevala Sustcn. 24. VII. 1955 (nedelja) so zabeležili na St. Gothardskem prevalu 5037 vozil in na prevalu Sustcn 3366 vozil. Za veliko noč 1955 je bilo po železnici prepeljano skozi St. Gotliardski predor 9773 avtomobilov. Zaradi naraščajočega prometa je bila sprožena zamisel graditve eestnih tunelov. Italijanska in francoska skupščina sta nedavno ]>otrdili sporazum o graditvi 11.9 km dolgega predora pod Mont Blancom, ki hi vezal dolino Chainonix z Val d'Aosta. Pričakujejo, da pri gradnji ne bodo naleteli na težave, ker bo tunel v granitu in v navpično nagubanih kristalinskili skrilavcih. Predor bo imel cestišče široko 7 m pri širini 8.15 m in višini 4.80 m. Zmogljivost v eni uri ho 200 vozil v vsaki smeri. Novi tunel bo izredno dvignil promet tudi v Gencvi, preko katere je ugodnejša zveza kot pa naravnost preko francoskega ozemlja. Ker bo s tem močno nazadoval pomen Lausanne, je bila sprožena zamisel, da bi se iz Val d'Aosta zgradil še en cestni predor in sicer poti Velikim Sv. Bernardom. Dolg bi bil 7 km in bi se na severni strani iztekal v Val d'Euremont na znano Napoleonovo ccsto. Tudi skoz Bernske alpe naj bi se zgradil predor, ki bi nadomestil sedanje cestne prevale Sanetsch, Rawyl in. Gemmi. Pripomogel naj bi k čim krajši zvezi med Bemom in ostalim švicarskim podoljem z dolino Rhona in skozi simplonski železniški tunel ali skozi predvideni bcmardski predor z Italijo. Ta predor bi bil dolg 6 km in bi šel pod prelazom Ravel. Z vzpostavitvijo Zahodno Evropske Skupnosti bo pomen teh novih prometnih poti izredno narastcl. (Povzeto po: W. Staub. Dbcr den Ban von Strassen-tunnels durch die Alpenkette. Gcographische Rundschau. 1957/6.) URBANIZACIJA KANADE Se leta 1870 je živela 80°'o prebivalstva Kanade na deželi. Mestno prebivalstvo je pričelo z industrializacijo naglo naraščati. V začetku XX st. je bilo 38o/0 prebivalstva v mestih, leta 1951 pa že celo 62o/o. Pozornost vzbuja izredno nagel razvoj mest okoli Toronta, kjer bodo v bližnji bodočnosti zrasla mesta Toronto. Niagara in Hamilton v ogromno |>ct milijonsko konurbacijo. Po drugi strani je treba podčrtati, da tudi |>odcžcljc prevzema vedno bolj številne ugodnosti mestnega življenja (udobje, tehnične dosežke itd.), v mestih pa prevladuje redka, vrtna zazidava, tako, da razlika med mestom in podeželjem postopoma izginja. (Po E. Winkler, Kanadisehc New Towns. Plan. 1955/11—12.) NOVI ADEN Kot eno najmlajših mest v Commonwealth!! označujejo Little Aden v kronski koloniji Aden. Začasno prebiva v njem 250 britanskih in 1500 arabskih in indijskih nameščencev „British Petroleum Company". Mesto se nahaja na polotoku ob zahodni meji kolonije, še v pravi pustinji. Družba se je odločila, da postavi v bližini novo rafinerijo nafte z letno kapaciteto pet milijonov ton in pristanišče za ladje tankerje. Mali Aden je bil izbran zaradi ugodne lege med produkcijskimi središči v Perzijskem zalivu po eni strani ter Indijo in Sueškim prekopom po drugi strani. Mesto Ik> grajeno v stanovanjskih soseskah in bi v prvem razdobju imelo 6000, kasneje pa 15.000—20.000 prebivalcev. Ločitve po rasah, kot je to pogost primer v številnih novih afriških mestih, ne bo. Igor V riše r (Povzeto po: „Rauinforschung und Raiunordnung. 1956/4.) Društvene vesli III. MEDNARODNI KONGRES PROFESORJEV GEOGRAFIJE V GRENOBLU1 III. mednarodni kongres profesorjev geografije je bil od 26. do 31. avgusta 1957 v Grenoblu v Franciji. Udeležilo se ga je 300 delegatov iz 29 držav. Največ je bilo Francozov in udeležencev zapadnih držav, tako iz Belgije, Nizozemske, Velike Britanije, Nemčije in Italije. Bili pa so tudi delegati iz zelo oddaljenih dežel, tako iz Avstralije, Nove Zelandije, JAU, Urugvaja, ZDA, Kanade. Udeležencev iz SZ in ostalih socialističnih držav je bilo razmeroma 2« malo. Našo državo sta zastopala dva delegata. 1. Organizacija kongresa je bila brezhibna, tako z vsebinske kakor s tehnične strani. Bila je v rokah francoskega društva profesorjev zgodovine in zemljepisa, oziroma njegove podružnice v Grenoblu, in instituta za alpinsko geografijo v Grenoblu. Duša kongresa je bil njegov ■predstojnik profesor dr. P. Veyret. Največ referatov in diskusije je bilo v francoskem jeziku; angleški je bil razmeroma slabše zastopan. Cilji in smotri kongresa ¡to bili sledeči: a) Seznaniti udeležence z geografskimi problemi v francoskih Alpah, prirodnimi kakor antropogeografskimi. zlasti pa obrazložiti v klasični pokrajini narivov, to je v "francoskih Predalpah in notranji kristalnični coni, strukturo francoskih Alp, njenih gub in narivov. V ta namen so bile tudi tri ekskurzije. b) Seznaniti kongresiste z napredkom v izkoriščanju liidroenergije v dolinah Rhone in Isere, v Dauphineji in Savoji. Ti dve pokrajini sta klasični deželi prvih hidro-eentral in velikih tehničnih hidroenergetskih del danes. V ■Grenoblu samem »o znameniti instituti, poleg že omenjenega za alpinsko geografijo še instituta za elektrotehniko in hidravliko ter juridični institut za „beli premog". c) Porazgovoriti se in izmenjati izkušnje ter mnenja ■o položaju geografije v svetu, njeni vlogi ter nakazati smer njenega nadaljnjega razvoja, ugotoviti odklone in veljavne principe z načelnega stališča. č) Osvetliti vlogo geografije kot učni predmet, ugotoviti probleme ter določiti osnove za kvaliteten geografski pouk. d) Končno razširiti območje mednarodne organizacije ti a nove člane in določiti kraj bodočega kongresa. Skladno g cilji se je vršil tudi program. Trije dnevi eo bili posvečeni teoretičnemu delu. referatom in diskusijam s področja lokalne, zlasti alpinske geografije, s področja ostale geografske tematike in pedagoškim vprašanjem, na plenarnih sestankih ali na predavanjih po sekcijah. En -dan je bil namenjen za ogled Grenobla in njegove najbližje okolice ter nekaterih specialnih laboratorijev in tovarn. Trije dnevi so bili rezervirani za izvedbo daljših ■ekskurzij, najprej v dolino Rlione do Montclimara in Donzere, potem pa v Gornjo Savojo v Maurienne ter v ■Chamonii. Da je pripravljalni odbor izbral Crrnohlc kot mesto kongresa, je bilo odločilno zlasti to, da je tu renomirani institut za alpinsko geografijo, eden najživahncjših institutov na filozofski fakulteti, da je tu center proučevanja, ki je usmerjeno v študij alpinskih problemov, in da je pokrajina v dolini Isere med mezocoičnimi Predalpami (La •Grande Ghartreusc in Le Vercors) in kristalinično verigo Belledome izredno primeren teren za delo na licu mesta. •Grenoblc je poleg tega tudi eno najbolj znanih turističnih mest v Franciji. Za časa kongresa je bila tudi stalna razstava geografskih učbenikov in literature Dvanajst držav je poslalo bogato geografsko pedagoško literaturo, zlasti učbenike za nižje razrede, največ Francija, Belgija, Nizozemska, Švedska in Nemčija. Ob koncu teh uvodnih podatkov naj omenim, da sta francoska javnost in njeno dnevno časopisje pozorno spremljala tlelo kongresa. 2. Prva plenarna seja je bila v amfiteatralni dvorani juridične fakultete. Odprl jo je predsednik francoskega društva profoserjev zgodovine in zemljepisa prof. M. Brulejr. M. Moret. dekan filozofske fakultete, je v krajših besedah poudaril nujnost povezave in sodelovanja med geografijo in geologijo. Glavni referat je imel na prvem sestanku prof. M. Veyret, predstojnik instituta za alpinsko geografijo, ki je v klenih stavkih predstavil geografijo Grenobla in gcomorfološki razvoj njegove okolice. Pomudil se je pri geografsko-zgodovinskem razvoju mesta in opozoril zlasti na geografske in druge elemente, ki so vplivali na razvoj tega znamenitega in naprednega francoskega mesta. Impulz naglega razmaha je poleg važne geografske lege dala zlasti zgodnja izkoristljiva hidroenergija. Zaustavil se je ob tem tudi na kratek prikaz strukture in razvoja tega dela francoskih Alp na osnovi klasične krovne teorije in iz gledišča nove, tako imenovane gravitacijske teorije. Ze tu je opozoril udeležence na geomorfološke značilnosti, ki jih bodo videli na terenu. Citalce GO želim seznaniti z najvažnejšimi referati na kongresu. Vsem seveda nisem mogel prisostvovati, ker so bili večinoma po sekcijah. To je imelo svoje dobre in tudi slabe strani. Geograf s širšim interesom ni mogel zato slediti vsem referatom, ki bi ga zanimali; opredeliti se je moral za ono ali največ dve sekciji. Beferat, ki ga je imel prof. Aquarone. je nakazal nekaj problemov v zvezi z odkritji Krištofa Kolumba in Ameriga Vespuccia. Zlasti je poizkusil odgovoriti na vprašanja, koliko so vplivali na odkritja novega sveta predkolumbove portugalske ekspedicije na Atlantiku. Zanimiv je bil referat Francoza R. Capot-Rcva iz Alžerije. Kongresiste je seznanil z uspehi najnovejših geoloških raziskovanj Južne Alžerije in francoske Sahare. Nisem se pri tem mogel znebiti vtisa, kako močno se držijo francoske inteligence državno-politični čezmorski interesi sedanje Francije. Kljub temu pn so bila izvajanja Gapota zanimiva, ker je skušal analizirati posledice tega napredka za sedentarizacijo nomadov. Živahno zanimanje je zbudil referat znamenitega pariškega profesorja Gloziera. imel je značaj ankete. Kljub temu. da se je geografija mednarodno močno afirmirala, njen položaj je še vedno različen, geografija se različno vrednoti iz družbenega, polilično-gospodarskega in pedagoškega ozira Danski profesor Kampp je osvetlil rajonizacijo Danske. Razdelil jo je glede na pedološke in klimatične pogoje na sedem agrarnih regij. Ins|>ektor ZN Gaje t je prikazal gospodarsko strukturo Madagaskarja in prikazal težave pri povečanju agrarne površine za pridobivanje novih riževih polj. Chabot se je na kongresu dotaknil problema regij oziroma „regions" v geografskem pouku. Njegova izvajanja so bila načelne važnosti, ko je trdil da so regije jedro geografije. Šele tako bo možno nadomestiti ,.staro geografijo" z interesantnejšo in „bolj geografsko geografijo". Živo diskusijo je izzval referat angleškega profesorja iz Edinhiirga A. Geddes-a. ki je govoril o Indiji in njenem petletnem planu. Poslušalce je seznanil zlasti s problemi prehrane v Indiji ter načrti, kako čim bolj izkoristiti surovinske in energetske vire, kako čim bolj zaposliti viške prebivalstva. Vprašanje vode je zato tu primarno. Referent Liboutrv je podal nekaj novih izsledkov o glaciaciji v Patagoniji (z diapozitivi) in prikazal sedanjo gospodarsko strukturo t« dežele — vse na osnovi lastnih opazovanj. 3. Največ referatov je bilo namenjenih geografskemu pouku. Na geografsko-pedagoškem polju je bil najbolj uspešen generalni ins|>ektor francoskih srednjih šol Francois. V prvem predavanju je osvetlil pomembno vlogo učitelja geografije v prvem razredu gimnazije. Poudaril je med drugim nujnost največje prcmišljenosti in čim večjega upoštevanja didaktičnih principov ter psiholoških osnov. V drugem predavanju, ki je bilo na plenarni konferenci, je pokazal, v kakšnem položaju se nahaja geografija v Franciji, pri čemer ni štedil besed na račun slabo |>oučenc javnosti, pa tudi napak geografov samih. Dobro ga jc izpopolnil referat prof. Hatkeja iz Munchna („Geografija in družbene vede"). Resiine referata je bil: Geografija je veda problemov. Od njega smo zvedeli, da je geografija v Nemčiji še pod dokajšnjim vplivom „klasične geografske Sole". Profesor Andre se je v referatu navduševal za uporabo novejših kartografskih pripomočkov in za čim večjo akti-vizacijo učencev pri pouku geografije. Zanimiv je bil naslov referata ..Between Tabula Ilasa and Television", ki ga je imel angleški geograf Hetty S. Müller. Z njim je opozoril na cim večje upoštevanje dokumentacije in nazornosti pri pouku geografije. Seznam pedagoških predavanj sta zaključila poljski in ruski delegat 9 kratkim prikazom šolstva druge stopnje in deleža geografije v njihovih deželah. 4. Na kongresu so bili v glavnem krajši referati, ki so osvetlili nekaj problemov in opozorili geografe nanje bolj informativno. Sekcij je bilo pet; za geografski pouk in vzgojo, za organizacijo geografskega pouka v različnih deželah, za fizično geografijo, antropogeografijo in za regionalno geografijo. . Če bi želel podati nekaj svojih vtisov od vsega tega, bi zlasti podčrtal to, o geografija brez: nadaljnjega prebrodila in se tako definitivno afirmirala, če bomo pri svojerti delu u|>oštevali skladnost moderne geografske znanosti s tehniko pouka in laboratorijskega dela." 5. Ob koncu naj omenim še vtis, ki ga jc napravila na mene razstave učnih pripomočkov. Kot piscu geografskih učbenikov je bila zame zanimiva zlasti v tem, ker sem videl, da na zapadu krepko opuščajo stare koncepte, ki so pri nas deloma še tako trdoživi. Njihovi učbeniki so-lažji kot naši in bogateje dokumentirani. Karakterizira jih zlasti to. da nc dajejo učencu vsega geografskega inventarja. temveč le značilnosti in tipičnosti, opozarjajo ga na. probleme iu ga uvajajo v samodejavnost ter kritičnost. Mnogo imajo domačih vaj iu nalog. Ob takem učbeniku igra alla* osnovno vlogo. Poleg učbenikov obstojajo na zapadu še delovni zvezki (cahiers de travaux ali Arbeits-Itefte), ki so didaktično zelo uspešni. Teoretični del kongresa so izpopolnile tri dobro organizirane in bogate eno ter dvodnevne ekskurzije. Vsak udeleženec se jc udeležil dveh ekskurzij. O njih bom bržkone poročal v prihodnji številki GO. Naj omenim končno še to. da jc mednarodna organizacija profesorjev geografije sprejela na kongresu nove člane, med njimi tudi našo državo. Njen sekretariat je trenutno v Veliki Britaniji, v Schefficldu. Prihodnji kongres bo v Nemčiji leta 19G0. geografski seminar pa v Belgiji leta 1958. Mavricij Zgonik 1 Prof. M. Zgonik je na kongresu zastopal geografsko-društvo Slovenije. 28 AVTOMEHANIKA L j u b l i a n a TITOVA C ESTA Izvršujemo vsa v avtomehanično stroko spadajoča dela brezhibno in po konkurenčnih cenah. Opozarjamo zlasti na servis za NSU! Salon ženske in moške mode LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA 7 čestita svojim odjemalcem k t. maju ter se svojim cenjenim strankam se nadalje priporoča za naklonjenost. V našem salonu izvršujemo vsa moška in ženska oblačila po meri in najnovejši modi. Poslužite se naših kvalitetnih ualug. Mestni hranilnici ljubljanski Obč. ljudskemu odboru Celje Obč. ljudskemu odboru Slovenj gradeč se lepo zahvaljujemo za podporo. Uprava In uredništvo. DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE pripor«!* bs!»m In drugim i»:err»cnt»m naslednje novrj'e uč.ie pr'pornockc: Nema ročna karla Slovenije 1 :600.000 .............din 12,— Ročna karlá Jugoslavije 1 : 1.230.000, vel. 100 X 70 cm.......din 230.— Tu:Ltični prometni zemljevid S'ovcnije, «giban...........d'.n 30.— Karla Jugoslavije s koitro'na žarnico, vel. 50 X 70 cm........din 8700.— ^icova atenska karta- Ja :ó lav ¡je 1-: 500.030.-kaširaua . . . . . . . . din" 330CL—■ Ster.slvi zemljcvi.il O.lioloakc, Avstrije, Madžarske, Bol¿ar'je, Skandinavije, vcli'.ost 7J X 100 cm, kož:rani..........din 900,— RclicI rudnika. HE in TE v prrrczu............... din 10200,— Stenska karta Slovenije 1 : 150.000, ka.širana.......... . din 3700.— BVRVjVI DIAPOZITIVI 5x5 cm (V STEKLU)! Največje hidro- in termo Icktrarne Slovenije, 15 diapozitivov.....din 3030.— Od vode do elektrike, 22 dia¡iozitivov..............din 4444,— Javni in gos;:o lars' 1 objekti m:sta Ljubljane: Ku'lura — 10 dia.io i i ov......................«lin 20-0,— ^Sjioiiicnikj — 14 dia;>oz t'vov...........'...",,, dift JÍÍJ8, — Spomeniki NOV — 7 diapozitivov...... ....... , din 1414,— Javne zgradbe — 23 diapoziJvov...............i din 4646,— Gospodarski objekti — 1(1 diapozitivov..... ........din 2020.— N» zalogi imamo na 1 70 raznih črnobelih in barvnili diitlluiov a področja geografije. Ceiia_ crnobelih dia filmov je »a kos................din 500;— Cena barvnih dialilinov -je- za kos........din 1000,— Na željo pošljemo Katalog diafilmov. DRŽAVNA ZALOZBA SLOVENIJE, LJUBLJANA, MESTNI TU3 25 I »CEMENTNI NE« CELJE MARIBORSKA 20 Izvršujemo vsa tlela cementne stroke solidno, točno in po konkurenčnih cenah. Naše podjetje Ima že priznan sloves! Prepričajte se! VRVICA ir^raS; CELJE I z d o 1 u j e tapetniške vrvice in trakove, keper tiakove vm h baiv in širin. Poslužlte se naših priznanih izdelkov. Ribja re-lavm ija „Ri6;a fclet' L .IT H L J A X V ZUPANČIČEVA 2 ima vedno na razpola o morske in t-ln« l.ovo i \ ribe, pripravljene i>a etiokovni nitfin, i1a'ina> tinski peišut. paiki sir in druga .okusna jedi'a. Točimo i/vrsti n namizna in snMna dalmatinska vina, tu i p oštk - jadian-ki bist-r. -