PoStnlna plalana f gotovini
Izhaja vsak dan tjutraj razveš y ponedeljkih in dnevih po praa* Dikib. — Posamezna številka Din 1'—, mesečna naročnina Din 20’—, za tujino Din 80’—. Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičeva ulica St. 23. Teleton uredništva 80-70, 80-69 io 80-7L
Cena Din 1^
Jugoslovan
■f
KoEopId M o« vralSaJa. — Oglaal pj> tarifi io dogovora. — Uprav« * Ljubljani, (IradlSče 4, tel. 80-88. podružnica v Maribora, Aleksaa« irova cesta St. 24, telefon 29-60 fodrulnlca « Celja, Samostan* •ka ulica St. 4.
St. 42 a
Ljubljana, sreda, dne 23. julija 1930
Leto I.
Silen dojem aienida v Bukarešti
Aieniaior je bivši urednik listfa »Epoca« - Vloge proiižidovske organizacije »Železna garda« - Preiskava je na sledu široko zasnovani zaroti
Bukarešta, 22. julija. 1. Atentat, ki ga je včeraj izvršil proti državnemu podtajniku v notranjem ministrstvu g. Angelescu mladi Dorde Bez, je zapustil v javnosti najgloblji vtis. — Tudi romunski tisk je ves ogorčen. Vsi listi brez izjeme energično obsojajo atentat in so mnenja, da je posledica duševnega stanja, ki so ga v poslednjem času ustvarjale protisemdtske agitacije v Romuniji.
Dognano je, da atentator Dorde Bez ni visokošolec, kakor se je to spočetka mislilo, da pa je absolviral gimnazijo, On je član družine, ki se je priselila iz Makedonije. Rodil se je v Konstanciji v Romuniji in je sedaj star 22 let. Bez je silno eksalli ranega in nervoznega značaja.
Novinarji so imeli sinoči priliko se raz-govarjati ž njim v preiskovalnem zaporu. Dobili so vtis, da je atentator tako nervozen, da ga je treba že skoro smatrati za nerazsodnega.
Atentator sam trdi, da je njegovo dejanje osveta radi zapostavljanja rofhunskih kolonistov, ki so po rodu Macedonci in ki bivajo sedaj v Dobrudži. Atentator trdi, da
je izvršil atentat sam in da nima nobenih vezi z delegacijo makedonskih dijakov, ki je istočasno ž njim prišla k državnemu podtajniku Angelescu. On pravi, da je dijake, člane te delegacije, prvič videl v ministrstvu samem.
Preiskava je dognala, da je atentator član večje antisemitske organizacije in da je bil v poslednjem času zelo aktiven v borbi proti Židom v Romuniji. Bil je član »Železne garde«, ki je imela namen izvršiti pohod v Besarabijo proti tam bivajočim Židom. Ta pohod pa so v poslednjem trenutku oblasti zabranile. V stanovanju atentatorjevem so se vedno zbirali mladi ljudje, katere je Bez nagovarjal k borbi proti Zidom ter jih pozival naj stopijo v akcijo. Imenovali so ga revolucijonarca. Pri preiskavi atentatorjevega stanovanja je policija našla večje število raznih proti židovskih brošur. Na zidu v njegovi sobi je bil prilepljen list, na katerega je atentator zapisal: »Če se mi atentat proti državnemu podtajniku Angelescu ne posreči, tedaj se obsodim samega sebe na smrt«.
Novinarjem je atentator izjavil, da je iz-
Navdušen sprejem ministrskega predsednika
v Kotorvaroši in Ban jaluki
Banjaluka, 22. julija. 1. Predsednik vlade je danes ob 7-30 odpotoval iz Vručice v Kotorvaroš. Pred mestom ga je pričakovala velika množica ljudi, njej na čelu občinski načelnik Korič ter zastopniki posameznih društev in organizacij. Ljudstvo je ministrskega predsednika burno pozdravljalo. Sreski načelnik g. Rakič mu je poročal o stanju v srezu. Občinski načelnik je nato pozdravil predsednika vlade s prisrčno dobrodošlico. Predsednik vlade se je razgovarjal nato z zastopniki Sokola in drugih društev, nato pa je nadaljeval svojo pot.
Kilometer pred Banjaluko je sprejel predsednika vlade ban vrbaške banovine ;. Milosavljevič, ki mu je poročal o stanju n razmerah v njegovi banovini. Pri vbodu v mesto Je bilo zbrano veliko število ljudi, ki bo predsednika vlade navdušeno pozdravljali. Tako pri vhodu v mesto kakor na mostu preko Vrbasa sta bila postavljena dva slavoloka. Ko je ministrski predsednik hodil po mestu, ga je ljudstvo po-»dravljalo i burnim vzklikanjem in streli iz topičev.
Pod slavolokom na mostu je predsednika vlade pričakoval celokupni občinski •vet s občinskim načelnikom g. Husedžino-vičem na čelu. Ta je imel pozdravni nagovor. Naglašal je, da je za Banjaluko in vso pokrajino po osvobojenju in ujedinje-nju leta 1918. 3. oktober 1929. najbolj pomemben dan, ker je tega dne Banjaluka postala center prosvetnega in gospodarske-
f,
ga življenja vse pokrajine. Pozdravil je predsednika vlade in vso kraljevsko vlado kot izvršitelje idej Nj. Vel. kralja. V svojem govoru je g. Husedžinovič dejal: »Ta nepregledna masa ljudi, ki vas je ob vašem prihodu navdušeno pozdravljala, je jasen dokaz, kako veliko je naše veselje spričo vašega obiska.« Načelnik občine je imenoval ta dan zgodovinski dan v banjaluškili analih. Ko je zaključil svoj govor, je občinstvo burno aklamiralo Nj. Vel. kralja, predsednika vlade generala Petra Živkoviča in kraljevsko vlado.
Predsednik vlade je nato odšel v bansko upravo in v banovem kabinetu sprejemal deputacije, ki jih je prišlo okrog 20. Naj-prvo so bili sprejeti zastopniki veroizpovedi. Za tem je predsednik vlade sprejel občinski odbor s predsednikom Husedžino-vičem na čelu. Potem so prišli na vrsto zastopniki industrije, trgovine in obrta, dalje zastopniki kulturnih in humanih organizacij, med njimi zastopniki društev. Z vsemi se je predsednik vlade dalje časa razgovarjal.
Ko so bili ti sprejemi končani, je predsednik vlade v spremstvu bana odšel v hotel »Bosna«, kjer je bil slavnosten banket, na katerega je bilo povabljeno mnogoštevilno ugledno občinstvo. Na banketu so bile izrečene mnoge zdravice, na katere je predsednik vlade odgovarjal, zahvaljujoč se za lepi sprejem. Ob pol 4. popoldne je predsednik vlade s svojim spremstvom odšel nazaj v Teslič.
Madjarski delež na imetju Habsburžanov
Budimpešta, 22. julija, n. Te dni so se pričela na Dunaju pogajanja med Madjar-sko in Avstrijo za izročitev privatne lastnine Habsburžanov, posebno kar se je nanaša na Madjarsko. Madjari 'zahtevajo ne samo tiste starinske predmete, ki so čisto madjarskega izvora, temveč tudi vse slike in dragocenosti, ki so jih Habsburžani v teku stoletij dobili v dar kot madjarski kralji. Madjari dalje zahtevajo, da se jim izroče one umetnine, ki izvirajo od madjar-skih rodbin Zrinjski (!), Nadassy, Frankopanov (!) in Rakotzyjev. Vse to po mirovnih pogodbah res pripada Madjarom, vendar, dokler so še te stvari v posesti Avstrije, bi se lahko Jugoslavija pozanimala « ea večje število starin, posebno tistih dra-
foconosti rodbin Zrinjskih in Frankopanov, i so pripadale hrvatskemu, ne pa madjar-jiemu plemiškemu stanu.
Ogromne žrtve strahovitega tajfuna na Japonskem
Tokio, 22. julija, d. Uradno so ugotovljene žrtve in škoda, ki jih je povzročil 18. t. m. strahoviti tajfun na Koreji in bližnjih otokih. Po tem poročilu je bilo:
a) na Koreji 393 mrtvih, 1493 pogrešanih, o katerih z gotovostjo računajo, da so tudi mrtvi, 2(15 oseb ranjenih, a 8475 hiš je popolnoma porušenih,
b) na otoku Kiušiju je 82 mrtvih, 75 pogrešanih, 425 ranjenih. Hiš je porušenih 16.890, a možno poškodovanih 20.786. Pogrešajo 1803 ladje, ki so se najbrže potopile.
Naš izvoz v Albanijo narašča
Beograd, 22. julija, k. Naš izvoz v Albanijo se je v prvih 6. mesecih t. 1. napram isti dobi lanskega leta povečal za 18%. V Albanijo uvažajo naši izvozniki predvsem kože, sirovine in dr. Izgleda, da bo spričo takšnega porastka našega izvoza v Albanijo prišlo v kratkem do pogajanj med obema državama zaradi sklenitve trgovinske pogodbe.
vršil atentat zaradi višjih nacijonalnih interesov. Ta atentat sam je šele začetek velike akcije. Djordje bez je v poslednjem času sodeloval v uredništvu »Epoche«, ki je glasilo znanega politika Gligorija Fili-pesca. Ta list se bori za vpostavitev diktature. V »Epochi« je atentator pred kratkim objavil članek pod naslovom »Železna garda«, v katerem je poudarjal, da zahtevajo višji interesi države, da se vsi politični nasprotniki teh interesov odstranijo. V zvezi z atentatom so oblasti odredile vse potrebno, da bi se v bodočnosti preprečili slični atentati. Ljudje, ki se javijo k sprejemu pri poedinih ministrih in državnih podtajnikih, bodo odslej preiskani, če nimajo morda pri sebi orožja.
Čim se je včeraj dogodil atentat, so oblasti prekinile vse telegrafske in telefonske zveze z inozemstvom. Te zveze so bile zopet vzpostavljene šele, ko so se v inozemstvo razposlala uradna poročila o atentatu.
Zdravstveno stanje državnega podtajnika g. Angelesca je zadovoljivo. Pozno v noči je bila izvršena operacija, ki je do-
cela uspela. V sanatoriju, kjer leži državni podtajnik, in v notranjem ministrstvu so se zbirale ogromne mase ljudstva še pozno v noč. Kralj Karel se je včeraj večkrat zanimal za stanje ranjenega državnega podtajnika.
Dosedanji rezultati preiskave
Bukarešta, 22. julija, t. Danes se je ves dan nadaljevala preiskava povodom atentata na državnega podtajnika v notranjem ministrstvu Angelesca. Preiskava je doslef privedla oblasti do senzacionalnih rezultatov. Izgleda, da v tem slučaju ne gre le za akcijo poedinca, marveč da obstoja velika zarota. V zvezi z atentatom je bito danes aretiranih še nekaj dijakov in urednik tista »Epoche«, vodja protižidovske organizacije »Železne garde« Kornelij Cordeanu je bil tekom popoldneva pozvan pred preiskovalnega sodnika, ki ga je zaslišal. Povodom tega se je raznesla vest, da je atentat v zvezi s protižidov-skim pokretom, ki je v zadnjem času povzročil celo vrsto nemirov in izgredov,
Egiptska vlada gospodarica položaja
Osemnajst mrtvih in 250 ranjenih pri zadnjih nemirih —
njegovi svetovalci pred alternativo, ali se uklonijo volji parlamenta, ali pa kršijo ustavo. V smislu ustave je kralj dolžan
Portsaid, 22. julija. A A. Pri novih izgredih danes popoldne je množica skušala zažgati občinske hleve. Policija je bila prisiljena, da je nanjo streljala. Eden izmed izgrednikov je bil ubit, dva ranjena. Obla-stva so gospodar položaja.
Kairo, 22. julija, d. Pri včerajšnjih velikih nemirih v Kairu je bilo ubitih 18 oseb, 250 oseb pa težko ranjenih. Nad 1000 oseb je bilo aretiranih. Uradno poročilo nasprotno naglaša, da je bilo težko ranjenih le 100 oseb, a 4 osebe so bile ubite. Pri nemirih sta bila ranjena dva oficirja in 28 vojakov. V Portsaidu je bilo aretiranih 14 oseb.
London, 22. julija, d. Londonski listi z napetostjo zasledujejo dogodke v Egiptu ter je danes v raznih poročilih opažati precejšnjo nervoznost. Članki so pisani v zelo razburljivem tonu. »Daily Herald« javlja, da najvplivnejši krogi egiptske prestolice s sigurnostjo pričakujejo, da bo moral kralj Fuad zaradi zadnjih dogodkov odstopiti. V najboljšem slučaju pa pričakujejo odstop sedanje vlade. Za Zedki pašo imenujejo že naslednika v osebnosti, ki bo všeč nacionalistom. V drugem članku poudarja »Dai-ly Herald«, da se nahajajo kralj Fuad in
sklicati izredno zasedanje parlamenta, kakor to zahteva narod. Ako bo parlament sklican, je gotovo, da dobi vlada Zedki pašo porazno nezaupnico.
Drugi list »Daily New Cronicle« piše, da težavni položaj ni posledica kakega spora med Egiptom in Veliko Britanijo, marve? je to spor med kraljem in narodom. Kralj bi teptal ustavo, ako bi odklonil zahtevo nacijonalistov, da se skliče parlament. Po zatrdilu istega lista je kralj Fuad pripravljen izsiliti od Anglije vojaško pomoč, kat se mu bo pa prav težko posrečilo.
Varnost življenja tujcev?
London, 22. julija. AA. V spodnji zbornici je minister zunanjih zadev Hender-son izjavil, da se vlada v polni meri zaveda dolžnosti, da mora ukreniti vse potrebno za zaščito življenja in imetja tuject, v Egiptu po deklaraciji iz leta 1922. Po uradnem obvestilu smemo soditi, da je položaj čvrsto v rokah egiptske vlade, ki jo sama izjavila, da ni treba napraviti po-sebnih ukrepov v varstvo tujcev.
Preiskava o katastrofi »Karadjordja«
Čudno obnašanje italijanske preiskovalne komisije
Sušak, 22. julija, k. Naše sodnijske oblasti so že davno zaključile preiskavo o katastrofi »Karadjordja«. Ta materijal, kakor tudi izjave poveljnika, častnikov in mornarjev našega ponesrečenega parnika jasno dokazujejo, kdo je nesreče kriv in kakšne so posledice katastrofe. Na ta način se je dala, neoporečno rekonstruirati tudi nesreča sama do poslednjih potankosti. Ker je »Morosini« odplul takoj po nesreči v Zadar, našim oblastim ni bilo mogoče zaslišati njegovega poveljnika Olivottija ter italijanskih častnikov in mornarjev. Kolikor je znano, so italijanske oblasti na svojo roko uvedlo preiskavo, zaslišale italijanske častnike in mornarje, toda zadevnega ina-terijala še niso predložile našim sodnim oblastem, čeprav bi bile morale to že zdav-na storiti, z ozirom na to, da so edino naše oblasti kompetentne, da preiščejo in sodijo krivce, ker se je nesreča dogodila v naših teritorijalnih vodah. Čudno je, da do sedaj tega še niso storile.
Omeniti pa je treba poročilo tržaškega »Piccola«, ki ga je dobil pri beneški družbi San Marco in v katerem je dementiruna vest, da je bil kapetan Olivotti odstavljen in da mu je bilo prepovedano vršiti na-
dalje službo na morju. Nasprotno je list pohvalil italijanskega častnika in sporočil,1 da je bil Olivotti za nagrado imenovan za poveljnika italijanske ladje »Piro Foscaric.
Zanimiva pa je neka izjava kapetana Olivottija, ki jo je objavil rimski »Giornale d’Italia« in v kateri se kapetan brani vsako krivde. Toda baš ta izjava najbolje priča o njegovi krivdi. On pravi, da je dal še ob' pravem času znamenja s sireno, toda tett znamenj nihče ni slišal. Sele, ko se je nesreča že dogodila, je »Morosini« oddal en znak, nikakor pa dva. Olivotti sam priznaj va, da je prišel na poveljniški most tik pred nesrečo, in da je takoj dal znak z megafonom. On se celo upa trditi, da posadka »Karadjordja« ni nudila »Moeosini-ju« one pomoči, ki jo bilo treba pričakovati, ker so tako poveljnik kot Častniki in mornarji bili tako zelo prestrašeni, da se niso mogli znajti. Dovolj jasen nasproten dokaz pa je, da se je treba ravno Pro-j danovi prisotnosti duha in disciplini »Ka-, radjordjevih« mornarjev zahvaliti, da ju utegnil »Karadjordje« še o pravem času nasesti na plitvino in tako uiti še večji katastrofi.	1
Po učiteljski skupščini
Naravnost velepomemben dogodek za vso javnost bi morala biti vsakoletna glavna skupščina učiteljstva, zlasti pa še jubilejna, kakor je bila nedeljska novomeška. Kajti učitelj ni samo vzgojitelj naše mladine, temveč je tudi eden najodličnejših naših prosvetnih delavcev, brez katerega naša vas ne bi bila nikdar na tej visoki stopnji, na kakršni je danes. Slovenski učitelj pa je bii vedno tudi odličen narodni borec, ki je bil običajno vedno v prvih vrstah boja, pa čeprav je bil njegov materielen položaj dostikrat naravnost mizeren.
Zaradi vzgoje naše mladine, zaTadi prosvetnega dela in narodne borbe se mora zato javnost zanimati za učiteljstvo in mu omogočiti, da bo moglo v čim popolnejši meri zadostiti vsem svojim velikim in pa težkim nalogam. Predvsem pa je treba misliti na to, da bo učiteljski naraščaj v resnici prvovrsten, ker kakršen naraščaj danes, takšno bo jutri učiteljstvo.
Zato je treba materielen položaj učiteljstva popolnoma zasigurati, da bodo prihajali na učiteljišča samo dijaki, ki imajo res veselje do vzgojnega dela in ki so za to težko delo tudi sposobni. — Ce pa ne bo gmotni položaj učiteljstva osiguran, potem etariši ne bodo pošiljali svojih otrok v učiteljišča, če ti dobro napredujejo v gimnazijah in posledica tega mora biti, da ne bo učiteljski naraščaj prvovrsten. Nujno potrebno je nadalje, da postanejo učiteljišča popolne srednje šole z vsemi pravicami srednjih šol. Matura na učiteljišču mora prav tako odpreti absolventu učiteljišča pot na univerzo, kakor vsakemu drugemu absolventu srednje šole. Prvi korak v tej smeri je že storjen, treba pa je, da bo storjen tudi drugi, da se učni načrt učiteljišč izpopolni in da bo tako učiteljišče tudi v resnici popolna srednja šola.
Treba upoštevati, da absolvent učiteljišča brez vsakega prakticiranja takoj vstopi v življenje in da mora takoj postaviti tudi celega moža. A ne samo v šoli, temveč tudi v narodnem življenju in kar samoposebi se razume, da mora učitelj prevzeti na deželi narodno prosvetno delo. Kmetski strokovnjak, predavatelj, knjižničar, režiser in pa igralec, aranžer veselic in prireditev, svetovalec tudi v najtežjih vprašanjih mora biti učitelj in zato je treba, da se za svoj poklic čim vestnejše pripravi. Iz te zahteve pa izvira nujna zahteva, da se učiteljišča zboljšajo in da dajo učitelju v resnici vse to, kar bo rabil v življenju.
Vse to mora javnost dati učiteljstvu, da more od učiteljstva zahtevati vse ono, kar v interesu narodne misli mora zahtevati. Trdnjava narodne misli mora biti vsaka ljudska šola, to je prva zahteva, ki jo mora Javnost naložiti učiteljstvu. Naj živd starejši ljudje tudi še pod uplivom prejšnjih časov, kdor zapusti ljudsko šolo mora biti že zaveden Jugoslovan. A mora tak tudi ostati in tudi to mora biti skrb šole, da ostane s prosvetnim delom v stalnem stiku s svojimi bivšimi gojenci in jim tako utrja narodno misel.
Nosilec jugoslovanske misli mora zlasti na deželi biti učitelj in tisti patriot, ki ne omahne v nobenem primeru, ki vedno znova v drugih probuja in množi narodno zavest. Zato je naloga učitelja, da uživa zaupanje vseh v vasi, ker drugače ne morejo pasti njegove besede na plodna tla. Bila je največja napaka nekaterih učiteljev, da so iz zgrešenega navdušenja postali strankarski agitatorji. Ne sme učitelj iti le z nekaterimi vaščani, temveč vedno z vsemi, ker otroci vseh so zaupani njegovemu 4mHvu in prebivalstvo vse vasi je navezano njegovo prosvetno delo. Danes, ko so padle bivše stranke, ne bo učitelju težko, da izvrši to svojo nalogo in da bo vedno delal le za vso vas, ne pa le za pristaše ene stranke.
Visoki vzgledi zlasti starejših učiteljev so pokazali, da je vsa vas napredovala gospodarsko in kulturno, če je v njej deloval učitelj, ki je bil v dobrih odnošajih z vsem; in ki je poznal le interes šole in naroda. Ta vzgled teh zaslužnih starih učiteljev bi moral biti vedno pred očmi tudi učiteljskemu naraščaju. Kakor so ti naučili našega kmeta, da se je upoznal z umno sadjerejo, gebelorejo, da je dobil veselje za prosvetna in izobraževalna društva, tako mora stremeti danes učitelj za tem, da se dvigne naše kmetijstvo, da bo donos naše zemlje vsaj tako visok, kakor je v drugih napred nejših državah.
Velike in težke so naloge, ki jih mora Izvršiti učiteljstvo in moTda nima noben Bjtan tako težkih nalog, ko učiteljski. Toda
Spomenica zunanjega ministra dr. Marinkoviča
o gospodarskem sodelovanju agrarnih držav
Beograd, 22. julija. 1. Osrednji tiskovni urad pri predsedstvu vlade je danes popoldne sprejel novinarje in jim dal sledečo objavo, ki je v zvezi s spomenico, katero je naš zunanji minister dr. Marinkovič poslal našemu poslaniku v Bukarešti dr. Bošku Colak-Antiču. Spomenica se tiče gospodarske organizacije držav Male antante in poudarja, da je agrarna kriza, ki tlači danes vse evropske države, najbolj zadela tiste države, ki se v pretežni meri bavijo s poljedelstvom. Ta akutna kriza se poostruje s težko medsebojno konkurenco, posebno pa s konkurenco prekomorskih držav. Ta konkurenca se ne da preprečiti s kakšnimi lokalnimi ukrepi, niti s posebnimi carinskimi ugodnostmi, ker je največ carinskih pogodb vezanih s klavzulo največjih ugodnosti. Posledice te konkurence se dajo odpraviti samo s skupnim dogovorom držav, ki potrebujejo zaščito domačih proizvodov.
Eno od uspešnih sredstev za ozdravljenje prilik so direktni sporazumi z industrijskimi državami na podlagi medsebojnih koncesij. Da bi se mogli ti sporazumi praktično izvesti, je treba, da se deluje skupno 'n ne vsak zase ter da se v to skupnost pritegnejo vse agrarne države; kajti vsaka posamezna država je prešibka in ne predstavlja dovolj velikega tržišča za porabo »revzemata inicijativo za oblikovanje ta-‘ndustrijskih proizvodov, na katerih izvozu so interesirane industrijsek države. Pod to grupacijo poljedelskih držav pa ne smemo razumeti kakega agrarnega bloka, ki »i bil naperjen proti industrijskim državam. Tu ni govora o boju s temi državami, temveč o sporazumu ž njimi, ker so interesi obojnih skupin držav vezani drugi na druge. Taka grupacija tudi ne bi bila naperjena proti tistim agrarnim državam, ki bi ostale izven nje. Pri današnjem stanju poljedelske proizvodnje so evropske industrijske države prisiljene, da večji del svojih potreb na poljedelskih proizvodih krijejo v izvenevropskih agrarnih državah.
Romunija in Jugoslavija sta zaradi sličnosti ali celo istovetnosti svojega gospodarskega položaja prisiljeni da v prvi vrsti kega sporazuma. Dejstvo, da je v Mali an-
tanti tudi Češkoslovaška, ki je važna industrijska država, bi ta proces samo olajšala, ker bi se brez dvoma hitro našla potrebna oblika za sporazum med industrijskimi in poljedelskimi državami v okvirju Male antante. K tej zvezi bi mogle pristopiti druge države, predvsem sosednje, seveda pa na temelju enakopravnosti.
Gotovo bi bilo treba premagati velikanske težave pri snovanju take grupacije, je pa neobhodno potrebno iskati rešitev tega za naše države usodepolnega problema. Za razliko od drugih še nerešenih vprašanj se tu ne more iskati rešitev na vzgledih drugih držav, ker so naše razmere prav
E osebne in zahtevajo v današnjem polo-iju čisto originalno rešitev. Sporazum med Jugoslavijo in Romunijo bi moral biti glede na sličnost njunega gospodarskega položaja čim širši, tako da bi za nekatere specijelne interese predstavljal pravo carinsko zvezo. Z drugimi državami bi bil sporazum širši ali ožji, kakor bi pač zahteval gospodarski značaj dotične države. Na vsak način pa je treba obvarovati načelo, da bi bile države, ki bi stopile v to grupacijo, v polni meri zaščitene napram ostalim državam tako glede industrije kakor glede poljedelstva.
Konferenca agrarnih držav zaseda v Bukarešti
Bukarešta, 22. julija, d. Namesto v Sina-ji je bila danes iz tehničnih razlogov v Bukarešti otvorjena agrarna konferenca treh podonavskih držav. Romunski trgovinski minister Madgearu, ki je konferenco otvoril, je v svojem govoru izvajal, da je iz sedanje težke agrarne krize podonavskih držav mogoč izhod le po skupnem in enotnem sodelovanju vseh prizadetih držav.
Zvečer je romunska vlada priredila na čast delegatom svečan banket. Časopisje objavlja prisrčne dobrodošlice jugoslovanskim in madjarskim zastopnikom.
•Naloga konference je, da izdela odgovor vseh treh držav na vprašanja, ki so bila stavljena zastopnikom teh držav na seji mednarodnega odbora za gospodarsko politiko v Ženevi.
Zborovanje socijalnih demokratov na Dunaju
Vehementen govor dr. Bauerja proti fašizmu in Habsburžanom
Dunaj, 22. julija. 1. Povodom 16-letnice pričetka svetovne vojne so imeli včeraj dunajski socijalisti veliko javno zborovanje, na katerem je govoril avstrijski socijalno-demokratski voditelj dr. Oton Bauer, ki je v svojem govoru povedal tudi naslednje: So ljudje, ki zelo hitro pozabijo na prošlost in ki jih je treba vsako leto v mesecu juliju spomniti na mučne julijske dni leta 1914. Okrog nas, pa tudi med nami samimi, vidimo, kako spet dvigajo glave oni, ki so krivi svetovne vojne, vidimo, kako se skušajo ti elementi znova dokopati do oblasti, da bi nas vrgli v nove in Se bolj krvave avanture. Vedno znova prihajajo do izraza želje, da bi se izkoristili novi izumi na polju tehnike in kemije. To je vse zelo lepo. Toda so Se Aanes ljudje, ki pripravljajo novo vojno. Južno od nas je zašel velik narod v roke fašistov, proti katerim je danes brez moči. Fašizem, ki je odvzel z nasiljem narodu njegovo oblast, misli, da bo tudi proti zunanjemu svetu mogel izvajati nasilje. In pri tem vara italijanski narod z iluzijo vojnih zmag v slavo velikega imperija.
To so za enkrat še fraze in besede, toda tudi pri nas se je leta 1908., 1912. in 1913. igralo z vojno vse dotlej, dokler ni naše kraje v resnici zadela katastrofa. Vsa Evropa se danes oboro-žuje radi tega, ker se čuti nesigurno, in to spričo avanturistične politike fašizma. Toda čeprav je res, da preti danes glavna nevarnost s strani faSizma, ne smemo pozabiti, da tudi drugi ljudje špekulirajo na neprijateljstvo, ki obstoja danes med Francijo in Italijo. To je pred vsem neka drniina, ki je 14. leta zaradi svojega imorinskega stanja v raznih driavah zanetila evropski požar. Ta družina danes zno-v Špekulira na to, da z novim požarom v Evropi vzpostavi svojo silo in svojo moč. To so Habsburžani. Vojna, ki je izbruhnila leta 1914., je bila posledica zločinske politike mnogih vlad, nikdar pa ne smemo pozabiti, da so bili, če je bila Evropa leta 1914. sod smodnika, Habsburžani tisti faktor, ki je s svojim nltima-tumom in s svojo vojno napovedjo mali Srbiji vrgel užigalico v ta sod. Ta rodbina, ki je
kljub vsej težavnosti more učiteljstvo te naloge doseči, če živi čisto z narodom in čisto za narod. Vsega se poglobiti v narodne življenje, vse svoje sile žrtvovati za narod je naloga učitelja in potem bo imel v napredku naroda najboljše zadoščenje za svoje delo, a v sigurni hvaležnosti naroda tudi najlepše.
Pogoj vsega pa je, da izvriš javnost v polni meri svojo dolžnost do učiteljstva in potem je sigurno, da bo tudi učiteljstvo storilo svojo dolžnost do naroda. Zgodovina slovenskega učiteljstva jamči za to.
povzročila svetovno vojno, računa še danes s tem, da njeni časi še niso prešli in da se bodo povrnile nove vojne, ki bodo dale Habsburžanom spet njihovo moč in silo.
Najstarejši sin zadnjega Habsburžana bo v kratkem star 18 let. To pomeni, da bo dosegel po habsburških pojmih polnoletnost. Treba je računati s tem, da bi Habsburžani, ko bi znova zasedli madjarski prestol, takoj spet pričeli stremeti za tem, da se s pomočjo madjarskih bajonetov in madjarskega denarja spet vzpostavijo tudi pri nas v Avstriji ter na ta način znova ustanovijo Avstro-Ogrsko, ki bi imela namen združiti pod njihovim žezlom madjarske kmete in avstrijske delavce, pozneje pa tudi Slovence, Hrvate in ljudstvo iz Transilvanije.
Fašizem pomeni vojno. Tudi vzpostavitev Habsburžanov pomeni vojno. Oni, ki so proti vojni, morajo biti proti fašizmu in proti Habsburžanom. Fašisti in Habsburžani so se združili v svojem stremljenju, da dosežejo svoje cilje, združili so se tudi pri nas vsi oni črno-rumeni, ki računajo s tem, da bodo Habsburžani znova prišli do oblasti. Oni točno vedo, da obstoja v Avstriji zapreka, ki bo, dokler bo obstojala, za-branila povratek Habsburžanov. Ta zapreka je organizirano delavstvo Avstrije. Mir Evrope zahteva predvsem, da se vzpostavijo mirni in prijateljski odnošaji med dvema velikima narodoma zapadne in srednje Evrope, med Fran-eijo in Nemčijo. Se pred kratkim je bilo mogoče verjeti, da se bo v tem oziru z izpraznitvijo Porenja napravil velik korak naprej. Toda med tem so sedaj vladni krogi v Nemčiji spričo svojih interesov nemško demokracijo pripravili v težko krizo. Vsaka kriza nemške demokracije pa je obenem neposredni povod, da zavladajo v Nemčiji spet nemški nacijonalisti in monarhisti, smrtni sovražniki miru in inicijatorji revanšne politike^	_
Prvi krvavi spopadi v Nemčiji
Berlin, 22. julija, n. Nocoj je v predmestjih prvič prišlo do krvavih spopadov v zvezi z volilnim bojem. Narodni socijalisti so napadli komunistične kolone, ki so lepile lepake. Na obeh straneh je padlo več strelov. Ranjen je bil en komunist težje, 2 pa lažje. Policija je zaprla 8 oseb. Vršijo se pregovori, da bi se pod vodstvom deželne zveze zbrali vsi konservativni elementi v eno stranko, ki bi ji stali na čelu bivši minister za prehrano Schiehl, državni minister Treviranus in grof Westarp. Te stranke bi postavile mestno listo z Westar-pom in Treviranusom ter podeželsko listo s Schiehlom na čelu. Koliko pomeni ta stranka za bivšo nemško nacijonalno stranko, najbolje dokazuje dejstvo, da se je Hugenberg odločil, da ne bo kandidiral v Westfaliji, kjer se boji poraza, temveč v Hessen-Nassa11
Silno neurje nad lovim mesiom
Novo mesto, 22. julija. Nad Novim mestom in okolico se je danes popoldne dvakrat pojavilo strahovito neurje, ki je povsod napravilo novo ogromno škodo. Prvikrat je okoli 1. popoldne bila silna nevihta, spremljana z bliskom in gromom. Strela je kar dvakrat udarila v zvonik kapiteljske cerkve. V drugič je strela prešla z zvonika na bližnjo cerkovnikovo hišp. Skozi streho je udarila v kuhinjo, kjer je pravkar bila Viktorija Mahorčič. Strela jo je popolnoma oma-mila, oglušela je tudi za več ur. Drugič je bil ob 16. silen naliv. Nevihta je napravila v okolici veliko škodo na polju, po vrtovih in vinogradih. Neurje Je celo potrgalo brzojavne in telefonske zveze tako, da je bilo Novo mesto do večera brez vsake zvze z ostalimi kraji in mesti.
V Podgorju je padala celo oreh debala toča, je napravila prav tako povsod mnogo škode. Nevihta je ruvala drevje in ga tudi lomila čez poL
Nov velik požar na Kočevskem
Kočevje, 22. julija. Kočevski okraj letos kar zaporedoma obiskujejo najrazličnejše težke elementarne katastrofe. Vrste se požari, pojavljajo se hude nevihte, ki uničujejo vse, kar je pridna roka na poljih pridelala za svoj 6kromen obstanek. Doslej je bilo že okoli 8 večjih požarov, že tri velike nevihte.
Snoči kmalu po 10. so nekateri v Kočevju, opazili ogromen rdeč svit na horicontu v smeri proti Ribniku. Ljudje so pač domnevali, da mora nekje silno goreti, toda nihče ni slutil, da gori v Ribniku. Okoli 10. ponoči je izbruhnil ogenj na parni žagi novomeškega lesnega trgovca g. Frana K u m p a. Goreti je začelo v skladišču, Idaljenetn nekaj metrov proč od žage. Ogenj se je širil s strahovito naglico, rdeči zublji so objeli kmalu žago in vse ostale objekte. Nevarnost je bila velika, da se požar ne razširi na bližnje hiše v Ribniku.
Na pomoč so prihiteli gasilci iz Čremošnjic in Stal. Sreča je hotela, da je močan veter pihal v nasprotni smeri od vasi Ribnik, ker bi se drugače ogenj gotovo prenesel tudi na vas. Zaradi prehude vročine niso mogli gasilci na žagi požara udušiti ter so se omejili le na njega lokalizacijo tako, da so varovali bližnjo z lesenimi deščicami krito vaško cerkev in najbližnejše hiše.
Požar Je žago popolnoma upepelil. Zgorelo je 80 vagonov lesa, v prvi vrsti mnogo parjenih bukovih desk. Škoda je milijonska. Čeprav je lastnik zavarovan za večji znesek, vendar ne bo Skoda krita s to zavarovalnino. Kako je požar nastal, je nemogoče natančno ugotoviti. Domnevajo, da je kdo podnevi iz neprevidnosti vrgel cigaretni ogorek v suho žaganje, ki je začelo tleti. Lastnik žage je zvedel za požar šele davi.
Trgovinska pogajanja z Avstrijo
Beograd, 22. julija, k. Pogajanja, ki jih vodita na Dunaju naša in avstrijska delegacija z namenom, da se sprejme trgovinska pogodba, so, kakor znano, obstala. Naši delegatje so
g rosili vlado za navodila o nadaljnjem delu. azgovori so se ustavili ob vprašanju carinskih olajšav za uvoz žita v Avstrijo.
Kolonizacija Južne Srbije
Beograd, 22. julija, k. V poljedelskem ministrstvu je odobren kredit 800.000 Din za pre-merjenje zemlje, namenjene za kolonizacijo v južni Srbiji. Zemlja se bo merila v privatni režiji. Delo se ima začeti že prihodnji mesec.
Dnevni red seje tarifnega odbora
Beograd, 21. julija. Predsedniki sekcij tarifnega odbora so se sporazumeli, da se bo seja tarifnega odbora, ki je sklicana na 18. avgusta, vršila v prostorih beograjske industrijske zbornice, na predlog predsednika sekcijskega odbora je g. minister prometa odobril sledeči dnevni red:
1. Osnova za nove tarife z ozirom na današnje potrebe narodnega gospodarstva v pogledu blagovnega prometa.
2. Načelne osnove za ustanovitev mednarodne tarifne zveze.
8. Prometne tarifne mere za pospeševanje izvoza.
4. Slučajnosti.
Svetovno prvenstvo v Montevideu
Montevideo, 22. julija, n. Uruguay je premagal Romunijo s 4 : 0, rezultat je bil dosežen že v prvem polčasu. Uruguay je takoj od začetka zelo ostro napadal in do konca prvega polčasa zabil 4 gole. V drugem polčasu se je Romuniji z velikim naporom posrečilo, da se je ubranila Uruguaycem. Za to tekmo je vladalo veliko zanimanje, ker je prvo kot drugo moštvo zmagalo nad Perujem. Mnogi so pričakovali iznenadenj. Uruguav je postavil proti Romuniji svoje mlaiše igralce, ki so v prvem polčasu izpolnili pričakovanja. Uruguay je bil mnogo boljši od Romunije in izid popolnoma odgovarja poteku igre. Občinstva je bilo okrog
60.000.	S to zmago je postal Uniguay zmagovalec svoje skupine in pride v finale. Jutri bo poslednja tekma in sicer med Argentinijo in Čile, ki bo prav tako odločilnega pomena.
Vremenska napoved
Dunaj, 22. Julija, d. Vremenska napoved metereološkega zavoda za jutri: spremenljivo deloma zelo vedro.
Stoletnica neodvisnosti kraljevine: ‘Helgijc
Letos slavi kraljevina Belgija stoletnico svoje neodvisnosti.
Zgodovina kraljevine Belgije je jako burna. L. 57. pred Kr. je deželo osvojil slavni Cezar, in od tedaj dalje je bila mala dežela vedno zapletena skoro v vse dogodke, ki so pretresali zapadno in srednjo Evropo. Kljub večnim vnanjim in notranjim potresom pa se je dežela kulturno visoko razvila, zato pa so se za njeno posest neprestano borili Francozi, Nemci, Angleži in Nizozemci. Tudi verski boji Belgiji niso ostali prihranjeni, posledica teh pa je bil odpad 7 severnih dežel od južnega dela. Nekaj časa so vlndnli v Belgiji tudi Habsburžani.
Revolucijsko leto 1789. tudi na Belgijo ni ostalo brez vpliva. Že 1. 1790. so se vse belgijske dežele proglasile za neodvisne 'pod imenom »Združene države belgijske«. Ta neodvisnost pa ni dolgo trajala, kajti Že po Napoleonovem padcu so Belgijo združili zopet z Nizozemsko pod vlado oranijske dinastije. Proti državni skupnosti pa so se 1. 1830. Belgijci uprli in znova proglasili svojo deželo za neodvisno kraljevino, na belgijski kraljevski prestol pa so pozvali princa Leopolda Koburškega.
Po svoji velikosti spada Belgija med najmanjše države v Evropi, ker meri komaj 29.452 kvadratnih kilometrov. Na tem tesnem prostoru pa stanuje 7,666.000 prebivalcev. Na 1 kvadratnem kilometru sveta stanuje torej v Belgiji 252 ljudi. Večina belgijskega prebivalstva je naseljena v velikih mestih in v velikih industrijskih središčih. Velika mesta ima Belgija štiri: Bruselj (Bruxelles, Briissel), Antwerpen, Gent in Ličge (Ltittich), poleg teh središč pa iina še 24 občin, ki štejejo nad 20.000 prebivalcev. V teh 28 velikih naseljih stanuje 61 odstotkov vsega prebivalstva. To pomeni, da je Belgija v prvi vrsti industrijska dežela. .
Po veri so prebivalci pretežno katoliča-di in znano je, da so zlasti razni redovi v Belgiji zelo razširjeni. Po jeziku pa se dele » dve skupini: v Flame in Valone. Flame prištevajo h Germanom, Valoni pa so zelo pomešani z galsko (francosko) krvjo. Fla-mi govore narečje, ki je zelo podobno nizozemskemu, Valoni pa govore francosko. Obe narodnosti pa uživata po ustavi popolno enakopravnost v upravi in v šoli.
šolstvo je v Belgiji visoko razvito. Sploš-
no šolsko dolžnost so vpeljali sicer šele 1. 1914., toda že zdavnaj prej je skrbelo za splošno izobrazbo veliko število privatnih, zlasti redovniških šol. Po najnovejši statistiki ima Belgija 7959 elementarnih, 3366 ljudskih in 4194 nadaljevalnih šol, za katere se učiteljstvo vzgaja v 99 učiteljiščih. Gimnazij ima Belgija 36, realk 97 in 2 visoki šoli, v Gentu in v Liittichu. V Bruslju in v Lowen-u (Louain) obstojita dve privatni vseučilišči (v Bruslju liberalno, v Lowen-u pa katoliško). Poleg teh učnih zavodov pa deluje v deželi še cela vrsta srednjih in visokih strokovnih in tehničnih šol za vse panoge gospodarstva. Znanstveno in umetniško življenje je v Belgiji na zelo visoki stopinji, o čemur priča obširno belgijsko slovstvo in pa veliko število umetniških del, zlasti stavb.
Industrija je v Belgiji silno razvita, čeprav morajo surovine večinoma uvažati. Samo jekla producirajo do 6000 ton na dan, ki ga pa ne izvažajo, ampak ga predelujejo doma v visokovredne izdelke. Teh seveda izvozijo nad 2 tretjini. Znamenita je tudi belgijska keramična industrija, ki izdeluje zlasti za industrijo važne ognjevarne obloge, brusilnice za diamante v Antvverpnu pa uživajo svetoven sloves. Lesna in papirna industrija in usnjarstvo pa izdelujejo svoje produkte le za doma.
Velike važnosti pa je za Belgijo tekstil-
Albert I., belgijski kralj.
na industrija, ki je najstarejša v deželi, zlasti v okolici Brabanta. Belgijsko platno slovi po vsem svetu zaradi odlične kakovosti belgijskega lanu in konoplje. Industrija poljedelskih produktov, n. pr. tovarne za špirit, pivovarne in tvornice za konservi-ranje sadja in zelenjave pa krijejo komaj domačo potrebo. Dobro razvita pa je sladkorna industrija.
Belgija leži na važni prometni točki in zato v deželi cvete trgovina že od najstarejše dobe. Vrednost skozi Belgijo preprodanega blaga je znašala 1. 1921. nad 4 milijarde zlatih frankov. Trgovska mornarica razmeroma ni velika, zato pa je tem bolj razvito železniško omrežje (1. 1921. 4896 kilometrov). Obe glavni reki Maas (Meuse) in Šeldo pa vežejo številni prekopi med seboj, tako da imajo skoro vsi večji kraji ob obeh rekah zvezo z morjem.
Čeprav je Belgija v prvi vrsti industrijska dežela, stoji vendar tudi poljedelstvo na visoki stopinji. V vsakem okrožju imajo poseben kmetijski odbor. Pridelujejo pšenico, rž, krompir in oves, a kljub najmodernejšim metodam obdelovanja zemlje mora Belgija še veliko količino žita uvažati. Brabantski težki konji so znani po vsem svetu, prav malo pa je razvito ribar-stvo, zlasti ob morju, kjer živi od njega komnj 2000 ljudi.
Belgija je po ustavi od 1. 1831. ustavna in parlamentarna monarhija, prestol pa se podeduje po načelu prvorojenstva. Od leta 1912. dalje vlada kralj Albert II. Zakonodajno oblast imajo kralj, senat in parlament, izvršno oblast pa ima 12 ministrov.
Elizabeta, belgijska kraljica.
Senat šteje 120 članov, ki so voljeni na 8 let. Senatorji morajo biti stari nad 40 let. Nekaj članov senata (93) volijo direktno, nekaj pa jih volijo okrožni zbori. Število poslancev se ravna po številu prebivalstva. Na vsakih 40.000 prebivalcev pride 1 poslanec, ki je izvoljen za 4 leta. Polovico poslancev volijo vsaki 2 leti. Volilna pravica je splošna, direktna, tajna in proporcionalna. Belgija je razdeljena na 9 okrožij, v vsakem okrožju pa imajo okrožni svet, ki ima važne gospodarske naloge, na čelu okrožja pa stoji od kralja imenovan guverner.
Za pravno varstvo skrbi visoko razvito
sodstvo.
Državni proračun je razmeroma visok ter izkazuje za 1. 1931. nad 3 milijarde in 120 milijonov dohodkov, stroškov pa nad 3 milijarde 780 milijonov. Državni dolg pa je znašal nad 34 milijard belgijskih frankov.
Svečana izročitev dekretov
Ljubljana, 22. julija.
Jutri 23. t. m. se bo vršila svečana izročitev dekretov novoimenovanih članov banskega sveta v Ljun; ni in sice' ob 12. dopoldne v banski palači, steklena dvorana. Dekrete bodo prejeli naslednji gg. Člani banskega sveta:
Babnik Valentin, župan občine Št. Vid, dr. Kramer Albert, novinar in bivši minister, Kregar Ivan, obrtnik in občinski svetnik, Orehek Fran, hranilnični ravnatelj, Prepeluh Albia, publicist, vsi v Ljubljani; Lavtižar Josip, trgovec v Kranjski gori, dr. Obersnel Maka, generalni tajnik KID na Jesenicah, Detela Oton, vi svetnik v pokoju in občinski odbornik v Preddvoru, Pire Ciril, posestnik, trgovec in župan v Kranju, Lončar Ivan, hotelir in župan v Tržiču, Strcin Ivan, posestnik v Kaplji vasi, Oblak Gabrijel, posestnik in župan v Dolenjem Logatcu, Ramovž Jakob, župnik in občinski odbornik v Vel. Laščak, dr. Sajovic Ivan, odvetnik v Kočevju, dr. Koritnik Bogdan, odvetnik in župan v Cabru, dr. Kulovec Franc, bivši minister v Novem mestu, dr. Režek Josip, odvetnik in župan v Novem mestu, Lebinger Hinko, trgovec in župan v Litiji.
Svečani izročitvi dokumentov bodo prisostvovali poleg pomočnika bana dravske banovina načelniki oddelkov in sresld načelnik v Ljubljani.
V Mariboru se bo vršila svečana izročitev dekretov v četrtek 24. t. m. ob 18. v občinski posvetovalnici. Dekret bodo prejeli:
Dr. Juvan Alojz, odvetnik in župan v Mariboru, dr. Pivko Ljudevit, profesor v Mariboru, Golouh Rudolf, šef borze dela v Mariboru, Robil Srečko, veleposestnik in župan v Limbušu, Šerbinek Ivan, posestnik in občinski odbornik v Vrtičah, Košir Anton, župan v Žicah, Mrav< ljak Peter, ekonom v Vuhredu, Faflik Fran, župnik v Kančovskih, Benko Josip, industrijaleO in župan v Murski Soboti, Litrop Stefan, obrtnik in župan v Turnišču, Rajh Jakob, posestnik v Ljutomeru, Verčič Ivan, župan v Sv. Marku, dr. Senčar Matej, odvetnik v Ptuju.
V Celju bodo dekreti na svečan način izročeni dne 25. t. m. ob 18. v občinski posvetovalnici. Člani banskega sveta so v Celju:
Mihelčič Alojz, posestnik in trgovec na Bregu pri Celju, dr. Goričar Alojz, odvetnik in župan v Celju, Lipej Fran, posestnik in veletrgovec v Brežicah, Kurent Alojz, dekan v Leskovcu pri Krškem, Pfeifer Joško, posestnik v Krškem, dr. Roš Franjo, posestnik in župan v Šmartnem ob Paki, Čižek Alojz, župnik v Slovenjgradcu, Gajšek Florijan, posestnik in župan v Lokah pri Žusmu.
V Mariboru in Celju je sklicana ob tej priliki izredna seja občinskega sveta. (AA.)
Venec N j. Vel. kralja.
Kulluva
Vprašanje opere
Zadnje čase se prav rado govori o tragičnem zahajanju operne umetnosti: dočim je dramskemu gledališču usoda toliko mila, da ves svet razpravlja samo o njega krizi, pa pripisujejo operi že kar znamenja neizbežnega odumiranja in kratko bodočnost. Toda ti črnogledi glasovi so najbrž malo prenagli, o čemer priča že površen pogled po opernih repertoarjih svMa, kakor ga je zadnjič objavila »Prager Presse«.
Tako imata Puccini in Verdi še vedno občinstvo za seboj, pa tudi Wagner in Mozart; uspeh Wagnerja se je v zadnjih dveh, treh desetletjih nekoliko polegel, Mozart pa se je prav zadnji čas uveljavil zlasti na Dunaju, kjer je svoj 5as doživel nadvse brezbrižen sprejem. Poleg teh obče veljavnih imen pa imajo posamezni narodi in kraji še svoje posebne ljubljence. Tako si repertoarja kakega nemškega gledališča skoraj ni mogoče misliti brez Car-men, Hoffmanovih pripovedk in Mignon, dočim je na Dunaju to zadnjo popolnoma izpodrinila '"assenetova Manon.
Da na čeških odrih doživljajo lepe uspehe posebno dela domačih komponistov (Smetana in pa Dvorak), se razume samo ob sebi. Prodano nevesto je treba slišati v Pragi, če hoče človek približno vedeti, kaj je to — narodna ljudska opera. Predstave Prodane neveste, ki se vršijo vsak teden, so vedno razpro-
Kamnik
V nedeljo popoldne je naše mesto izgledalo kot bi izumrio. Ker se ni bilo bati dežja pa tudi ne prevelike vročine, je veliko Kamničanov že v soboto zvečer odšlo v planine, zlasti v Bistrico. Mnogo se jih je razgubilo po bližnji okolici še več pa jih je odšlo na gasilsko veselico na Duplico. Tudi kopalci na Nevljici so imeli svojo senzacijOj v vodo so bili spuščeni prvi trije čolnički, ki so vzbudili veliko pozornost. Trgovec g. Kramar je zgradil na kopališču prvi dve kabini, eno zase, drugo pa je odstopil v uporabo mestni občini. — Na pogreb tragično preminulega brata Antona Maleja je odšlo 30 kamniških Sokolov s praporom.
Iz davčne uprave. Davčna uprava razglaša, da »o razporedi o izvršeni odmeri zemljarine za leto 1930 razgrnjeni v javen vpogled pri davčni upravi v Kamniku od 21. do 28. t. m. med uradnimi urami .
Vojni razpored. Po nalogu komande ljubljanskega vojnega okrožja se vrši priobčevanje vojnega razporeda obveznikom in dajalcem živine in komore za letošnjo leto v nedeljo, dne 27. julija na sejmišču s pričetkom ob 7. uri za občine Kamnik, Mekinje in Podgorje, ob 8. url za občine Nevlje, Tunjice, Paloviče, Podhruška in Stranje ter ob 9. uri za Radomlje, Rašica in Volčji potok.
Najetje posojila. Občinski odbor je na svoji zadnji seji sklenil najetje posojila do 150.000 Din za zgradbo javnega kopališča ob Nevljici. Eventuelni ugovori naj se pošljejo na kraljevo bansko upravo preko mestnega županstva najkasneje do 25. t. m.
V vsaki slovenski hiši
naj se iifa
Jugoslovan V*
dane že nekaj dni naprej. Čudno pa je, da si niti Smetana niti Dvorak nista mogla osvojiti nemških odrov, dočim je Weinberger s svojim Švando dudakom dosegel tako senzacijo, da ga ima danes približno sto nemških odrov na repertoarju. Najnovejšemu Weinbergerjeve-mu delu Ljubljeni glas (na tekst Roberta Michela po njegovi drami Beli in črni beg, ki so jo pred kratkim igrali na Dunaju) se je prav tako že kar na prvi mah odprla pot v svet. Upati pa je, da bodo poleg Weinbergerjevih šla v svet tudi dela Jaroslava Kfičke (Strah) in pa opera iz Janačkove zapuščine (Iz mrtvaškega doma), ki jo je sprejelo že več nemških gledališč. •
Zanimivo je, da si je Bergov V o j i č e k (težko moderno delo po znani Bttchnerjevi drami, ki je na premijeri v Pragi doživelo hud poraz in so ga potem v Moskvi dajali z nenavadnim uspehom) za prihodnjo sezono pridobil nič manj kakor petnajst nemških gledališč. Dejstvo, ki zgovorno priča o tem, da današnja operna umetnost nikakor ni zašla v slepo ulico in da polagoma tudi moderne stvari prebijajo led.
Poljski časopis o Jugoslaviji. Varšavski tednik »Šwiat« (»Svet«) je svojo zadnjo številko posvetil »simpatičnim bratom Jugoslovenom in njihovi lepi zemlji«, kakor pravi uredništvo na uvodnem mestu. Dr. Branko Lazarevič, jugoslovanski poshnik v Varšavi, je napisal članek o prijateljstvu med Jugoslavijo in Poljsko. Nadalje so v listu članki: Kralj Aleksander pri delu in v družini, Postanek Jugoslavije, V prestolnici Jugoslavije, o Zagrebu, o turistiki pri
nas, o jugoslovanskem morju, o Bledu (»Jugoslovanska Švica in Bled na jezeru«), o etnografskih bogastvih Jugoslavije, o jugoslovanskih književnostih, gledališčih, muziki itd. — Jugoslovanska številka »Šwiata« je tako polna in pestra, da bo mogla Poljakom, ki o poletnih mesecih čezdalje pogosteje obiskujejo Jugoslavijo, služiti za zgovornega informatorja in vodnika.
Še dva mednarodna jezika. Za esperantom in idom sta si dva idealna učenjaka izmislila zadnji čas dva nova mednarodna jezika. Danski filozof Jespersen je sestavil jezik, ki ga je nazval n o v i a 1, švedski profesor Zacbrison na univerzi v Upsali pa je spisal slovnico nekakšne racionalizirane, kakor sam pravi, univerzalne angleščine, ki se je lahko človek nauči v par dneh. — Teh mednarodnih jezikov, ki si jih filološki in človečanski idealisti izmišljajo iz težnje po zbližanju in sporazumu narodov, se bo počasi nabralo toliko, da jih bo še kar za nov Babilon.
Program beograjskega Narodnega gledališča. Narodno pozorište v Beogradu ima za prihodnjo sezono naravnost moderen program. Izmed sodobnih Rusov so predvideni Bulgakov, Katujev, Fedin, Tretjakov in poleg njih Dostojevski, izmed Francozov poleg Mollifereja Bernstein, Bourdet, Raynal In Antoin, izmed Nemcev Klabund in Ferdinand Bruckner, izmed Angležev Shakespeare in Shaw, Ame-rikanec 0-Neill, Čeh Langer. Od srbskohrvat-skih avtorjev so na programu Nušič, Dimovič, Korolija, Strozzi, Sterija, Jakšič, Kostič. Predvideno je tudi eno slovensko delo: Dva bregova pokojnega Leskovca. — Na operi se je pogodil za stalna gostovanja Šimenc. — Tehnična novost bo za Beograd v novi sezoni — uvedba abonnementa, ki ga beograjsko gledališče doslej še ni imelo.
Krsto nesejo med špalirjem praporov s Tabora na mrtvaški voz.
H kongresu slovanske kat. akademske
mladine
Danes v sredo se začne II. kongres slovanske kat. akademske mladine v Ljubljani. Prvi ee je vršil lani na Poljskem. Potreba po zbli-lanju slovanskih akademikov se je kot nujna opažala že vsa zadnja leta. Slovanska ideja in Ideja po verskem zbližanju katolicizma s pravoslavjem je postala hrbtišče teh skupnih kongresov. Tudi spored II. kongresa, ki se vrši od 23. do 27. julija v Ljubljani, je usmerjen v ti dve ideji.
Po pozdravnem večeru, ki ga priredi Slovenska dijaška zveza na čast došlim gostom v sredo 28. julija, se vrši v četrtek ob 10. uri dopoldne svečana otvoritvena seja, na kateri bo nastopno predavanje g. dr. Rimarič-Volinski: Slovani v univerzalni kulturi. Popoldne ob 15. uri bodo predavali prof. dr. Macourek (ČSR) o kulturnem stanju sodobnega slovanstva (koreferent prof. Sedivy), urednik Franc ^Terseglav o etičnih in kulturnih vrednotah slo-Vanstva (koreferent dr. Fr. Stele).
V petek, 25. julija se vrši izlet v Stično, nato zborovanje v samostanu; govori prelat dr. Fr. Grivec o ciril-metodijski ideji in kat. akciji; drugi referent g. Peter Issaiv, koreferent M- Czubatiji (oba Poljaka), nato sledi referat ing. Jula Stana (ČSR): Perspektive slovan-
skega katoličanstva v bodočnosti (koreferira g. dr. Jan Wisliuski (Poljska) in dr. Janko Ka-laj: Slovansko katoličanstvo in liturgično gibanje (koreferent J. Si\Cecki (Poljska).
V soboto, 26. julija se nadaljujejo zborovanja zopet v Ljubljani; dopoldne ob 9. uri re-ferira P. Wl. Lewandowicz (Poljska): Vloga izobraženstva v slovanskem katoličanstvu (koreferent prof. dr. Lovro Sušnik). Nato predava St. Orlikowski (Poljska): Vloga kat. organizacij med akad. dijastvom (koreferent prof. Niko Kuret). Ob 18. uri svečana zaključna seja.
V nedeljo 27. julija odpotujejo gostje kongresa na Bled.
Dosedaj so prijavljeni na kongres številni odlični udeleženci, med njimi kot oficijelni delegat slovanskega instituta dr. Frank Wollman, profesor slovanskih primerjalnih književnosti na Masarykovi univerzi v Bratislavi, dalje znani ruski učenjak dr. Valerij Vilniskij, prvi podpredsednik vrhovne reprezentančne organizacije vseh katoliških akademskih društev Mi-chal Sobanski. Od Hrvatov prof. Pavao Butovac, dr. Oberški in Rus konvertit dr. Runarič-Vo-linskij.
Zborovanja v Ljubljani se vrše v beli dvorani Uniona,
Shod. vuduvjcv v Trbovljah
Trbovlje, dne 22. julija. Včeraj se je vršil v dvorani Delavskega doma javen shod rudarskega delavstva, ki ga je sklicala II. skupine rudarske zadruge. Shoda se je udeležilo okrog 800 delavcev. Shodu je predsedoval načelnik II. skupine g. Jakob Si nic, ki je dejal, da bo dnevni red »hoda poročilo o Izvršeni intervenciji v Beogradu in o ogledu rudnikov v Srbiji. Kot poročevalec je nastopil tajnik Zveze rudarjev Jugoslavije g. Jurij Arb Iz Zagorja, ki je izvajal približno sledeče: Delavstvo je zaključek pogajanj med TPD in upravo državnih železnic težko pričakovalo, vsaj je upalo, da bo * zaključkom teh pogajanj re-Sena tudi težka kriza v rudarskih revirjih. Prišlo pa je drugače. Trboveljska družba je izgubila naročila, reducirala delavstvo ter praznuje še naprej. Radi tega je II. skupina sklenila odposlati ponovno deputacijo v Beograd, ki naj Intervenira na merodajnih mestih, da se nekaj ukrene za izboljšanje težkega položaja, v katerem se rudarsko delavstvo nahaja. Ing. Gostiša in Belanič, načelnika ministrstva šume in rude, Sta deputaoiji pojasnila, da je že zadnja delavska deputaoija v polni meri storila svojo dolžnost, isto je storilo tudi ministrstvo za šume in rude, ko je ponovno poslalo raznim resornim ministrstvom pismene vloge, vendar pa brez uspeha. Deputacija je načelnikoma ponovno očrtala težaven položaj rudarjev ter dosegla, da ee ibo sklioala tozadevna konferenca dne 29. julija t. L v Sarajevu.
Torej »mo vsaj toliko uspeli, da se tw vršila rudarsika konferenca, na kateri se bo razpravljalo zlasti o naših težkočah. SodrugiHrudarji, bodite uverjeni, da bodo delavski zastopniki uto-rili vse, da se na tej konferenci za delavstvo Čim več doseže.
Delegacija si je nato ogledala v glavnem štiri rudnike v Srbiji, glede ostalih pa sl je priba vl-la podatke o tamošnjih razmerah. Ogledala si je tmdnike Rtanj, Senjsiloi rudnik, Vršilca Čuka in Bara. Tako socijalne kakor tudi kulturne pri-Hke se bistveno razlikujejo od tukajšnjih raz-tner. Mezde so različne. Na rudniku Rtanj za-Bluži rudar v gosposki dnini prilično enako kot pri nas, dočim je v vseh ostalih rudnikih nekaj Blabšo, vsekakor pa je treba pomisliti, da so tam živežne potrebščine precej cenejše kot pri Bas. Pač pa je delavec brez vsake zaščite, socialni zakoni se ne izvajajo. Delaveo ima pravico samo delati. Akordnih postavk sploh ne poznajo in tako delavec niiti ne ve, koliko zasluži. Osemurni delavnik se nikjer ne upošteva, se dela v nadurah, kolikor se komu ljubi. Zlasti ga krSdjo domačini, ki ee rekrutirajo večinoma iz okoliških maloposestnikov, ki nimajo nlkaikih potreb. Vso obleko si izdelajo doma, tudi opanke, ftajkačo pa ima še iz vojne. Ti ljudje vzamejo čestokrat večdnevni dopust, zlatiti kadar slavijo domačo slavo, kakor pri nas godovanje. Kasneje prosijo rudarsko upravo, da smejo izpad ek nadomestiti v nadurnem delu. Rudarska uprava tem prošnjam seveda brez pomislekov ugodi. V teh rudnikih je izredno mnogo Slovencev, ki so se hočeš nočeš morali navaditi na te žalostne razmere. Organizacij ne poznajo, tudi po zakonu predpisanih delavskih raapnikov ne. Zato so popolnoma brezpravni in podjetniki v največji meni izkoriščajo to stanje. Kjerkoli obstoja kaka, pa četudi še tako neznatna delavska organizacija, vlada med delavstvom in podjetniki pravičnejše razmerje Delavstvo je brez strokovnih in kulturnih organizacij. Svoj zaslužek zapije v takozvanih rud niških- kantinah, kjer se popiva tako, da slene pokajo. Podjetje je nastavilo amavte za reditelje, bi so oboroženi z samokresi, noži in ži-lovkaimi, po noči celo s puškami. Na nekem zborovanju nam je pokazal delavec hrbet, ki je bil poJn modrih lis od udarcev ži lovke. Tudi te slučaje smo iznesli pred merodajni forum Delavstvo si ne upa iznesti nobene pritožbe ker je sicer drugi dan na cesti. Ako delavstvo zagreši kako kaznjivo dejanje, naj ga po zakonu kaznuje za to postavljena policijska ali sodna oblast, ne pa s fizičnim terorjem arnavlov. — Tudi kazni so jako občutne. Bili smo mnenja, da glede teh prednjačijo Trbovlje in Zagorj doda videli smo, da se v teh rudnikih delavstvo
še strožje kaznuje. Pri nas se stekajo kazni v blagajno bratovskih skladnje, v srbskih rudnikih pa v blagajne podjetij. Dočim se nam je posrečilo doseči, da se vozički obenem s kaznijo ne črtajo, se tam poleg ostre kazni tudi voziček črta, da dobi podjetnik kiratkomalo premog zastonj. Tako se je n. pr. kaznovalo delavca, ki je izgubil šihtno znamko e 50 Din. — Kar se tiče (stanovanj smo ugotovili, da so na neiraterih rudnikih nele nezadostna, marveč tudi v hijenskem oziru pod vsako kritiko. Največ to temu kriva seveda podjetja, deloma pa tudi delavstvo, ki se vsled velike apatije, v katero je padlo radi obstoječih razmer, vse premalo briga za red in snago. Skoraj vsi rudniki potrebujejo delavcev. Nekaiteri po 200, drugi pa še več. Primanjkuje torej predvsem stanovanj. Mi v takih razmerah ne moremo priporočati našemu delavcu, da bi se selil ▼ te rudnike, dokler se tam razmere bistveno ne izboljšajo. Naš rudar mora prvič najti v naši državi zaščito. drugič pa ee morajo prilike tako urediti, da bo tamkaj lahko živel človeku dostojno življenje. In ko mu bo to zagotovljeno, ee tudi ne bo obotavljal Izseliti se na Jug naše države. — Industrija se v Srbiji aitoo dviga in moram reči, da bo v bodočnosti koncentrirana največja industrijska sila v Srbiji. Zato se stremi že sedaj za tem, da se tamkajšnji rudniki dvignejo na višino, ki bo odgovarjala zahtevam in potrebam industrije. Srbski rudniki štejejo že sedaj okroglo 16.000 rudarjev.
Predsednik »hoda Štruc je zatem omenil, da ne js rudmrslka deputaoija na povratku oglasila tu'!i pri izseljeniškem uradu v Zagrebu In pri društvu za emigracijo, kjer se je podrobneje zanimala za razmere v francoskih rudnikih.
Za tem se je oglasil rudar Bastič, pristaš hivše levičarske organizacije. Za njim se je ponovno oglasil Jurij Arh ter dal nekaj pojasnil o stanju Bratovskih skladnlc. — Pripravlja se revizija celotne socijalne zakonodaje, zato mora biti delavstvo na straži za svoje pravice. Ko bomo sklicali shode, na katerih se bo razpravljalo o naših predlogih, se mora delavstvo istih v največjem številu udeležiti, da združeno dvigne svoj glas za svoje pravice. — Nato se Je •hod mirno zaključil.
Celje dobi tri nove palače in asfaltirane ceste
Celje, 22. julija.
Pretekli teden si je komisija pod vodstvom predsednika Pokojninskega zavoda v Ljubljani g. Vrtovca ogledala stavbišče med Kolenčevo in Razlagovo ulico, kjer namerava Pokojninski zavod zgraditi trinadstropno palačo, čim bodo izgotovljeni načrti. Predvidoma se bo to zgodilo že prihodnji mesec. V petek 18. t. m. pa je komisija, ki so jo tvorili zastopnik banske uprave, tehnični inšpektorat, g. inž. Skaberne, predsednik celjskega okrožnega sodišča g. dr. Vidovič, mestni načelnik g. dr. Goričan, občinska odbornika g. dr. Vrečko in ravnatelj Brinar, magistratni nadsvetnik g. Šubic in mestni inženjer g. Pristovšek, ogledala stavbišče na Majdičevem travniku med Gregorčičevo ulico in bolnico. Od tega prostora, ki meri 15.000 kvadratnih metrov, bi mestna občina odstopila polovico justičnemu erarju, da tam postavi ju-stično palačo z jetnišnico. Občina bi morala seveda to zemljišče najprej kupiti, v zameno pa bi dobila od justičnega erarja poslopje starega okrožnega sodišča in jetnišnice. Če se ta načrt uresniči, postane prosta Grofija, kjer Je sedaj nastanjeno okrožno sodišče. V tem zgodovinskem poslopju bo potem bržkone pripravljen za Celje prepotreben muzej, ki se v sedanjih skromnih prostorih ne more razvijati. Na drugi strani pa bi pridobila mestna občina s poslopjem starega okrožnega sodišča veliko stanovanjsko hišo, zlasti če bi preuredila sedanje prostore jetnišnice. Sicer ta rešitev stanovanjskega vprašanja ni najidealnejša, vendar bi bila ob vedno večji stanovanjski krizi boljša kot nič. — Končno si je te dni komisar Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani g. Miha Krek ogledal zemljišče na Vrazovem trgu med hišo mestne elektrarne in gledali-
ščem. Okrožni urad namerava tam zidati palačo za svoj urad in za kopališče. Če se ti trije projekti uresničijo, bo Celje veliko pridobilo ne samo na svoji zunanjosti in privlačnosti, temveč tudi stanovanjska kriza bi bila s tem omiljena.
Ker je Celje imelo pred leti carinarnico, mu pripada večja vsota iz kaldrminskega fonda za tlakovanje onih cest, ki vodijo k bivši carinarnici. S prvo vsoto, okoli 700.000 Din, so se že pričela dela za popravljanje in asfaltiranje Ma-sarykovega nabrežja med Kapucinskim in železniškim mostom. Ravno tako bodo asfaltirali Razlagovo ulico in Krekov trg. Delo izvršuje neka tvrdka iz Broda na Savi. Cim dospe druga vsota v znesku 1,200.000 Din, bosta tlakovana s kockami še Slomškov trg in Kapucinska ulica. V četrtek se je sešla komisija pod vodstvom zastopnika banske uprave g. inž. Fišerja. V komisiji so bili še okoliški župan g. Mihelčič, načelnik okrajnega cestnega odbora celjskega g. Kukovec, podžupan okoliške občine, podnačelnik okrajnega cestnega odbora, predstavnik tehničnega celjskega srezkega na-čelništva g. inž. Komel in mestni inženjer g. Pristovšek. Ta komisija si je ogledala ceste Celje—Teharje, Celje—Šmartno ter Celje—Laško. Glede ceste Celje—Teharje je komisija sklenila, da se ta cesta od železniškega podvoza pri hotelu »Pošta« do odcepa vozne poti na mestno pokopališče razširi vseskozi do 6 m in asfaltira. Ravno tako bodo asfaltirali cesto Celje—Šmartno od državne ceste mimo vile g. dr. Serneca do Nove ceste na Savi in pa odcep od Kirbischeve hiše na Savi do prehoda čez Savinjsko železnico. Končno se bo še razširila in asfaltirala cesta Celje—Laško od Kapucinskega mosta do križa pod Grenadirjevo brojo. Materijal iz kamnolomov ob tej cesti je za popravljanje cest premehak in se bo moralo dobiti drugega. Komisija se je tudi izrekla za nujno potrebo zgraditve državne ceste Celje—Vojnik in Celje—Vransko. Če se vsa ta dela izvedejo, bo celjsko mesto ogromno pridobilo zlasti v tujsko-prometnem pogledu.
Karambol lokomotive in motorne drezine
Na železniški progi Maribor Dravograd se je v soboto dopoldne dogodil karambol, ki je le slučajno ostal bi-ez težjih posledic. Ko se je motorna drezina, na kateri sta sedela šofer in neki arhitekt ,bližala železniški postaji Vuzenica, je od nasprotne strani nenadoma pridrvela lokom iliva. Zaradi nepreglednosti ozemlja sta šofer in strojevodja šele v zadnjem trenutku opazila grozečo nevarnost, tako da je bilo popolnoma nemogoče ustaviti lokomotivo ali odstraniti drezino. Šofer in arhitekt sta komaj utegnila skočiti z drezine in zbežati v breg. Lokomotiva je trčila v prazno drezino, katera se je zaradi silnega udarca razbila in razletela, tako da eo posamezni kosi v velikih lokih odleteli s proge. Del razbitega vozila je lokomotiva vlekla še več metrov e seboj, na kar se je končno ustavila in in odpeljala seboj tudi prestrašenega šoferja in arhitekta.
Splavarska nesreča pri novem dupleškem mostu
Maribor, 22. julija.
Včeraj kmalu po 11. uri dopoldne se je dogodila pri novem mostu čez Dravo pri Gornjem Dupleku težka splavarska nesreča, ki pa k sreči ni zahtevala človeških žrtev. Ob omenjeni uri sta priplula po Dravi od Maribora dva velika splava z žaganim lesom. Prvega je vodil sam lastnik g. Franjo Šarman, lesni trgovec iz Vurmata pri Sv. Ožboltu ob Dravi. Ko se je ta splav pojavil pod Trčonskim otokom in se približal novemu mostu, so delavci, ki so zaposleni pri zabijanju pilotov, dajali splavarjem znamenja, naj se vozijo desno, ker je na levem bregu bila zasidrana priprava za pilotiranje.
Sarmanov splav z ogromno količino lesa Je res zavil bolj na desno, ko pa Je zavozil med peto in šesto stebrišče, je nenadoma trčil ob tretji steber petega stebrišča. Vozil je sicer počasi, a trčenje je bilo kljub temu usodno. Čim je splav zadel ob steber, ki je več ko 3 m globoko zabit v podvodno skalo, se je ves les mahoma zvrnil na desno in se zagvozdil povprek med peto in šesto stebrišče. Velik del splava je sunek vzdržal, le posamezni hlodi in deske so splavali proti Ptuju. Valovi Drave, ki so prav na tem mestu najbolj deroči, so pluskali visoko v zrak, tramovje je hreščalo in pokalo, a novi most se kljub temu ni niti ganil. Videlo se je, da more kljubovati tudi največjemu pritisku.
Na ponesrečenem splavu je bilo pet splavarjev in devet drugih ljudi, med njimi ena ženska, in bi se bila torej lahko zgodila strašna nesreča, da niso splavarji in potniki še v pravem trenutku splezali na stebrišča mostu in se vsi rešili. Vsak se je oprijel rešilnih stebrov naglo, da tega še opaziti ni bilo mogoče in brez kričanja. Med potniki na splavu je bilo sedem nemških dijakov iz Berlina, ki so izpovedali, da potujejo preko Avstrije in Jugoslavije na Ma-djarsko. Na splav so se, da bi ceneje in udobneje potovali, ukrcali v Mariboru. Pri nesreči so izgubili več obleke in potrebščin, ki so jim padle v vodo. Nekateri so baje prišli tudi ob ves denar in ob potne liste. Nekatere predmete so delavci, ki so sedli v čoln, sicer še rešili, drugo pa je odnesla voda. S splavom sta se dalje vozila tudi dva domačina od Sv. Martina, mož in žena, in zanimivo je, da je bila žena prej na varnem, nego mož.
Promet z dupleškim brodom je bil takoj ustavljen, ker je pretila nevarnost, da bi les, če bi se mahoma odmaknil od mostu, potegnil s
seboj tudi brod. Do noči so skoraj ves les spravili na breg. Škoda, ki jo je utrpel Šarman, je pa kljub temu še vedno velika, ceni se na 10 tisoč Din. Po izjavi prisotnih je nesrečo zakrivil voditelj splava sam, ker ni pravočasno upošteval svarila in krenil na desno. Tudi ni imel pravice voziti na splavu tujih državljanov, ki so potovali na Madjarsko.
Nesreče, poškodbe, samomor itd.
Ljubljana, 22. julija.
Še bitka na Brdu pri Viču
Policija je včeraj aretirala 4 napadalce, ki so v soboto ponoči prišli na Brdo pri Viču ter na dvorišču Dolenčeve hiše napadli večjo družbo. Zelo težko so poškodovali 261etnega na Brdu stanujočega delavca Josipa Hribernika. Aretirani so bili v ponedeljek: 261etni tesar Albin Križnik z Viča, zidarski delavec Anton Juriševič, zidarski delavec Rajko Peglič in zidarski delavec Blaž Marzetid. Danes so bili vsi štirje izročeni deželnemu sodišču. Napadalci zanikajo, da bi bil kdo izmed njih s kolom udaril Hribernika po glavi. V bolnici se nahajajoči Hribernik je še vedno nezavesten. Zave se le za trenutek in je nemogoče ga natančneje zaslišati o dogodku na Brdu. Njegovo stanje je prav opasno.
Nesreča v kamnolomu
V kamnolomu Repar v Lanišču pri Grosup. Ijem se je danes ob 2. popoldne primerila težja nesreča. Delavec, 221etni Josip Tomažič je kopal na vrhu hriba. Spodletelo mu je. Padel e 4 m globoko v kamnolom in se močno poškodoval. Poškodbe je dobil na glavi in hrbtu, a tudi notranje je močno poškodovan. Obležal 'e v kamnolomu nezavesten. Iz Škofljice so telefonirali po ljubljanski rešilni avto, ki je ponesrečenca v 15 minutah prepeljal v ljubljansko bolnico.
Brezvesten kolesar
Mimo gorenjskega kolodvora je danes popoldne divje privozil neznan kolesar. Proti kolodvoru je šla soproga poštnega nadkontrolorja gospa Lija Trampuževa, stanujoča v Tavčarjevi ulici št. 8. Kolesar ni zvonil in je drvel mimo nje. Podrl jo je na tla. Tako silno, da je Trampuževa obležala na mestu nezavestna. Dobila je težke poškodbe na glavi. Prepeljali so jo z rešilnim avtom v bolnico. Brezvestni kolesar se za ponesrečenko ni zmenil ter je z največjo brzino oddirjal dalje.
Napad pri belem dnevu
V gostilni Kovač v Mavčah pri Smledniku se je v ponedeljek popoldne ustavil 601etni delavec Martin Stegenšek, ki za mesarja Marinška v Ljubljani goni konje v klavnico. Ko je zapuščal gostilno, ga je neznan človek z vso silo udaril s kolom po glavi, da se je nezavesten zgrudil na tla. Slučaj je hotel, da je bil v neposredni bližini patruljirajoči orožnik, ki je napadalca takoj prijel ter ga odvedel na orožniško postajo v Smlednik, od tam pa v zapore ljubljanskega sodišča. Stegenška so prepeljali v ljubljansko bolnico.
Prevzitkar — samomorilec
Danes okrog 11. dopoldne so pripeljali v bolnico 621etnega kočarja in prevžitkarja Ferdinanda Užbeta, doma iz Gotenice pri Kočevju. Kakor pripovedujejo, si je Užbe snoči v samomorilnem namenu prerezal z britvijo vrat. K sreči si ni prerezal žile odvodnice, a poškodba je vendarle težja. Doma so mu snoči rano za silo obvezali, a danes ga je občinski sluga odpeljal v ljubljansko bolnico. Kaj je gnalo starčka v obup, da si je hotel končati življenje, ni še znano. Najbrže so temu krive slabe materijalne in družinske razmere.
Beg od doma
Mnogi mladi ljudje imajo poseben nagon za potovanje in pohajkovanje. Hočejo v svet po avanturah. Taka je Marica C., 221etna hčerka delavke, stanujoče v Zg. šiški. 2e 9. t. m. je pobegnila od doma in jo doslej niso mogli izslediti. Kakor mati pripoveduje, dekle prav rado pobegne od doma in se zateče na kmetih h kakemu gospodarju, da tam opravlja razna kmečka dela. Najbrže je tudi sedaj napravila tako. čudno! Mladina s kmetov sili v mesta, a mladina v mestih na kmete.
Veselih pustolovščin je željna mlada Hedica K. 2e v nedeljo je zapustila dom svoje sorodnice Terezije K., stanujoče v Vodmatu. Pravijo, da je odšla od doma v družbi nekega svojega izvoljenca. Napotila se je najbrže v lepe gorenjske kraje.
- ■ ♦-----
Komunisti v Ameriki
Vlada Zedinjenih držav je imenovala posebno komisijo, ki naj preišče delovanje komunistov v Ameriki. Ta komisija je ugotovila, da so razširili komunisti v Ameriki svoje delovanje tudi že na šole, čeprav v bolj skromnem obsegu. V Newyorku so se branili učenci treh ljudskih šol pozdravljati ameriško državno zastavo pri prihodu v šolo, kakor je to predpisano. Te učence nadzirajo sedaj drugi učenci, ki niso komunisti. Komisija je dobila v roke tudi več pamfletov, ki so jih napisali otroci sami. En tak pamflet ima naslov »doli z odrastlimil« Več ljudi je izreklo svoje mnenje, da vodi komunistično gibanje v ameriških šolah Moskva sama, ker stane organizacija šolarčkov mnogo denarja.
f>nev»e vesi
— Sprejem pri banu Dravske banovine. Ban
Dravske banovine inž. Dušan Sernec bo v Četrtek in petek uradno odsoten in zato odpadejo v petek sprejemi strank.
— Ministri na Bledu na oddihu. Na Bledu so sedaj na oddihu zunanji minister dr. Voja Marinkovič, minister za šume in rudnike dr. Anton Korošec in minister brez portfelja dr. Ivan Švegelj. Minister dr. Korošec biva na 1700 m visokem Mrzlem Studencu. Minister Švegelj, ki je v nedeljo govoril na kmetskem prazniku na Krškem polju, je vCeraj zjutraj prispel na Bled.
— Fond za Malejevo mater. Za fond Malejeve matere sta darovala v naši upravi g. dr. Vladimir Ravnikar, odvetnik v Ljubljani, 100 dinarjev in g. Leon Bahovec v Ljubljani 100 dinarjev. Skupna vsota znaša zdaj 2.359 50 Din.
— Loterija in tombole. Ponovno se javnost opozarja, da se z ozirom na razredno loterijo ne smejo prirej ' nobene privatne loterije, tombole itd. brez pristanka poljedelskega ministrstva.
— Nedeljski promet na gorenjski progi. Preteklo nedeljo je bil železniški promet na gorenjski progi rekorden. Vsi vlaki gori in doli so bili prenatrpani potnikov- Ze jutranji nedeljski izletniški vlak je vozil da 1000 izletnikov, vlak ob 7 30 je imel 900 potnikov, a opoldanski vlak je bil povsem okupiran. Ta vlak, ki je vozil udeležence Malejevega pogreba, so morali deliti v dva dria. Prva garnitura je peljala iz Ljubljane same 1200 oseb, na progi pa je v ta vlak vstopilo še 600 oseb. Dr-ga garnitura opoldanskega gorenjskega vlaka je imela iz Ljubljane 950, a na progi še 400 oseb. Popoldanski vlak je vozil 500 izletnikov in kopalcev. Na Gorenjski progi se je torej s temi vlaki vozilo nad 5000 ljudi. Na ostalih progah Dravske banovine je bil promet prav srednji.
— Znameniti angleški ljubitelji starin v Beogradu. Iz Londona je priletel v svojem letalu znani angleški ljubitelj starin sir Charles Hyde. Takoj po prihodu je krenil v VinCo, kjer izkopava beograjski profesor dr. Visid prastaro naselbino Izkopavanje v VinCi je omogoCil z denarno podporo namreč sam sir Hyde. Zanimivo je, kako je Hyde postal mecen prof. Vasida. Predvsem se Hyde zanima za starine, je pa tudi navdušen športnik, lastnik znamenitih dirkalnih konj in lastnik velikih angleških dnevnikov. Od-loCil se je, da podpre z denarjem izkopavanje prazgodovinskih najd in je to objavil v Časopisih. Žena lektorja angleškega jezika v Beogradu ga. Brown je Citala ta oglas in opozorila profesorja Vasida. S posredovanjem te gospe se je Hyde sporazumel s profesorjem Vasicem in ga podprl z vsoto 750 funtov.
— Drugi izlet ljubljanske Sekcije Automobil-'skega kluba se vrši skupno z bratsko mariborsko sekcijo dne 26. in 27. t. m., in sicer preko Koroške v Kranjsko goro Čas odhoda tako iz Ljubljane, kakor tudi iz Kranjske gore je ne-doloCen in si ga izberejo izletniki sami po svoji violji. DoloCen je samo skupni sestanek ljubljanske Sekcije z mariborsko, ld prispejo preko Dravograda v soboto 26. t. m. ob 7. uri zveCer v Pbrtschachu ara WSrtersee (PoreCe ob Vrbskem j.jezeru) na terasi hotela »Strandetablissement Werzer«. Vsi ostali in potrebni natančnejši podatki so razvidni iz okrožnice, katero smo odposlali na vse p. n. Člane kluba, P. n. Člane se obenem naproša, da prijavijo svojo udeležbo najkasneje do Četrtka 24. t. m., ako žele, da jim tajništvo preskrbi prenoCišCa.
— Novo kopališCe v Sarajevu. Te dni so v Sarajevu dogradili lepo novo, moderno kopališče za kopanje in solnCenje. KopališCe ima 60 metrov dolg bazen in 250 zidanih kabin.
— Industrijska, obrtna in trgovska razstava v Odžacih. V mestecu Odžaci v severnem delu Dunavske banovine v Bački so v nedeljo otvo-rili veliko Industrijsko, obrtno In trgovsko razstavo.
— Preizkušnja važnega izuma. Beograjski hl-drotehnični inžener g. dr. Verber je izumil nov način gradnje obrambnih nasipov s posebnim sistemov njih drenaže. Svoj izum je patentiral doma in v inozemstvu. Če bi država gradila nasipe po tem sistemu, bi prihranila, kakor so izračunali strokovnjaki, okoli 500 milijonov Din. Razen tega bi bili nasipi varnejši in trajnejši. Naša država se je zanimala za ta izum in dovolila 250 tiso? Din za preizkušnjo Verberjevega sistema. Beograjska občina je pa dala na razpolago večjo parcelo ob Dunavu, kjer bodo pre-izkuševali. Dela za preizkušnjo so se že začela.
— Koncert za Rdeči križ v Radencih. Zdraviliška uprava priljubljenega in širom naše domovine znanega zdravilišča Slatina-Radenci je priredila v nedeljo dne 20. julija t. 1. koncert 6 pestrim vsparedotn, katerega so se udeležili skoraj vsi zdraviliški gostje, domačini iz bližnje okolice ter nekaj občinstva iz Ljutomera in Gornje-Radgone. Med udeleženci smo videli tudi avstrijske državljane iz bližnje Radgone. Koncertu je dala zdraviliška uprava idejno humano ozadje: stavila ga je pod okrilje Rdečega križa ter ves uspeh prireditve prepustila njegovemu krajevnemu odboru v Ljutomeru. Navzoče je pozdravil predsednik srezki načelnik dr. Trstenjak. Ko je končal z vsklikom na zdravje visokih zaščitnikov društva Rdečega križa Nj. Vel. kralja in kraljice Marije ter zaščitnika podmladka Rdečega križa Njegovega Visočanstva prestolonaslednika Petra, je godba zaigrala državno himno. Na zabavi pa so pridno prodajale gospodične Heda Satzner, Marica Novak in Mazija Belak iz Radenc, oziroma iz Ljutomera, udeležencem koncerta cvetlice in šopke, kii so poleg vstopnine na tak način nabraie za Rdeči
križ v kratkem času lepo vsoto, ki znaša po odbitku stroškov za godbo in cvetlice nič manj kakor 2069 Din.
— Zdravko Zwitter umrl. Preteklo sredo 16. t. m. smo pisali o bolezni nadepolnega mladega koroškega rojaka dr. Zdravka Zvvitterja in izrazili nado, da preboli zavratno bolezen, ali žal, naša nada se ni izpolnila. Izdihnil je svojo rodoljubno dušo v soboto predpoldne na domu v Št. Jakobu v Rožni dolini. Promoviral je šele začetkom decembra za doktorja političnih ved in se je pripravljal za politično delo med svojimi rojaki. »Slovenski krožek« na Dunaju, kateremu je bil soustanovitelj in vedno zvest sodelavec, je proslavil to nadepolno promocijo ob navzočnosti očeta in strica Hochmullerja iz Maribora. — »Slovenski krožek« je brzojavno izrazil sožalje, poslal je venec in je bil na pogrebu zastopan s člani in Članicami, ki se mude na Koroškem. S smrtjo tega mladega delavca je prizadet koroškim Slovencem hud udarec. V predlanski dijaški spomenici je napisal obširno poročilo v bodoči narodni in politični organizaciji, ki bi jo skušal izvesti, pa mu ni bilo dano. — Bodi mu lahka domača zemlja! — Vrli koroški rodbini naše iskreno sožaljeI
— Naše delavne žene prodirajo v vedno višje položaje. Iz Beograda poročajo, da je bila imenovana za inšpektorja srednjih šol v prosvetnem ministrstvu gdč. Malvina Gogič, znana pedagoginja. Bila je dolgo profesorica na ženskem učiteljišču v Beogradu in Nišu.
— Plodno delo sarajevske »Prosvete«. Koncem preteklega meseca je imelo glavno skupščino kulturno in prosvetno društvo »Prosveta« v Sarajevu. Pod okriljem društva je bilo lani otvorjenih 61 tečajev za nepismene, katere je z uspehom dovršilo 1814 učencev. Razen tega je društvo ustanovilo 2 gospodinjski šoli, izdalo glasilo »Glasnik« in »Prosveto«, pesniško zbirko »Pesmi osvobojenja«; vzdrževalo je 204 knjižnice in 11 dijaških domov.
— Umetnostna razstava ob priliki Vseslovanskega gasilskega kongresa v Ljubljani. Kongresni odbor. Jug. Gas. Zveze prosi vse gg. umetnike, ki so se priglasili za razstavo, da pošljejo svoja dela na naslov kongresnga odbora, razstavni odsek, Ljubljana, Velesejem, paviljon N. Na pošiljatve po železnici je treba dostaviti: Razstavno blago za Gasilsko razstavo, in to na tovorni list in tudi na zaboj. Na vse poznejše pošiljatve se ne bo moglo ozirati.
— Zagrebški izletniški vlak na Gorenjsko. V turistovski sezoni uvedeni izletniški vlak iz Zagreba na Gorenjsko je prav primeren ter Je vedno dobro Irekventiran. Iz Zagreba odhaja v soboto okoli polnoči in prihaja na Jesenice zgodaj zjutraj. V Zagreb se vrača v pondeljek ob 2 30 zjutraj. Sobotni izletniški vlak je imel 818 turistov, ki so večinoma odšli v Triglavsko pogorje, nekateri pa na Bled in v Kranjsko goro.
— Vreme. Včeraj je bilo oblačno in nestalno vreme v Dravski banovini. Lahno je deževalo. Barometer je začel padati ter je včeraj ob 7. kazal: Ljubljana 758 4, Maribor 7571, Zagreb 758-3, Beograd 759-2, Sarajevo 760-4, Split 7603, Rab 7591, Vis 759 2. Termometr je včeraj ob 7. kazal: Ljubljana 19, Maribor 20, Zagreb 20, Beograd 22, Sarajevo 19, Split 23, Rab 21 in Vis 25. V Dalmaciji je zelo vroče. V Ljubljani je bila včeraj najvišja temperatura 24-4° C, najnižja 17-6° C. Oblačnost je znašala v državi od 0 do 9, v Ljubljani 7, v Mariboru 9. Relativna vlaga od 65% do 80%, v Ljubljani 65% in v Mariboru 75%. Splošno mirno. Vremenske napovedi pravijo, da niso v naših krajih izključene še na-daljne nevihte.
— Zakladnica kubanskih kozakov v Beogradu. Ko je bila kubanska kozaška vojska pred 10 leti prisiljena zapustiti Rusijo, je vzela seboj tudi svojo zakladnico, ki je bila shranjena v vojaškem kozaškem štabu v Jekaterinodaru. V zakladnici so shranjene vse zgodovinske dragocenosti in dokumenti, s katerimi so ruski carji potrdili kozakom njih privilegije. Bežeči kozaki so vse to spravili v 12 velikih zabojev in jih pripeljali preko Kavkaza in Carigrada v Beograd. Donski kozaki so prenesli svojo zakladnico v Prago. Zaboji so shranjeni v neki kleti v Beogradu. Te dni je posebna komisija kozaških generalov odprla zaboje in pregledala, Če je vse v redu. in prezračila številne zastave in druge embleme, ki so spomini na pestro preteklost kozakov.
— Afera Kerteš Bela in knjiga Sokola. Kraljevska banska uprava objavlja:	Z	ozirom na
pritožbe glede nastopa Kerteša Bele, zastopnika jubilej, knjige Sokola kraljevine Jugoslavije, in z ozirom na poročila listov, da izide omenjena knjiga v izdaji nekega beograjskega lista, je ministrstvo za nošnje posle dostavilo to-le pojasnilo: Prizadevajoč izdajo svoje jubilarne knjige je savez Sokola kraljevine Jugoslavije izdal legitimacije gotovim osebam, ki so po navodilih redakcijskega odbora prepotovale banovine, da zbero naročnino ln oglase, ker brez njih tako dragoceno delo ne bi moglo iziti. Bela Kerteš je bil poverjen s tem poslom kot strokovnjak in poslovni človek, ker zavzema važen položaj šefa za reklamo pri velikem beograjskem listu. Redakcijski odbor je takoj odpoklical Kerteša, ko so prispele prve vesti o njegovi akciji. On je odstranjen od vsake akcije in je mesto njega postavljena druga oseba. Savez Sokola kraljevine Jugoslavije je z ozirom na ogromne materijelne izdatke, s katerimi je zvezana izdaja knjige, ki je po večini že v tisku, in z ozirom na škodo, ki jo morejo povzročiti novinske vesti, da ta knjiga ni izdaja Sokola kraljevine Jugoslavije, in z ozirom na spomenico Saveza industrijcev v Ljub-
ljani prosil ministrstvo za notranje posle, naj se obveste ban Dravske banovine in drugi, da je iubilarna knjiga stvarno izdaja saveza Sokola kraljevine Jugoslavije in da so neresnične vesti, da je ta knjiga privatna izdaja.
Hjizhljctmcz
■ Zanimiva razprava pred senatom petorice. Po daljšem presledku se bo danes na deželnem sodišču pred kazenskim senatom petorice vršila kratka razprava proti dvema Škofjeločanoma, ki sta obtožena zločina razbojništva, ker sta začetkom aprila ponoči napadla nekega delavca, ga pretepla in mu nato s silo vzela iz žepa denarnico, v kateri je bilo 110 Din.
■ Cc človek okrogel sladko zaspi. V nedeljo po noči so se primerile tri nenavadne tatvine. Žrtve uzmovičev so postali ljudje, ki so se nasr-kali vinske kapljice ter okrogli zaspali na klopi v drevoredih. Invalid Janez T. je zaspal na klopi v parku na Ambroževem trgu. Ko se je v ponedeljek okoli 2 30 prebudil, je bil strašno žalosten, ker je več stvari postalo brez njegovega dovoljenja last drugega. Tat mu je ukradel srebrno uro, 6 kovačev, nov klobuk in še druge malenkosti. Invalid Janez je oškodovan za 435 Din. Na klopi v Tivolskem parku je zaspal prav tako vinjen krošnjar France. Temu je tat odnesel 7 kovačev in druge malenkosti z obrtnim listom vred.
■ Aretacije. Od ponedeljka do včeraj opoldne je ljubljanska policija aretirala 5 oseb, med njimi ljubljanskega razgrajača Pepeta, ki je včeraj zjutraj silno razgrajal po ulicah, dalje dve ženski zaradi vlačuganja in tajne prostitucije, nekega Bosanca zaradi težke telesne poškodbe in nekega skitalca, ki ga je policija že dalj časa iskala.
■ »Kolesarji« na delu. Kolesarski tatovi so bili v ponedeljek prav agilni Svoj nečedni posel so začeli popoldne. Iz veže Kreditnega zavoda v Prešernovi ulici je »kolesar« odpeljal 800 Din vredno kolo »Diana«, ki je bilo last v Sneberjih stanujočega inštalaterja J. Bokavška. Pol ure nato je bila izvršena druga tatvina v Pražakovi ulici. Iz veže hiše Pokojninskega zavoda je dijaku Vladimirju Ferantu neznan tat odpeljal 1000 Din vredno kolo znamke »Kinta«.
■ Drobiž policijske kronike. Policijski upravi so bile včeraj prijavljene 4 tatvine, lahka telesna poškodba, najdba vojaške karabinke, pasji ugriz, neprevidna vožnja s poškodbo tuje lastnine, beg od doma, 2 kršitvi banske naredbe o odpiranju in zapiranju trgovin in 8 prekrškov cestnopoli-cijskega reda. Rekordno je bilo število prijav kaljenja nočnega miru. Prijavljenih je bilo približno 25 ponočnjakov, ki so v štirih skupinah ponoči tulili in rjoveli. Dobili bodo zasluženo plačilo.
Menpiibos?
m Romunski šumarji v Mariboru. Včeraj ob 9 30 se je pripeljala iz Ljubljane v Maribor skupina 27 šumarjev, deloma absolventov, deloma slušateljev politehnike iz Bukarešte. Spremljajo jih trije profesorji, 2 asistenta in g. inž. Karel Tavčar, šumarski izvedenec pri banski upravi v Ljubljani V Mariboru so je romunskim izletnikom pridružil še šumarski nadsvetnik g. inž. Urbas. Gostje so si najprej ogledali mesto, nato pa so se z avtobusom odpeljali na Falo, kjer so si ogledali elektrarno. Potem so se napotili dalje do Sv. Lovrenca na Pohorju. Danes odidejo v pohorske gozdove, od koder se vrnejo zvečer, da nadaljujejo z vlakom svojo pot proti Dunaju.
m Desetletnica koroškega plebiscita. V petek zvečer se je vršilo tu posvetovanje zastopnikov vseh narodnih in kulturnih društev, na katerem se je sklenilo, da se bo ob desetletnici koroškega plebiscita priredila v Mariboru velika spominska slavnost z akademijo, mašo zadušnico za padlimi koroškiim borci in javnim zborovanjem. V ta namen se je določil poseben odbor, ki bo vodil priprave.
m Darilo predsednika Masaryka kapelniku godbe v kavarni Park g. Franju Lukežu. V petek je dospelo od kabinetne pisarne češkoslovaške republike g. predsednika Masaryka na naslov g. Franja Lukeža za njegova fanta dvojčica, katera sta z velikim uspehom sodelovala pri proslavi 801etnice predsednika Masaryka v Mariboru, zahvalno pismo, kateremu sta bila priložena 2 zlatnika najnovejše izdaje. Čestitamo družini k temu darilu, ki bo ostalo fantoma lep spomin na prvega predsednika češkoslovaške republike.
m Nov župan v Razvanju. Za župana občine Razvanje je bil te dni imenovan posestnik in čevljarski mojster g. Fran Korošec. Za občinskega odbornika pa je bil istočasno imenovan g. Peter Pristernik.
m Stanje ponesrečenega Ošlaka. Pri karambolu na vildonskem klancu ponesrečeni trgovec Anton Ošlak se, kakor poročajo iz Gradca, počuti že mnogo bolje, tako da amputacija noge ne bo potrebna. Zdravljenje pa bo trajalo najmanj še 6 do 8 tednov.
m Signalna znamenja na državni cesti. Na cesti Maribor - Ptuj - Čakovec - Varaždin so bila te dni postavljena nova mednarodna znamenja za avtomobile in motorna kolesa.
m Poroka. Poročila sta se v nedeljo v Mariboru g. inž. Ivan Domicelj iz Zagorja na Krasu in gdč. Marija Čokova iz Trsta, oba iz uglednih narodnih rodbin. Bilo srečno!
m Nova maša. Na zelo slovesen način se je v nedeljo dopoldne vršila v frančiškanski cerkvi nova maša, katero je daroval Mariborčan Frančišek Korban.
m Prisega o polnoči. Dne 27. t. m. bodo vpri-zorila tukajšnji diletanta znano popularno igro
Marice Romanove »Prisega o polnoči«. Predstava bo ob 19. uri. Sodeloval bo tudi tambura-ški zbor »Sokola« iz Gornje Poljskave.
m Planinska slavja. Nedelja 20. t. m. je bila posvečena raznim planinskim svetnikom. Tako je pohorski patron sv. Areh obhajal svoje letošnje žegnanje in je privabil iz doline okrog 2000 izletnikom in božjepotnikov. Na nasprotni strani, na Kozjaku, je slavil svoj god sv. Urban. Pokali so topiči in povzdigovali razpoloženje mnogih romarjev iz okolice in iz Maribora. Planinska slovesnost je pa bila tudi pri Sv. Pankraciju na državni meji na Kobanskem, kamor je pohitelo lepo število mariborskih in drugih planincev.
m Prigoda odličnega Ceha. Te dni se je prijavil v nekem tukajšnjem hotelu odličen gost iz Češkoslovaške. Ker je znal tudi slovensko, je nagovoril vratarja v našem jeziku. Ta pa je vztrajno odgovarjal po nemško in postal pri tem še celo nevljuden. Zavedni Ceh se je pa namesto odgovora obrnil in odšel v drug hotel.
m Požar na Teznu. Včeraj v torek okrog 9. ure dopoldne se je vnel v kemični tovarni Josipa Reicha na Teznu kotel s pasto za čevlje. Pozvanim gasilcem pa ni bilo treba več gasiti, ker so delavci že sami opravili to delo.
m Nesreča na Pohorju. Naše zeleno Pohorje ni nevarno, kakor so gorenjske planine, kljub temu je v nedeljo zahtevalo svojo žrtev. Pri nesrečnem padcu na spolzkih tleh si je 241etna vzgojiteljica Tita Rotmannova iz Maribora zlomila desno nogo. Spremljevalci so jo prenesli do podnožja, kjer so telefonično pozvali rešilni voz, ki jo je odpeljal v bolnico.
m Markiranje poti. Iz Pragerskega, ki je križišče treh važnih železniških prog in najpri-kladneje izletišče, je bila te dni markirana planinska pot k Šmartnemu na Pohorju in k drugim pohorskim postojankam. Pragersko je pa prihladno izhodišče tudi za ture na Ptujsko goro in Donaiijn.
Prihod zmagovalca Primožiča v Maribor
Maribor, 22. julija, r. Z današnjim ljubljanskim vlakom ob 18. uri je prispel v Maribor luksemburški zmagovalec Tošo Primožič. Na glavnem kolodvoru so se k sprejemu zbrali skoro korporativno tukajšnji Sokoli in Sokolice. Razen tega pa tudi ogromna množica občinstva, ki je popolnoma napolnila ves dolgi peron in prostor pred njim. Ko je vlak s četrturno zamudo privozil v postajo, so zadoneli navdušeni »Živijo« in »Zdravo«-klici. Sokolska godba je zaigrala sokolsko himno. Ko se je Primožič pojavil pri oknu in potem na stopnicah, so ga Sokolice in dame obsule s cvetjem. Dva Sokola sta ga dvignila na ramena in ponesla do perona.
Pozdravi zmagovalcu
_ Starosta sokolskega društva dr. Boštjančič ga je na peronu prvi pozdravil v imenu mariborskega Sokolstva. V svojem toplem govoru je naglasil, da ga sicer ne moremo sprejeti s takimi častmi in darovi, kakor so stari Grki sprejemali olimpijske zmagovalce, in mu tudi ne moremo nuditi tistega, kar bi mu lahko dal velik narod. Poklanjamo mu svoja bratska srca, svojo ljubezen in spoštovanje. V imenu mariborskega Sokola se mu je zahvalil za veliko čast, ki jo je priboril Jugoslaviji, Slovencem, Mariboru in vsemu slovanskemu Sokolstvu.
Po govoru dr. Boštjančiča je zaigrala sokolska godba državno himno. V imenu mariborske sokolske župe je Primožiča pozdravil dr. Pivko, mu čestital na uspehu in mu želel, da bi ta zmaga ne bila zadnja. Obsutega s cvetjem so brata Primožiča njegovi mariborski sotelovadci odnesli pred postajo, od koder se je razvil impozanten sprevod, ki je z gotjbo na čelu krenil po mestu proti Narodnemu domu. V sprevodu je bilo najmanj 1000 ljudi, več tisoč pa jih je bilo na obeh straneh mestnih ulic. Z istim vlakom bi imel priti tudi Leon Štukelj, ki je pa odšel domov v Novo mesto, kjer ostane toliko časa, da se okrepi po naporih v Luksemburgu.
Cel/c
* Izredna svečana seja celjskega občinskega sveta se vrši v petek 25. julija ob 18. v posvetovalnici na mestnem magistratu. Na tej seji bo g. ban svečano izročil dekrete članom banskega sveta.
* Opozorilo davčnim zavezancem. Mestno na-čelništvo razglaša: Na vabilo davčne uprave v Celju z dne 16. julija 1930. št. 1272 se občinstvo opozarja, da so razporedi (prepis) zemljarine, osnovnega iti dopolnilnega davka za leto 1930. davčnim zavezancem na vpogled pri davč. upravi v Celju od 23. do 31. t. m.
* Smrtna kosa. V javni bolnici je 21. t. m. umrl 451etni posestnik Karl Vidmar iz Jur-kloštra.
* Doklej ho vozil avtobus skozi Aleksandrovo ulico? Aleksandrova ulica je tako ozka, da je promet s težkimi vozili in avtomobili po tej ulici prepovedan. Samo mestni avtobusi vozijo neovirano po njej. Včeraj je tak avtobus zadel v vožiček s sodi, ki je stal pred gostilno v tej ulici. Samo slučaj je bil, da voziček ni zadel v številne mimoidoče. Na istem mestu je pred
tedni avtobus prevrnil delavca plinarne, ki je delaj na hodniku. Aleksandrova ulica je preozka in avtobusi so preširoki, da bi se tu promet neovirano vrši'1. Odpravite ta nedosta/tek, preden se bo pripetila kaka huda nesreča.
* Poziv ljubiteljem gledališča. Gledališka družina Prosvetnega društva bo kakor lani priredila poletni gledališki tečaj. Ker dobi družina v jeseni v palači Ljudske posojilnice svoj najmodernejši oder, bo mogla delati bolj kakor lani. Kdor se hoče tečaja udeležiti, naj se javi v pisarni Vzajemne zavarovalnice ali pa naj pride na sestanek v četrtek 24. t. m. ob 20. v Dom v Samostanski ulici.
* Tatovi koles so uvedli novo metodo. Koles namreč ne kradejo več, temveč si jih samo »izposojajo«, potem jih pa puste na kaki njivi.
* Najdba. Našla se je listnica z denarjem in dokumenti na ime Deršek Martin, Levec. Dobi se na policiji. — V ponedeljek sta dve ženski izgubili svoji torbici, pa sta najditelja odnesla najdeni torbici na policijo, kjer sta ju zopet dobili.
* Mesto z avtom domov, z vozičkom v zapor. V nedeljo zvečer je delavec L. S. v neki gostilni v Gaberju telefonično pozval nekega avto-lzvoščka v mestu, naj pride ponj in naj ga popelje v Konjice. Šofer je kmalu privozil, L. S. je pa izjavil, da se je premislil, in da se ne bo peljal. Upravičeno je šofer zahteval, da mu plača pot od mesta do gostilne v Gaberju in sicer 80 Din. L. S. pa ni hotel plačati; prišel je stražnik, ki je delavca povabil na stražnico. L. S. je odšel s stražnikom, nenadoma se je pa vrgel na tla in ni hotel naprej. Upiral se je stražniku tako, da je ta moral poklicati na pomoč še druge stražnike, ki so L. S.-a komaj ukrotili, kajti bil je okrog sebe in je nekega stražnika celo ugriznil v prst. Končno so ga zvezali in ga položili na voziček ter odpeljali na strainioo.
Hjutcmev
V noči od ponedeljka na torek je posestniku Jakobu Babiču na Spodnjem Krapju zgorelo na njivi zloženih 40 m pšenice, to je ves letošnji pridelek. Škoda z zavarovalnino ni krita. Vzrok požara še ni pojasnjen, domneva pa se, da je bil ogenj podtaknjen.
Sevnica
Brezposelnim se nudi dober zaslužek. Jugoslovanska industrijska in trgovska d. d. uprava kamnoloma na Orehovem pri Sevnici bo radi preobloženega prometa v najkrajšem času svoj obrat razširila. Danes producira dnevno 200 vagonov sortiranega gramoza prvovrstnega sivca. Izvužajo ga največ na Hrvatsko. Ker je povpraševanje po njem vedno večje, mora družba obrat razširiti. Zato rabi več delavcev, ki bi zaslužili dnevno 45—55 Din. Delo je na akord ali pa na dnevnico. Interesirani se naj obrnejo na omenjeno družbo pismeno ali pa naj se javijo osebno.
V soboto je močno razsajala nad našimi kraji nevihta s točo. Slednja je napravila v Jeruzalemu in na Vinskem vrhu veliko škode. Še drugo jutro po nevihti je bilo po polju ledeno zrnje.
Crmož
Nezgoda. Z levo roko je prišel v mlatilni stroj viničar Vaupotič iz Kuma. V bolnici so mu morali zaenkrat odrezati dva zmečkana prsta. Nesreča je tem žalostnejša, ker je Vaupotič oženjen in oče petih otrok.
Javna dela. Državno cesto na ovinku pri tuk. farni cerkvi bodo za kaka 2 m razširili, ker je dosedanja cesta preozka in ovira promet.
Smrt. Na Hardeku je umrl ugledni posestnik Andrej Hržič.
Sprememba posesti. Mizarski mojster g. Pu-klaveo iz Runča je kupil hišo z vsemi stroji za mizarstvo od mizarja Jasa, ki se je preselil na Hrvaško. Mlademu podjetniku želimo mnogo sreče.
SuŠtanj
Tombola Rdečega križa. V nedeljo, dne 27. julija ob 16. uri se bo vršila na vrtu gospoda Ivana Petrača v Guštanju-Javornik tombola Rdečega križa. Med drugimi bodo prišli na svoj račun tudi kolesarji, kajti glavni d bitek je kolo in sicer na izbiro, moško ali žensko. Kolo je prodala tvrdka »Tribuna« pod lastno ceno. Čisti dobiček je namenjen za zgradbo doma Rdečega križa, za kar je kupil’krajevni odbor staro guštanjsko ubožnico. Na istem mestu bo zgradil nov dom, ki bo imel v pritličju javno kopalnico, stanovanje za slugo in bolničarke ter društveno sobo. V prvem nadstropju pa bo zdravstveni dom in bolniške sobe. Za tukajšnje prebivalstvo bo stvar velikega socijalne-ga in higijenskega pomena, zlasti se občuti potreba javne kopalnice. Seveda guštajnski krajevni odbor Rdečega križa ne razpolaga z zadostnim kapitalom, da bi mogel pričeti z zgradbo, mnogo akcij bo še treba podvzeti, da bo zbran potreben denar. Upajmo pa, da bo agilni odbor premagal tudi to težavo tako srečno kakor pri nabavi rešilnega avtomobila. Nadejamo se, da bodo zmagali tudi sedaj optimisti in da 6e je končno ustavila in odpeljala seboj tudi kjer bodo našli zavetišče pomoči potrebni. Odbor upa, ker se vrši tombola v humanitarne svrlie, da bo udeležba prav številna I
Govnjigvad.
Kljub denarni krizi v našem srezu le pre-radi veseljačimo. Zlasti tekmujejo letos med seboj z veselicami gasilna društva, da se človeku vsiljuje vprašanje, ali niso ta društva zgrešila svojega vzvišenega namena. Ni nedelje, da ne bi plakati vabili na to ali ono veselico. Če je to za ljudstvo koristno, je drugo vprašanje. Ravnotako, če je v skladu z manifestom od 6. januarja. Ne zavidamo, če se ljudstvo zabava, a prirejale bi se lahko veselice tako, da bi se z njimi širila tudi omika in napredek. Res je sicer, da imajo društva z veselicami nekaj gmotnega dobička, toda če napravimo širšo bilanco, moramo žal ugotoviti, da so le &guba #a narod. Na njih se popije velike koli-
čine alkohola in naslednji dan opaziš žrtve tega strupa in druge posledice takega brezmiselnega rajanja. Zgodi se tudi, da družinski gospodar na taki veselici vse požene, otroci doma pa nimajo niti kruha. Kdo nam bo še verjel, da težko plačujemo davke, ko na drugi strani po nepotrebnem razsipljemo denar. Take prireditve naj bi se kolikor mogoče omejile in dovolile le v redkih proslave vrednih okolšči-nah.
‘Rcgašha Slatina
Leto za letom ista slika. Po cvetočem parku se sprehajajo ob zvokih zdraviliške godbe številni gostje, kramljajoči v najrazličnejših jezikih. O prehrani, kje je boljša in cenejša, o bližnjih izletih, o znancih, ki bi radi prišli sem, a ne dobe stanovanja itd. Vse se giblje, vse se meša, komaj si najdeš pot skozi to babilonsko zmešnjavo. Mladina med seboj, Madžari, Italijani lomijo vsak svoj jezik, in kjer odpove beseda, govore oči in smehljajoča usta. Vsi iščejo tu le c 1 mora in zabave. Pred na-stanjevalnim uradom leže kupi prtljage. Lastniki iščejo stanovanja. Po brezuspešnem iskanju iščejo obupno pomoči pri ravnateljstvu. Toda, kako naj se jim pomaga, če ni na razpolago niti najpreprostejših sob. Kolika izguba za zdravilišče in kolika izguba za državo. Če pomislimo, da bi se brez velike reklame privabilo v zdravilišče še tisoč gostov, katere zdaj odslavljamo, kaj bi to pomenilo za državo. Vzemimo, da stanuje v zdravilišču le 500 tujih gostov več kot sedaj in le 20 dni v dveh mesecih ter porabi vsak najmanj 100 Din. To je
3,000.000 Din tuje valute, kije deloma v korist zdravilišču, deloma državi. Ce bi se v tujsko-prometnih	krajih,	ki	so v	inozemstvu dobro
vpeljani, v	katere	se	lahko	privabi skoro ne-
omejeno število gostov, zgradili hotele, ali bi ne imela od tega država ogromne koristi? Ali vsled tega ni dolžnost države, da po možnosti podpre gradbeno akcijo v takih krajih z brezobrestnimi dolgoletnimi posojili? Vsak dan či-tamo v inozemskih novinah, kako ogromne vsote žrtvujejo ostale evropske države za tujski promet. In	kje bi	bil	denar	bolje naložen kot
v Rogaški	Slatini? Gotovo	pridejo v poštev
tudi druga zdravilišča v državi, toda zakaj ne držati tega, kar imamo, zakaj naj propada to, kar je dobro vpeljano, zakaj odbijati ljudi, ki hočejo v Rogaško Slatino. Če spravimo pod streho nekaj tisoč gostov več kot dosedaj, ne bo zato trpelo nobeno drugo zdravilišče v državi. Zato, zidajte hotele, da ne bo prepozno I
Kočevje
Divjanje strele. V petek zvečer je bila po Kočevskem precejšnja nevihta. Med gromom in bliskom je lila huda ploha. V Livoldu je udarila strela v hišo posestnika Štefaniča in je razdejala vso opremo. V hiši so bili trije, gospodar, njegova žena in njun sin. Strela je udarila najprej v kuhinjo, kjer je bila gospodinja, ki jo je vrglo na tla. V sobi, kamor je strela nato vdrla, sta bila oče in sin. Oče je padel v omedlevico. Hudo pa je strela oplazila-domačega sina, ki je dohil po telesu težke opekline, tako da je okrog pasu ves v mehurjih.
Odhodnica g. glavarja. V soboto je bil v veliki dvorani hotela »Trst« poslovilni večer kočevskega glavarja g. Friderika Logarja. Od glavarja, ki je bil v mestu zelo priljubljen, so se poslovili zastopniki različnih uradov in društev. Zapel je tudi pevski zbor Glasbenega društva. Želimo g. glavarju tudi na novem službenem mestu vse najboljše. Naš novi srezki glavar je g. A. Platzer, ki je prišel semkaj iz Like.
Hašfoo
Gradba pivovarne. Kakor se sliši, napreduje podpisovanje delnic za novo gostilničarsko pivovarno prav uspešno in je 12. milijon že dosežen. Sedaj se je pričela akcija, naj bi se pivovarna gradila zunaj Laškega, ker prodajalci sveta drže cene previsoko. Skoda, da ni bil tozadevno dosežen sporazum že poprej.
Vojaški razpored. V nedeljo dne 27. julija bo zjutraj na sejmišču v Laškem vojni razpored. Vsakdo mora prinesti sabo tudi vojniško ispravo.
Smrt. V nedeljo zvečer je umrla v 78. letu svoje starosti vdova po čevljarskem mojstru in posestniku gospa Tekla Šviga. Rajnka je bila zelo izobražena in ljubezniva gospa. Naše sožalje I
Dol. Toplice
Tukajšnje sokolsko društvo se je udeležilo z veččlansko deputacijo s praporom pogreba junaka Sokola Maleja v Ljubljani in Bohinju. Za članstvo pa, ki je ostalo doma, naraščaj in deco pa se je vršila v nedeljo žalna manifestacija z žalnim govorom brata staroste. Slava spominu junaku Sokolu Maleju.
Neurje, ki je divjalo zadnje dni po raznih krajih, tudi naši dolini ni prizaneslo. Med silnim viharjem se je ulila ploha s točo, ki pa k sreči ni napravila občutne škode. Tudi vihar ni prizadejal večje škode, razun na sadnem drevju, kjer je pometal mnogo sadežev po tleh. Sadna letina, ki že tako ni kazala posebno dobro, ker se je spomladi v veliki množini pojavil sadni škodljivec cvetoder, je skoro popolnoma uničena.
V nedeljo 27. julija se vrši za občino Toplice objavljenje vojnega razporeda obveznikom in dajalcem živine in vozil.
Prostovoljno gasilno društvo v Podturnu pri Toplicah deluje zelo agilno. Kljub teniUj da je bilo ustanovljeno komaj pred letom dni, si je že nabavilo mnogo gasilskih potrebščin ter si naročilo gasilno brizgalno. lJo sprejemu motorne brizgalne se bo vršilo slovesno blagoslov-ljenje brizgalne združeno z veselico.
Cesta Straža-Toplice, o katere slabem stanju se je že toliko pisalo, bo v najkrajšem času razširjena in tlakovana, tako da bo ustrezala sedanjim prometnim potrebam. Ker je za kritje gradbenih stroškov v smislu zakonitih določil treba ustanoviti potreben sklad banovine, cestnega okraja in neposredno udeleženih občin in glavnih uporabnikov cest, razpisuje kraljeva banska uprava v sredo 23. julija t. 1. komisijsko razpravo x Toplicah v. svrho ustanovitve
prispevnega sklada. Komisija se sestane na določeni dan na železniški postaji v Straži.
Kopališka sezija v Toplicah je v polnem razmahu.Že več let ni bilo tako mnogo obiska, kot je letos. Tako, da so že dalje časa do malega oddane vse sobe za goste. Vsi kopališki gostje ne morejo dovolj prehvaliti zdravilne moči naše termalne vode. Če bo, kakor se čuje, kupila zdravilišče kr. banska uprava, pa je našemu kopališču zagotovljena še sijajna bodočnost, ker so dani vsi pogoji za vsestranski razvoj zdravilišča.
Hitija
Sokolske vesti. Pogreba ponesrečenega brata Maleja v Bohinju »o se udeležili naši Sokoli v svečanih krojih in z društvenim praporom. V sredo, dne 9. julija se je na društveni seji poslovil v imenu »Sokola« starosta g. dr. Jos. Kreul od odhajajočega brata N. Fincingerja, ki je odšel na svoj novi dom v Šklendrovec. Dasi-ravno obrtnik, je bil brat Fincinger ves čas od ustanovitve »Sokola« pa do svetovne vojne njegov tehnični voditelj in podstarosta. Deloval pa je ves čas svojega bivanja med nami za »Sokola« nad vse požrtvovalno in z njim smo izgubili ne samo izbornega telovadca ampak nas je na društvenih sejah mnogokrat presenečal s svojimi stvarnimi nasveti in predlogi. — Starosta »Sokola« in notar g. dr. Josip Kreul je odšel na enomesečni službeni dopust.
VvTbtnika
Nezgoda. Že od nekdaj je poznana gostilna »Mantua« s svojim velikim dvoriščem, na katerem sleherno nedeljo balinajo od ranega jutra pa do pozne noči vrhniški balinarji. In kakor pri vsaki zabavi, tako se tudi pri balinanju zbirajo številni radovedneži, ki opazujejo igro. V nedeljo je bil med temi radovedneži tudi pekovski pomočnik tvrdke Paškulin. Da bi bolje videl, je zlezel na drog, ki ga je postavilo vrhniško sokolsko društvo, in na katerem telovadijo zvečer Sokoli ter se pripravljajo na prireditev, ki se bo vršila v nedeljo. Nenadoma je pa fantu zmanjkalo opore in je vznak padel z droga na tla, kjer je obležal nezavesten. Hitro so mu priskočili na pomoč. Večjih poškodbo ni dobil.
Zlata poroka. V nedeljo je obhajal svojo zlato poroko znani posestnik Matija Jurca v Podlipi. Cerkvena slavnost se je vršila ob treh popoldne. Prišlo je tudi polno svatov. Domači župnik je opravil crekveno ceremonijo ter »zlatemu« ženinu in nevesti prav iskreno čestital. Po poroki so imeli gostovanje, na katerenm je paru v iskrenih besedah nazdravil vrhniški lekarnar g. mag. S. Hočevar ter jima želel še mnogo let skupnega življenja v zdravju in zadovoljstvu. Tej želji se pridružujemo tudi mi.
Gevhnica
Potovalni voz se jo prevrnil. V pondeljek se je selil kino Rdečega križa iz Starega trga na Rakek. Med potjo so se z vozovi ustavili nekoliko v Cerknici. A ko so hoteli nadaljevati pot, se jim je čez most prevrnil glavni voz, podoben vagonu. Najbolj se je poškodoval kino-aparat in klavir. Kino-podjetnik ceni škodo na nekaj desettisoč dinarjev.
Baletni večer, ki bi se moral vršiti v nedeljo zvečer v Sokolskem domu, je bil zaradi pogreba br. Antona Maleja, preložen na nedoločen čas.
Na Malejev pogreb je odšlo iz Cerknice precejšnje število Sokolov s svojim praporom.
Italijanskega vojaka so ujeli v nedeljo graničarji na našem ozemlju. Mislil jo je prostovoljno popihati čez mejo. Prišel je v vojaški obleki in z bajonetom. Pravi, da bi rad ostal pri nas. Pred kratkim so tudi ujeli enega miličnika in tudi ta bi rad ostal pri nas.
Pod konja je prišel neki fantek iz Cerknice. Srečo je imel, da ga ni konj pohodil ali obrcal. Dobil je samo nekaj prask.
Vpliv rudarske krize na občinsko gospodarstvo
Trbovlje, 19. julija 1930.
Skoro dnevno priobčujejo listi javnosti težko stanje, v katerem se nahaja delavstvo in z njim ostalo prebivalstvo v rudniškem revirju zaradi krize v rudarski industriji. Nedavno smo med drugimi omenili, da bo rodila ta kriza težke posledice tudi v eni najvažnejših socijalnih ustanov rudarskega delavstva, v Bratovski skladnici, ker bo njena pokojninska blagajna zaradi številnih vpokojitev pasivna. Če bo pa ta kriza trajala še dalje, bo povzročila še težje pretresljaje tudi v našem občinskem gospodarstvu. Občinski proračun za leto 1930, ki sicer še ni odobren, znaša okrog 4,800.00 Din. Dohodki trošarine na opojne pijače, ki so predvideni v proračunu z zneskom preko 1,070.000 Din, kakor tudi občinske doklade na državni davek z zneskom okrog 3,250.000 Din, so namreč stavljene v proračun na podlagi dohodkov poslovnega leta 1929, ko je bila konjuktura v rudarski industriji na višku. Jasno je, da se bodo dohodki v letu 1930 občutno skrčili, zlasti ker se z sigurnostjo računa, da bo davčna uprava predpis za bodoče leto zaradi krize znatno znižala, s čimer bo naravno tudi občinska doklada zmanjšana. Je to tudi povsem pravično, k-r so trgovci, obrtniki in gostilničarji zaradi redukcij delavstva in praznovanja delavnikov najtežje prizadeti. Radi tega bo treba uvesti sistematično štednjo v vseh panogah občinskega gospodarstva. Najtežje obremenjujejo občinske finance njeni dolgovi, ki znašajo okroglo 11, 930.000 Din. Ti dolgovi so nastali s posojili, ki jih je najela prejšnja občinska uprava v letih 1927, 1929 in 1930, in katerih anuitete znašajo v izdatkih letnega proračuna okrog 1,467.000 Din, t. j. 30% celotnega proračuna. Edino posojilo iz leta 1922 za šoisko poslopje v Trbovljah v znesku okrog 344.000 Din je bilo najeto od drugih občinskih gospodarjev. Res je prejšnja občinska uprava zgradila v skoro štiri letni delovni dobi mnogo več kot vse njene prednice, toda poudariti je treba, da se je vsaka občinska uprava kolikortoliko ozirala in morala ozirati na poslovne in eoci-jaluo prilike v rudarski industriji, Ko je prev*
zel prejšnji občinski odbor upravo v svoje roke, je pričel izvajati svoj velikopotezni komunalni program. Zgradil je moderno meščansko šolo s telovadnico, adaptiral staro stanovanjsko hišo na Piškovcu v lepo vilo, v kateri naj bi stanovali uradniki sreske ekspoziture, ki bi se imela ustanoviti v Trbovljah. Nadalje je zgradil šest stanovanjskih hiš za upokojence, zgrajena je bila nova moderna hladilnica, v modernem stilu se je uredil tržni prostor s številnimi stojnicami, dalj; se je zgradilo veliko moderno opremljeno letno m zimsko kopališče, stanovanjska hiša za učiteljstvo meščanske šole, velika hiša za upokojence v Hrastniku, v kratkem pa se bo pričela graditi na tržnem prostoru nova klavnica.
Tudi personalni izdatki so se znatno povečali. Prejšnja uprava je nastavila stavbnega in socijalnega referenta. Pri hladilnici je bil nastavljen strojnik, pri kopališču pa kurjač, ustanovljeno je bilo tudi mesto podžupana, ki preje ni obstojalo. Ob priliki ustanovitve občinskega pogrebnega zavoda, je bil nastavljen nov upravnik. Dalje je bil nastavljen drugi sel za raznašanje uradnih aktov, pozivov itd.
V načrtu je	še	gradnja nove	šole v Hrastniku, za katero	je	že	najeto posojilo v znesku
5,000.000 Din, ki obremenjuje občinski proračun letno z okoli 530.000 Din. Nadalje gradnja nove šole Trbovlje-Vode z zneskom 6,000.000 in novega vodovoda v Hrastniku, ki bi stal okroglo 2,500.000 Din. Slednji dve vsoti bi morali še najeti.
Seveda so ti	načrti	zaenkrat	še ne bodo dali
realizirati, ker	se	bo	— kakor	že omenjeno —
vsled krize davčni predpis za prihodnje leto gotovo znižal, zato lahko pride ravnovesje občinskega proračuna v nevarnost. Uvesti bo torej treba absolutno racijonalno štednjo v vseh panogah občinskega gospodarstva, da se rešijo občinske finance in gospodarstvo iz težkih ne-prilik. Treba bo v bodoče voditi dalekovidnej-šo komunalno politiko ter se pri tem ozirati tudi na vsakočasno situacijo in gibanje v rudarski industriji, ki naj bo nekak kompas za krmilarje v občinskem gospodarstvu. V bodoče bi kazalo zbrati najprvo potrebna denar, sredstva, in ko bodo zbrana v fondih, šele misliti na gradnjo občanom potrebnih obj’ektov in naprav, ker je ta sistem res priporočljiv zlasti v industrijskih občinah, ki morajo vedno računati a vsakočasno konjukturo ali stagnacijo v industriji, od katere so njene finance in gospodarstvo v veliki meri odvisne.
Iz sodne dvorane
Gorenjskih fantov huda kri.
Bilo je na velikonočni ponedeljek letos 21. aprila. V Vilfanovi gostilni na Černivcu piri Brezjah so sedeli, pili in pedi gorenjski fantje v dveh Skupinah, trije bratje Bertonclji in njih bratranec Tone pri eni mizi, a pri drugi Tone Star6, France Vovk in tovariši. Sprva so bili še mirni, a pozneje so se začeli zbadati in zbadanje se je prevrglo v hud prepir. France Bertoncelj je zlil po Francetu Vovku kozarec vina m mu pomazal vso obleko. Slednji se za to ni dosti zmenil. Bertonclji so okoli 10. zvečer zapustili gostilno. Kmalu za njimi je prišla Starčtova skupina. Na cesti pred gostilno se je razvila krvava fantovska bitka. Nekateri so mirili, drugi so pa suvali. Anton Bertoncelj je gledal pretep, potem mu je pa zavrela kri. Potegnil je nož in začel mahati okrog. Težko je ranil z nožem v prsa SOletnega hlapoa Antona Stareta, lažje pa Franceta Vovka. Boj je bil nato končan.
Epilog te bitke se je včeraj dopoldne vršil pred malim senatom ljubljanskega sodišča v sobi št. 79.
Pred sodnike je ob 11. dopoldne stopil robusten in širokopleč Tone Bertoncelj, rojen 16. januarja 1910. v Mošnjah na Gorenjskem. Državni tožitelj ga je obtožil zločinstva zoper življenje in telo (§ 178. k. z.) in prestopka zoper življenje in telo (§ 180. k. z.), ker je Antona Stareta v pretepu z nožem težko poškodoval, a Franceta Vovka lahko.
Anton Bertoncelj, ki je bil pred sodniki ponižen kot jagnje, je v svoj zagovor pripomnili;
— Moja družba je kriva. Res je, da sem mahal z. nožem, toda drugi so me po glavi tepli, da sem bil ves omamljen. Sploh nisem vedel, kje sem. Eden me je res urezal z nožem v palec. Trije so proti meni skočili, zato sem se fl nožem branil.
Glavna priča Anton Starš pa je sodnikom povedal:
— Ko sem prišel iz gostilne, so se že začeli Bertonclji prepirati. Hotel sem jih pomiriti, pa sem jo že skupil. Tone Bertoncelj*me je 7 krat sunil z nožem. Razparal mi je vso obleko. V bolnici sem bil 6 dni, doma sem ležal 14 dni. Delati nisem mogel 1 mesec.
Predsednik senata je nato prečital izpovedbe še nekaterih prič, nakar je prečital zdravniški izvid, ki pravi, da je Anton Stare dobil v levi prsni kos med 7 in 8 rebrom 8 cm dolgo rano, loi je bila težka in opasna. Dobil pa je tudi vel ureznin. Franc Vovk j dobil le ureznine.
Priča France Bertoncelj, Iti je izzval prepir in pretep, je v preiskavi povedal, da je po pretepu obtoženi Tone sam njim dejal, da se je sam urezal z nožem, da pa' je drugače dobro naredil.
— Sedaj slišiš, kakšen je tvoj zagovor o silobranu 1 je pripomnil predsednik.
Po kratki razpravi je bil Anton Bertoncelj spoznan za krivega zločinstva in prestopka zoper življenje in telo (§ 178. in 180.) ter je bil obsojen na 6 mesecev strogega zapora. Po § 297. k. z. pa ima plačati Antonu Starčtu za poškodbo obleke, zdravnika, bolečine in odhod zaslužka skupaj 3300 Din, a Francetu Vovku za obleko in bolečine 300 Din.
Anton Bertoncelj je bil s sodbo zadovoljen, prosil je sodnike samo, da mu nastop kazni odloži; na jesen.
Konec zakonov med ofaoki v Indiji
Letos so uveljavili v Indiji od 1. aprila daljo nov zakon, ki so ga razni socijalni reformatorji v Indiji že zdavnaj zahtevali, da se namreč odpravijo ženitve med mladoletnimi dečki in deklicami. Ta zakon se imenuje po njegovem predlagatelju Rai-Bahadar-Har-Bilas-Sarda Sar-danov zakon (»Sardan-bill«) in prepoveduje deklicam možiti se pred 14. letom. Zato se imenuje zakon tudi »Child Marriage Prevention-Bill«, t. j. zakon o prepovedi možitve (ženitve) otrok. V zakonodajni skupščini je bil ta zakon sprejet s 67 proti 14 glasovom.
S tem, da je indijska zakonodajna skupščina ta zakon sprejela, je dokazala, da bo kljub volji opozicije vodila boj proti stoletnim navadam in običajem, ki so jih zvesto čuvali konservativni indijski krogi in ki so uživali že nekako versko veljavo. Doslej so namreč pobožni Indijci in mohamedanci v Indiji smatrali za svojo sveto dolžnost, da so svoje hčerke omožili, še predno so dorastle. Pri Indijcih je bila ta navada že jako stara in se da dokazati že v starih bramanskih knjigah, kjer poročajo o deklicah, ki so jih omožili že, ko so bile komaj 8 let stare. Drugi pravni viri pa omenjajo kot najnižjo starost za možitev žensk 4 leta. Običaj porok med otroki v Indiji omenjajo tudi že stari grški pisatelji, ki poročajo o 7-letnih nevestah. Okolnost, da najstarejša indijska literatura zakonov med otroki ne omenja, kaže na to, da tega običaja v stari Indiji še niso poznali, ne da pa se ugotoviti, kdaj so ta običaj vpeljali.
Poroka med otroki je seveda samo navidez-
na, simbolična. Otroci, ki so izpolnili vse zapletene ceremonije poroke, se po poroki vrnejo zopet k svojim starišem domov in šele ko dorastejo, postanejo možje in žene. Poroka je torej po našem pravzaprav le zaroka. To se vidi tudi iz tega, ker mora »žena«, ko prestopi prag svojega novega doma, še enkrat opraviti nove poročne ceremonije, ki pa niso tako obsežne in zapletene kakor pri prvi poroki oziroma zaroki. Pravno pa velja dekle že po prvi »poroki« za omoženo in če ima smolo, da umrje njen mož (= zaročenec) še pred pravo poroko, se ne sme nikdar več omožiti. Prava poroka pa se je vršila navadno, ko so dosegle deklice starost 10—14 let, torej v dobi, ko tudi zgodaj razvita ženska z južnih krajev še ne prenese materinstva brez škode za svoje zdravje.
Zakon med otroki pa je bil v navadi le pri kakih 3 odstotkih bramanov, dočim drugi Indijci tega običaja niso priznavali. Zanimivo pa je, da so se tega običaja zelo oprijeli mohamedanci v Indiji, čeprav ta običaj ni nikjer v koranu utemeljen. Mohamedanski zastopnik v zakonodajni skupščini je dosledno naziranju moha-medancev nastopil jako energično proti odpravi tega običaja in je s svojimi tovariši v znak protesta tudi zapustil zakonodajno skupščino, kar pa ni nič pomagalo.
Dejstvo pa, da so Indijci sami sprejeli tako dalekosežen zakon, dočim se angleška vlada ni zganila, kaže, da ni resnična trditev, da bi bil vsak napredek v Indiji brez Angležev nemogoč.
Na Tirolskem delajo dež!
V mestecu Imst na Tirolskem (v bližini Innsbrucka) so te dni izročili v obrat prvo veliko napravo za škropljenje polja v Avstriji. Pravijo pa, da bodo tej napravi kmalu sledile še druge.
V poljedelstvu so se že od nekdaj trudili, da bi umetno omilili težke posledice suše, trudili pa so se tudi, da bi umetno namakali suhe kraje. Idealnega načina dovajanja vode pa doslej še niso našli. Vse, kar so iznašli in uganili na tem polju, ee je izkazalo za predrago, ker je bilo treba pri vseh sistemih zaposliti preveč delovnih sil. Zato so se v glavnem zadovoljevali s prekopi in kanali, v katere so napeljevali vodo že od davnih časov sem. Korist namakanja polja po kanalih pa je bila in je še danes razmeroma majhna. Vzdrževanje takih namakalnih priprav pride namreč silno drago, pa tudi voda se po kanalih ne da razdeliti enakomerno.
Na Tirolskem, kjer so zgradili prvo napravo za umetni dež, je ponekod prav malo padavin, tako da rastline ne morejo uspevati, drugod pa zopet pada dež prav takrat, ko rastlinam nič več ne koristi. Zato so morali na Tirolskem že od nekdaj posvečati vso pažnjo umetnemu namakanju. Umetne struge dovajajo vodo z visokih hribov na pobočja in v ravnino, in ker znajo kmetje sami visoko ceniti pomen vode za svoje poljedelstvo, zato se ne plaše nobenih stroškov, da umetne vodne naprave vzdržujejo v dobrem stanju.
Po vojni so popravili mnogo propadlih vodnih naprav in naredili so tudi dosti novih. Vodne zadruge pa skrbe za to, da pride na vsakega člana zadruge dovolj vode. Uspehi so bili
sicer tu, vendar pa ne toliki, kakršni bi bili lahko, če bi imeli na razpolago umetne padavine.
Zato so začeli že 1. 1928. misliti na to, kako bi naredili napravo za umetni dež. Poskusno postajo so napravili v Imstu. Dosti strokovnjakov je odšlo tudi v Nemčijo, kjer so baš takrat gradili naprave za umetni dež kar na veliko. Visoki stroški za take naprave pa so ljudi plašili, da se stvar ni mogla prav razviti, dosegli so pa vseeno lep napredek.
Letos pa je iznašel inžener Michaelis poseben »top za dež« (»Regenkanone«). Ta iznajdba je naprave za umetni dež silno pocenila in zato so jo porabili tudi pri poskusni postaji v Imstu. »Top« se imenuje ta iznajdba zato, ker stiskajo vodo v dolgo cev z veliko silo, tako da škropi okoli sebe vodo na 70 metrov daleč. S takim topom je mogoče poškropiti z ene same točke do poldrug hektar sveta. Top dela, kakor bi streljal, neodvisno od dovajanja vode.
Na razpolago	pa	imajo	tudi še aparat, ki
brizga vodo na	50	metrov	daleč	kakor ognje-
gasna cev. Vode pa je treba temu aparatu dovajati mnogo, visoki pritisk pa proizvaja poseben stroj, vsled česar mora imeti naprava jako močne cevi. Stroški tega aparata so znatno večji kakor stroški za »top za dež«, ki ga je iznašel inžener Michaglis. Poleg tega pa imajo tudi manjše aparate za dež na razpolago, ki pa bo dobri le za škropljenje vrtov.
Vsi aparati pa so tako narejeni, da se cev za brizganje avtomatično suče. Pri vsakem sunku bruhne »top	za dež«	okoli	180 litrov vode iz sebe, cev	pa	se sama vrti,	tako da »de-
žuje« na razmeroma jako veliko ploskev.
Od natakarja do prvega tenorista
Na pevskem nebu velike »komične opere« v Parizu se je zableščala ali pravzaprav je zapela nova tenorska zvezda. Novi tenorist se piše Anzani in je bil do nedavnega časa še natakar, ki ni imel drugega pevskega repertoarja kakor pesmice, ki si jih je naučil po gramofonskih ploščah. Te pesmi je prepeval od zore do mraka, kadar je le mogel. Slučajno pa je prišel v restavracijo, kjer je bil Anzani zaposlen, nekega dne ravnatelj pariške »komične opere«, ki ga je natakarjev glas tako očaral in prevzel, da ga je priporočil ravnateljstvu opere. Po prestani preskušnji glasu so ga sprejeli kot učenca opere na stroške ravnateljstva zavoda.
Novi tenorist je te dni prvič nastopil kot Ca-ravadossi v operi »Tosca«. Občinstvo je bilo očarano in ni dvoma, da bo postal Anzani kmalu eden najslavnejših tenoristov.
Čudodelna zdravljenja
Deset gramov zmleto gramofonske plošče na 1 liter vode.
Moderni zdravniki dandanes ne zdravijo več samo z zdravili, z noži in drugimi instrumenti, ampak poskušajo vplivati predvsem na duševno stanje bolnikovo, psebno odkar je znani francoski lekarnar (ne zdravnik) dokazal, da že tudi sama trdna vera prinese zdravje.
Posebno so se lotili godbe, ki naj bolnikom olajša njihovo trpljenje in njihove bolečine. — Prijetni toni godbe odvračajo bolnike od misli na njihovo bolezen, da jo lažje prenašajo.
V najnovejšem času so poskusili tudi b knjigami. Seveda težko bolan človek ne sme brati sam, ker bi ga to preveč utrudilo, pri boleznih lažje narave' pa dela branje nepretežavnih knjig naravnost čudeže. Knjige za bolnike pa je treba skrbno izbirati. Bolnikom, ki se radi razburjajo, ne smemo dajati v roke kriminalnih romanov napete vsebine, že celo pa naj ne dobi bolnik v roke knjige, ki se peča z njegovo boleznijo. Knjige lahke in vesele vsebine so za bolnike najboljše, ker se možgani ne smejo utruditi. Morajo pa biti knjige zanimive in ne dolgočasne, da bolnika zabavajo.
V nekepi londonskem muzeju so te dni odprli razstavo, kjer so zbrani vsi predmeti in vse stvari, katerim so praznoverni ljudje pripisovali zdravilno moč. Med taka sredstva spada v prvi vrsti sv. pismo, kajti vera, da tisti, ki se dotakne sv. pisma, kmalu ozdravi, je zelo razširjena. Potem 80 kazali na razstavi verižico modrih biserov. Kdor se tistih biserov dotakne, ne dobi revmatizma oziroma ga kmalu odpravi.
Na zelo čudne načine pa so zdravili ljudi in jih še zdravijo razni mazači. Ženi nekega bolnika je svetoval tak mazač, ki se je obrnila nanj za pomoč, naj obleko svojega moža požge, in naj mu omisli novo, »da ga smrtni angelj ne bo spoznal«. Žena je storila, kakor je bilo naročeno, bolniku pa se bolezen ni prav nič obrnila na bolje. Ona pa kljub temu ni izgubila vere do mazača, ampak se je drugič obrnila nanj. Sedaj ji je svetoval, naj zakolje ob polnoči belega petelina. Ženska je storila tudi to, čudila pa se je zelo, da tudi to ni nič pomagalo.
V Afriki se pa poslužujejo tamošnji zdravniki ali »medicinski možje« povsem drugih metod. Ti možakarji so si ustanovili v najnovejšem ča-
su celo nekako strokovno organizacijo. Da | presojajo razne bolezni 8 povsem drugačne,! vidika kakor naši evropski zdravniki, to se vi iz poročila nekega misijonarja, ki pripoveduj da so nekemu domačinu odpovedali vsi udje ' tudi dar govora je izgubil, »vrač« pa mu je z pisal prašek, ki obstoji iz zmletih gramofo1 skih plošč, jemati pa ga je treba na vodi 1< komotive.
Ta način zdravljenja je prav posebna iznaj. ba afriškega zdravnika-vrača, ki je svoje mn' nje povedal tako: Če bi pil bolnik samo vor od lokomotive, bi postal tako gibčen kakor 1< komotiva, zmleta gramofonska plošča pa n mu vrne dar govora t Ce so ta sredstva kaj p< magala, tega pa misijonar ne pove.
Velike poneverbe
V pariških finančnih progih je vzbudila vel ko senzacijo vest o premeteni slepariji, ki j občutno zadela pariško podružnico velike »Cit' bank of Newyork«. — Vodja podružnice Vili: neuva je namreč poneveril nad 1 milijon d< larjev.
Villanuevo je star komaj 18 let in je sin bi' šega venezuelanskega poslanika v Parizu. Pi »National-city-bank of Newyork« je bil nam' ščen komaj 8 let, vendar pa je pri podružni banke užival velik sloves kot sin južno-amerišk' ga diplomata, ki je imel sijajne zveze z bogat mi južnimi Amerikanci, ki so mu radi prepi ščali, da je upravljal in vodil njihove bančn posle. Od vlog, ki bo mu jih njegovi boga znanci izročili, pa je porabil velik del za seb' tako da cenijo škodo, ki jo je naredil, na 20 d 25 milijonov frankov. Sleparja pogrešajo že o 7. julija in ni izključeno, da se je sam umori
Drugo veliko poneverbo je zagrešil likvidatr »rusko-avstrijske trgovske in industrijske dru: be Rusavstorg« na Dunaju, Ivan Petrovič Si mojlov, ki je tudi že pobegniL O tej poneveri poročajo dunajski listi sledeče:
Predno se je Samojlov pojavil na Dunaju, s je zelo živahno udejstvoval med komunisti Berlinu. Samojlov je bil vpisan v trgovski rt gister zgoraj omenjene družbe kot drugi likv> dator poleg prvega likvidatorja Miillerja. Zače' kom junija bi se bil imel izvršiti obračun. Si mojlov pa je odpotoval že precej prej v Berlit s seboj pa je vzel ček nižje-avstrijske ekskomp' ne družbe, glaseč se na 9700 dolarjev. Ta če bi bil moral položiti pri neki berlinski bani na račun »Rusavstorga« v Moskvi. On pa Ček ni izročil na račun, ampak je na podlagi ček dvignil za sebe 28.000 mark. Poleg tega ček pa je poneveril še za 2000 dolarjev menic. -Splošno sodijo, da je Samojlov odpotoval -Francijo, da se izogne kazenskim posledica! njegove poneverbe. Za njim je izdana od pr stojnih oblasti tiralica.
Sodnik (tožniku): Vi torej trdite, da je t robec vaš?«
Tožnik: »Da, prav ta mi je bil ukraden!«
Sodnik: »Pa takih robcev je na svetu vei dar mnogo? Le poglejte ta-le moj robec, ta j prav takšen!«
Tožnik: »Ze mogoče, saj sta mi bila tudi dv robca ukradena!«
Izhlapljivost.
Zaupana tajnost enači mlademu vinu, 1< stremi samo za tem, da izbegne in se ra? širi.
ANATOLE FRANCE*.
BOGOVI
S02EJNI
»Torej ne bomo videli Pamele? je vprašal Desmahis«.
Narodno gledališče je bilo zaprto, igralke pa bo odpravili v Madelonete, in v Pelagijo*.
Ali je to svoboda? je vzkliknila Theveninova ter dvignila svoje lepe, ogorčene oči proti nebu.
Igralci Narodnega gledališča, je dejal Gamelin, so aristokratje, in Frangoisov igrokaz stremi za tem, da bi vzbudil obžalovanje po privilegijih plemstva.
»Gospodje«, je dejala Theveninova, »ali res ne morete poslušati nikogar razen onih, ki se vam dobrikajo? . . .
Proti poldnevu, ko so bili vsi pošteno lačni, se ]e družbica vrnila v gostilno.
Evarist, ki je stopal poleg Elodije, ji je smehljaje vzbujal spomine na njuna prva srečanja:
»Dva ptička sta bila padla > strehe, kjer so imeli gnezdo, na rob nad vašim oknom. Dajali ste jima jesti v kljunčke; eden je ostal živ in je odletel. Drugi je poginil v gnezdu iz vate, ki ste mu ga bili naredili. »Tega sem imela najrajša,« ste dejali. Tisti dan, Elodija, ste imeli v laseh rdečo pentljo.«
Filip Dubois in Brotteaux, ki sta ostala nekoliko zadaj, sta govorila o Rimu, kjer sta že bila oba, ta leta 72., oni pa ob poslednjih dnevih Akademije. In stari Brotteaux se je še spominjal kneginje Mondragone, ki bi ji bil od srca rad razodel svoje vzdihe, da ni bilo grofa Altierija, ki se je prav tako malo genil od nje
kakor njena senca. Filip Dubois ni pozabil povedati, da je bil povebljen na obed h kardinalu de Bemisu1 in da je bil to najljubeznivejši gostitelj, kar si jih moremo misliti.
»Poznal sem ga, je dejal Brotteaux, in ne da bi se bahal, lahko rečem, da sem bil nekaj časa med njegovimi najbolj vsakdanjimi gosti: rad je posečal sodrgo. Bil je ljubezniv človek, in dasi se je ukvarjal s pisanjem basni, je bilo v njegovem mezincu več zdrave filozofije kakor v glavah vaših jakobincev, ki hočejo iz nas napraviti krepostneže in bogoliznike. Zares, ljubši so mi naši preprosti popiči, ki ne vedo ne kaj govore ne kaj delajo, kakor ti obsedeni kovači zakonov, ki nas na vse pretege giljotinirajo, da bi nam vtepli v glavo krepost in modrost in češčenje Najvišjega bitja, ki jih je ustvarilo po svoji podobi. V minulih časih mi je bral mašo v kapelici v Ilettesu siromak župnik, ki je več-krat dejal, ko se je napil: »Ne govorimo slabo o grešnikih: saj mi nevredni svečeniki živimo od njih!« Priznajte, gospod, da je imel ta očenašar zdrava načela o vladi. Tako bi morali biti zopet in vladati bi bilo treba ljudi take, kakršni so, in ne takih, kakršne bi hoteli imeti.«
Theveninova se je približala staremu Brotteauxu. Vedela je, da je ta človek živel nekoč ▼ razkošju, in njena domišljija je krasila s tem blestečim spominom sedanjo siromašnost bivšega finančnika, ki je bila po njeni sodbi manj ponižujoča, ker je bila splošna in ker jo je povzročil vseobči polom. V njem je gledala radovedno in ne brez spoštovanja ruševine enega tistih plemenitih Krezov, ki so jih vzdihovaje slavile njene starejše vrstnice igralke. Ugajale pa so ji tudi manire
1 Franpois-Joachim de Bemis, prelat in poet, poslanik, minister zunanjih poslov pod Ludovikom XV, nadškof v Albi-ju, kardinal in slednjič poslanik v Benetkah in * Rimu .(1715—1794)j op. prev.
te dobričine v bolhasto rjavi, tako ogoljeni in vendar tako snažni suknji.
»Gospod Brotteaux, mu je dejala, da ste se nekdaj v svetlih nočeh radi šetali v krasnem parku po mirto-vih gajih z igralkami in plesalkami ob daljnem zvoku svirel in gosli... Ah, kaj ne, te vaše boginje iz Opere in Francoske komedije so bile lepše kakor me uboge narodne igralke?«
»Nikar ne mislite tega, gospodična, je odvrnil Brot-teaux, in vedite, da se je našla takrat le ena, ki bi bila podobna vam, bi se bila sama, kot vladarica in brez tekmovalke sprehajala, ako bi bila le zaželela, po tem parku, ki se ga blagovolite tako laskavo spominjati...«
Gostilna pri Zvonu je bila kmečka. Vejica božjega drevca je visela nad glavnimi vrati, ki so vodila na vedno vlažno dvorišče, kjer so se pasle kokoši. V ozadju dvorišča se je dvigalo stanovanjske poslopje iz pritličja in enega nadstropja z visoko streho iz mahovite opeke, stene so zakrivali stari rožni grmiči, polni razcvelili rož Na desni so molele igle vodenike nad nizkim vrtnin zidom. Na levi je bila konjuina z zunanjimi garami ii, skedenj na koleh. K steni je bila prislonjena lestvica S te strani je tudi v lopi, natrpani s poljedelskim orot! jem in čoki, na visoki stari dvokolnici bel petelin straž'' svoje kokoši. Dvorišče so s te strani zapirali hlevi, pr e* katerimi se je dvigal nalik slavni mogili kup gnoja, I ga je ob tej uri mešala z vilami širša ko daljša deklin.-slamnato svetlih las. Gnojnica, ki je polnila njene cokle, ji je prala bose noge; videti je bilo, kako se v pre sledkih. privzdigujejo njene ko žefran rumene pete Podbrencano krilo je odkrivalo blato njenih ogromni’ kratkih meč. Med tem ko jo je Filip Desmahis gled in ga je presenečala in zabava ta bizarna igra priro'’ ki izgradila to dekle v širino, je gostilničar zaklic.
»Hoj, Klada, pojdi po vode!«
Agrarni blok — srednjeevropska agrarna
rešitev
Včeraj se je pričela v Sinaji gospodarsko-politična konferenca med Jugoslavijo, Romunijo in Madjarsko v svrho vpostave agrarnega bloka v srednji Evropi. Budimpeštanski kore-spondent »Prager Tagblatt-a« poroča svojemu listu razgovor z madjarskim državnim tajnikom prof. dr. Elenčr Hantos-om v zadevi agrarnega bloka v glavnem sledeče:
Vladajočo poljedelsko krizo označujemo lahko danes kot svetovni problem; lahko se pridružujemo nazoru, da bi se omiljenje te krize vršilo enotno; lahko si pa tudi osvojimo prepričanje, da se v velikih, zaokroženih gospodarskih področjih, v katerih se nahajata produkcija in konsum v medsebojnem ravnovesju — agrarni problemi rešujejo neodvisno od ostalega sveta. To poslednjo rešitev zastopam že več let, ker se baš v Srednji Evropi nahajajo poljedelska ozemlja z odvišno poljedelsko produkcijo, kakor tudi gospodarska ozemlja, ki to odvišno produkcijo lahko absorbirajo. S tem so dani vsi pogoji urejene medsebojne izmenjave dobrin, ki omogoča — v prejšnjih časih povdarjeno — dopolnilno gospodarstvo. Vspo-redba potreb in kritja najvažnejših živilskih potrebščin in krme prikazuje, da se v državah Srednje Evrope produkcija in konsum očitno ''.enačujeta.
Potreba treh industrijskih držav v Srednji Evropi (Nemčija, češkoslovaška, Avstrija) na žitaricah je tako velika, da bi lahko postala odločilnega pomena za tri izvozne agrarne države (Jugoslavija, Romunija, Madjarska). Skupen presežek vseh treh držav je znašal v letu 1928 na pšenici 25,000.000 q, na ječmenu 10-2 milijona q, na koruzi 41 milijonov q. Temu skupnemu presežku žitaric stoji nasproti uporaba treh zgoraj imenovanih industrijskih držav, od katerih samo Nemčija uvozi letno: 26 milijonov q pšenice, 20 milijonov q ječmena in 13 milijonov q koruze. Dejansko pa je Nemčija uvozila 1. 1928 iz treh agrarnih držav le 5 milijonov q pšenice, 3 milijone q ječmena in 1'2 milijona q koruze. Češkoslovaška je pri skupnem uvozu 3-2 milij. uvozila iz treh agrarnih držav le 2'3 milij., ostanek pa je krila s
prekomorskim uvozom. Skupen uvoz Avstrije na žitaricah je znašal 2'3 milij., od tega so krile tri agrarne države samo 1-3 milij., ostalo pa prekomorske države. Najslabše je razmerje pri koruzi, pri kateri je znašal skupen uvoz 1-5 milij., kritje držav agrarnega bloka pa samo 560.000 q.
Ni težko dokazati, da bi predstavljal preokret v uvozu žitaric samo nekak »clearing« agrarnih presežkov v Srednji Evropi in ne bi imel ni-kakega vpliva na izvoz v prekomorske dežele. Ta uvoz je v ostalem sorazmerno majhen in bi postal z dvigom kupovne sile srednjeevropskih agrarnih držav itak brezpredmeten, Tudi o kakem zapostavljanju domačega poljedelstva v industrijskih državah ne more biti govora, če bi se skrbelo za to, da se v industrijske države uvaža samo primanjkljaj domačih agrarnih pridelkov.
K rešitvi teh vprašanj spada predvsem vprašanje olajšanja izvoza treh sosednih agrarnih držav v obliki skupnega vnovčevanja lastnih pridelkov. Pri tem se gre v prvi vrsti za tem, da se prekomorskemu blagu odvzamejo kontinentalna tržišča, ki si jih je to blago osvojilo v času visoke konjunkture. Dalje bi bilo mogoče s karteli ranjem vnovčevanja pridelkov stabilizirati cene, ki bi odgovarjale srednjeevropskim prilikam. Bodoča srednjeevropska gospodarska organizacija bi morala enakomerno vezati dobavitelje in kupce. Gospodarska izmenjava dobrin se giblje danes v Srednji Evropi v nasprotujočih si smereh in brez vsake organične zveze. To gibanje je treba preokre-niti v harmonično izpopolnjevanje.
Začasno se bo z odpravo carinskih zaprek najbrže uvedel sistem kontingentiranja. Potem pa se bo na podlagi dobljenih razlik produkcijskih stroškov posameznih držav našel skupen srednjeevropski tarifni sistem, ki bo te razlike izenačil. Seveda bo nadalje potrebno znivelira-nje mezd, davkov, socijalnih bremen itd., da se doseže predvojno stanje ograrnih držav. Že v prvi etapi pa je potrebno, da se premostijo vse politične zapreke in se polno uveljavijo interesi gospodarske politike.
Gospodarske vesti
X Zahtevajte naše blago! Veliko in vačno poglavje tvori v našem uvozu blago, katero izdelujemo v enaki ali pa še boljši kakovosti doma, pa ga vendar uvažamo. Naši mlečni izdelki so izborni in jih lahko po precejšni večini brez strahu postavimo poleg švicarskih in drugih svetovno priznanih, pa vendar ne dobiš doma tega blaga, če ga tudi izrecno zahtevaš, kaj šele, da bi ti trgovec ali gostilničar najprvo ponudil domače blago Pripetilo se mi je v Ljubljani in na Bledu, da na zahtevo nisem dobil n. pr. dobro znanega bohinjskega sira, pač pa je natakar ponudil švicarski šale ali ementalski, domačega ni bilo. Menda je tudi pri trgovcih podobno. Kje je vzrok temu? Na sejmu sem videl izvrstne kvalitete, koji okus ni zaostajal za najboljšim inozemskim sirom in tudi glede ceno je bil sir priporočljivejši nego tuj. Ali je premajhna produkcija, ali pa je trgovska organizacija preokorna, da ne more slediti konsumu? Bodisi eno ali drugo, vsekakor je treba, da to sramotno brezbrižnost za naše domače blago odpravimo, saj nas nasproti tujcu postavlja v naj9labšo luč, ne glede na slab učinek v naši trgovski bilanci. To pa naj ne velja samo za naše mlečne izdelke, ampak za vse naše blago. Glejte bogate Angleže, bistroumne Nemce, da o Francozih in Italijanih sploh ne govorim. Domače blago je pryo, iri če tega ni, šele potem sežejo po tujem blc.gu, a prvo in vsikdar je samo domače. Naj bo tako tudi pri nas, dobro kakovost naj ščiti carina, kdor pa hoče na vsak način tratiti denar, naj kupuje tuje, a tako drago, da bo v carini plačal prispevek za povzdigo domače industrije, izvozno premijo, katero je treba čimpreje za nekaj naših proizvodov uvesti. Naj najde na-Se kvalitetno blago čimpreje svojo pot preko meja, predvsem pa trg doma in sicer povsod.
X Oddaja krovskih del. Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 29. julija t. 1. ponudbe glede oddaje popravila streh postajnega poslopja postaje Borovnica in tovornega skladišča na postaji Rakek. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjenem oddell.u.)
X Oddaja gradbenih del na postaji Zidani most se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 5. avgusta t. 1. pri gradbenem oddelku Direkcije državnih železnic v Ljubljani. (Natačnejša pojasnila in načrte dobe interesenti pri omenjenem oddelku)
X Gospodarsko delovanje naše vlade. Te dni se sestane v ministrstvu za socijalno politiko pod predsedstvom ministra Preke, konferenca strokovnjakov ministrstva in zastopnikov delavskih zbornic k razpravi o vprašanju brezposelnosti. Strokovno poročilo bo izdelal načelnik ministrstva Hofmanovič- — V poljedelskem ministrstvu pripravljajo osnutek za izvršitev vinskega zakona, s katerim se bo znatno poenostavil postopek pri izvozu vina. — V gradbenem ministrstvu delajo velike priprave za zgradbo avtomatske telefonske centrale v Beogradu. Materijal je že naročen in prihodnje leto dobi tudi Beograd svojo avtomatsko centralo z 10.000 številkami. — V trgovinskepi ministrstvu prične ta teden delo strokovne komisije za izdelavo zakonskega načrta o delniških družbah in o bančnem zakonu.
X Naš delež na Joungovem posojilu. Pri razdelitvi reparacijskega posojila je dobila naša država 1-75 milj. dolarjev (t. j. 98,315.000 Din).
X Pravilnik o poljedelskih svetih. V predsedstvu vlade delajo na pravilniku o osnovanju poljedelskih svetov pri banskih upravah. V te svete bodo postavljen' najbolj znani strokovnjaki. Imeli bodo nalogo, da skrbe za povzdigo in po-
speševanje poljedelstva. Pravilnik bo izdelan do konca tega tedna, nakar bo predložen predsedniku vlade v podpis.
X Za naš izvoz sadja. Privilegirana izvozniška družba v Beogradu se je dogovorila s svojimi gospodarskimi organizacijami glede izvoza našega sadja. Opozorila jih je, da je pri teh izvozih treba paziti na kakovost, na sortiranje in na pako-vanje. Najmočnejši naš kupec za sadje je Poljska, kamor smo do sedaj izvozili 70 vagonov sadja, največ jabolk in hrušk.
X Statistika konkurzor. Ministrstvo pravde je predpisalo naredbo glede vodstva statistike kon-kurzov in prisilnih poravnav. Ta naredba je nekako dopolnilo k novemu konkurznemu zakonu in zakonu o prisilni poravnavi. S to naredbo se izpolnjuje občutna verzelj našega drž. statističnega delovanja.
X Ustanovitev velesejma v Novem Sadu. Po vzgledu drugih važnejših trgovskih in gospodarskih središč v naši državi se je tudi v Novem Sadu, po inicijativi tamkajšnjih gospodarskih krogov, ustanovila sejemska institucija. Za Novi Sad so dani vsi pogoji, da bo nova institucija tudi dobro uspevala in služila koristim narodnega gospodarstva.
X Tiskarna novčanic v Beogradu. Te dni so dospeli posebni stroji za izdelovalnico bankovcev Narodno banke v Topčideru. Delo se začne v tovarni 15. avgusta 1.1. Tiskale se bodo najprvo novčanice po 10 Din, potem pa tudi take po 100 Din. Novi bankovci bodo imeli napis »Kraljevina Jugoslavija«. Stari bankovci se bodo potem polagoma vzeli iz prometa.
X Simon Kraus zopet na nogah. Znani budimpeštanski bankir, bivši predsednik Anglo-madjarske banke Simon Kraus, ki je po lanskem polomu živel na Dunaju, se je pojavil v Romuniji. Pred mesecd je pričel razgovore z Ivarjem Kreugerjem in izdelal načrte za eksploatacijo romunskih gozdov. Njegovi načrti so bili v celem sprejeti. Tako je Kraus zopet važna finančna osebnost v Evropi.
Dobave: Strojni oddelek Direkcije državnih železniv v Ljubljani sprejema do 23. julija t. 1. ponudbe glede dobave 800 kg železnega minija, 1000 kg firneža, 1000 kg Chromofaga, 800 kg terpentina in 200 kg sikativa. — Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 25. julija t. 1. ponudbe glede dobave 4000 komadov hrastovih tuljcev; do 29. julija t. 1. glede dobave stenskih telefonskih desk in brzojavnih miz. (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih). Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 23. julija t. 1. ponudbe glede dobave 25 komadov ročnih žag in 100 komadov žag za kovino. — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 28. julija t. 1. ponudbe glede dobave raznega okovja za vrata in okna, glede dobave 1 akumulatorja, 10 komadov žarnic in 3 komadov okov. (Predmetni oglasi * natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled).
Borzna poročila
dne 22. julija 1930.
Devizna tržišča.
Ljubljana, 22. jul. Amsterdam 22-69, Berlin 13-45-13-48, Bruselj 7-8817, Budimpešta 9'8877, Curih 1095-90, Dunaj 7'9G83, London 274-31, Newyork (kabel) 56-27—56-47, Newyork 56-16 do 56-36, Pariz 221-90, Praga 166-78-167-58, Trst 295-29.
Zagreb, 22. jul. Amsterdam 22-69 bi., Dunaj 795-33-798-33, Berlin 13-45-13'48, Bruselj 788-17 bi., Budimpešta 988'77 bL, Milan 294-20
do 296-20, London 273-91—274-71, Newyork Jek 5616-56-36, Pariz 220-90-222-90, Praga 166-78 do 167-58, Curih 1094-40-1097-40.
Beograd, 22. jul. Berlin 13-45—13-48, Dunaj 795-33—798-33, Budimpešta 987-27—990-27, Curih 1094-40-1097-40, London 273-91—274-71, Milan 294-15—296-75, Newyork 56-16—56-53, Pariz 220-90-222-90, Praga 166-78-167-50.
Dunaj, 22. julija. Berlin 169-02, Amsterdam 284-81, Kopenhagen 189'60, Stockholm 190-25, Newyork 707-60, London 34-4325, Pariz 27-84, Bruselj 98 90, Praga 20 98, Beograd 22'555, Budimpešta 124-09, Bukarešta 4-1088, Varšava 79-355, Sofija 5-1275, Milan 37-065, Curih 137-55.
Curih, 22. jul. Beograd 9-125, Pariz 20-2475, London 25’03, Newyork 514-35, Bruselj 71-90, Milan 26-945, Madrid 59-10, Amsterdam 207-—, Berlin 122-875, Dunaj 72-685, Praga 15-255, Varšava 57-75, Budimpešta 90-215.
Vrednostni papirji.
Ljubljana, 22. jul. Celjska 160-—, Ljubljanska kreditna 122-—, hrv. šted. 905'—, Kred. zavod 170-—, Vevče 125-—, Stavbna 40-—, »Sešir« 105, Ruše 280—300.
Zagreb, 22. jul. Drž. papirji: 7% inv. pos. 87-50—88-50 (88), vojna škoda ar. 439-50 do 440, vojna škoda kasa 439—440 (440), vojna škoda avgust 439—440 (440), dec. 440—441, 7% Bler. pos. 87-50—88, 8% Bler. pos. 97-75—98-125 (98), 7% pos. hipot. b. 86—86'50. — Banke: Hrvatska 50 d., Praštediona 905—910, Udružena 191—192, Ljublj. kreditna 122 d., Medjunarodna 63 d., Narodna banka 8200—8350. — Industrije: Šečerana Osijek 330—335, Trboveljska 408—411, Slavonija 200 d., Vevče 125 d.
Beograd, 22. julija. 7% invest. pos. 91—92, 4% agrar. obv. 57, 7% pos. Ilipot. b. 89'25 do 89-50, 7% Bler 8975-90, 8% Bler 125-150, loterijske srečke 87, Rdeči križ 55, vojna škoda 453, ultimo avgusta 454-50—456, Narodna banka 8370, Beograjska zadruga 7170.
Dunaj, 22. iul. Bankverein 18, Kreditni zavod 47-50, Dunav-Sava-Adria 12-25, prioritete 91-91, Ruše 35-15, Trbovlje 50, Leykam 4-10.
Notacije naših posojil v inozemstvu.
London, 22. jul. 7% Bler 87-25—87-75.
New York, 22. jul. 8% Bler 96—97, 7% Bler 86-50—87-50 1% Hipot. b. 85-25—85-50.
Žitna tržišča.
Na ljubljanskem tržišču tendenca čvrsta. Zaključen je bil 1 vagon pšenice in 1 vagon ovsa.
Novi Sad, 22. jul. Moka: štev. 6 170—180. Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenca: neizpre-menjena. Promet: pšenica 48 vagonov, oves 4 vagone, koruza 101 vagon, moka 17 vagonov, otrobi 1 vagon.
Sombor, 22. jul. Pšenica: baška 79/80 kg 177-5—182-5, gornjebaška 80 kg 182-5—187-5, sremska, slav. 79 kg 167-5—172-5, ban. Tisa Slep 80 kg 182-5—187-5, ban. Bega kanal 79/80 kg 177-5—182-5, ban. Dunav kanal 79/80 kg 177-5 do 182-5, ban. Bega šlep 79 kg 180—185, — Oves: baški, sremski 150—155. — Rž: baška, nova 105—115. — Ječmen: baški, sremski 64/65 kg 105—110, baški, sremski, letni 68-69 kg 120—125. — Koruza: baška 112-5 do 117-5, baška, avgust 117-5—122-5. — Moka: baška Og, Ogg 310-320, št. 2 280-290, št. 3 230—240, št. 6 170- 180, št. 7 120—130, št. 8 95—100. — Otrobi: pšen. baški 80—85. — Tendenca: mirna. Promet: 412 vagonov.
Budimpešta, 22. jul. Tendenca mlačna, promet živahen. — Pšenica: okt. 19-85—19-99 (19-84—19-86), marec 31. 21-66—21-90 (21-65 do 21-66). - Rž: 12-60-12-75 (12-58-12-60), marec 31. 13-95—14-16 (13-92—13-93. — Koruza: julij 16-16—16-45 (16—16-10), avg. 15-75—1605 (15-77—15-78).
Ljubljansko lesno tržišče.
Tendenca neizpremenjena. Zaključilo se je:
1 vagon parjene bukovine, 1 vag. jelovih desk,
2 vagona bukovih rezanih drv.
Dunajski živinski trg.
Dunaj, 22. jul. Dogon na današnji trg: 13.240 prašičev od teh 10.102 mesnata in 3.128 mastnih prašičev. Promet miren, cene mastnim prašičem neizpremenjene, mesnati prašiči so se pocenili za 5 grošev pri kilogramu.
Sirite »Jugoslovana**!
Speri
Zanimivosti iz Montevidea
V pondeljek je bil v Montevideu počitek, ka« so listi izrabili in prinesli razna ugibanja la kombinacije o odločilnih tekmah. Kljub temu. da zelo cvete lokalni patriotizem za domači team, se stavijo na Jugoslavijo velike svote, večje kot na Argentino in Zedinjene države. Velika večina resnejših športnikov ima Jugoslavija za favorita — pokazala je povsem mo-dern in smiseln nogome*, združen s fino taktiko in velikim znanjem.
Domnevajo, da je pričakovati v torek velikih presenečenj Romunija bo Uruguayu zelo trd oreh, kljub temu, da je handicapirana radi i*-gube izvrstnega branilca Steinerja, ki si je zlomil nogo in po operaciji še vedno čuva bolniško posteljo. Savezni kapetan Uruguaya bo popolnoma spremenil moštvo, namesto zvezdnikov obeh olimpijad, M žive le še od slave, bodo postavljeni mladi igralci: Mazali-Tajera, Maskeroni-Riolfo, Carvo, Melouo-Dorado, Castro. Anselnvo, Iriatze, Saldombide. To je v celoti B team, ki je pri preislcusnji tekmi porazil •
3 : 0 A team, ki je igral v Peru v postavit Balestro-Nasazi, Racoba-Andrate, Fernander, Gestido-Urdinaran, Scarone, Petrone, Cea, Con-duleo. Kapetan je prepričan, da bodo mlajšf igrali z velikim navdušenjem in ostrejše. '
Čile in Romunija imata igrati v torek defenzivno proti Argentiji oziroma Uruguayu, hoteJ doseči rezultat 0 : 0, kar bi radi boljše razlike golov zadostovalo, da prideta v finale. Radi tega se je pojavila velika nervoznost posebno pri Argentiji. Pravijo, da bi bil to velikanski udarec za blagajno, ker bi finale Uruguay—Argen-tija najbolj »vlekel«. Za Uruguay je zmaga častna stvar, ker bi se sicer osmešila pred svetom.
Naši igralci se počutijo izredno dobro. Djokifl je zopet zdrav in bo laliko igrah v finalu. Njih kondicija je sijajna, poznajo do najmanjše podrobnosti vse sVoja nasprotnike in čakajo i zaupanjem odločilne tekme. Velik vtis so napravile na igralce številne brzojavne čestitke iz domovine. Naši so v pondeljek posetili ranjenega Steinerja v bolnici, za kar se jim j« toplo zahvalil romunski kapetan.
Uruguay-Romunija 4:0
Pariz, 22. julija. AA. Havas poroča iz Montevidea, da je pri današnji tekmi med reprezentanco Uruguaya in Romunijo zmagalo ura-guaysko moštvo s 4 : 0.
Damski lahkoatletski meeting Ilirije
S. K. Ilirija je priredila preteklo soboto meeting za juniorke, kar je po dveletnem odmoru prva tovrstna damska prireditev v Ljubljani, Nek. teri rezultati so bili prav dobri, tekališče je bilo premehko. Nastopile so izključno atletinje Ilirije.
60 m: 1. Kezele 9-2, 2. Petrič, 3. Janežič. 100 ml 1. Janežič 14-6, 2. Kezele, 3. Pustišelc M. 80 ra zapreke: 1. Kezele 16-1, 2. Janežič, 3. Petrič. Štafeta 4 X 60 m: 1. Ilirija I. (Pustišek M. Petrič, Kezele, Janežič) 35-6, 2. Ilirija II. Krogla: 1. Jerina 8-61 m, 2. Petrič 8-345 m, 3. Ko-zele 8-09 m, Disk: 1. Jerina 8-91 m, 2. Kezele 23-925 m, 3. Erath 21-45 m. Kopje: 1. Pustišelc R. 19-73, 2. Stadler. Skok v višino: 1. Pustišelc M. 1-25 m, 2. Kezele, 3. Pustišek R. obe 1-20 m, Skok v daljino: 1. Pustišek M. 4-16 m, 2. Kezele 4-02 m.
Prvenstvo Z. P. P., ki se je vršilo v Karlovca na Korani, si je priborilo Karlovačko sportsko udruženje. V waterpolu je zmagala Viktorija (Sušak). Rezultati so bili v splošnem slabi, najboljši je uspeh Frankoviča (Gradjanski, Kar-lovac) v plavanju 200 m prsno s časom 3 : 07, *
Madjarska i Nemčija 3 : 0. V Dresdenu je premagalo waterpolo moštvo Madjarske s 5 : 8 (5 : 1) Nemčijo. V štafeti 4 X 100 m je rabila Madjarska 4 : 07-3, Nemčija 4 : 11-3; v štafeti
4 X 200 m Madjarska 9 : 40, Nemčija 9 : 48.
Sevnica. V nedeljo je gostovalo v Sevnici
moštvo S. K. Brežice, ki je odigralo prijateljsko tekmo z domačim S. K. Sava, ki je nastopil brez Kastelica, Kunstlerja in Ljubiča. Rezerve so se zelo dobro odrezale. Rezultat 8 : 5 za domačine. Sodnik zadovoljiv.
OGLAŠUJTE	I
v dnevniku	!i i !
JUGOSLOVAN	i
NAJNOVEJSA KOLESA ZA OIBOKSI
TOVARNA PELIKAN
KOLESNI DEU — PNKUMATIKK — EN DETAJL LAKIRANJU — PONIKLANJE EN G R O S	OtroSki	vozički
MARIJIN TRG ST. 8
TOVARNA Ljubljana VIL
SPREJEMA VSA POPRAVILA KOLE8 IN VOZIČKOV!
Mag, fitev. 26195/30 ref. IX.
Razp
is
Mestno načelstvo razpisuje
oddajo naprave novega železo-beionskega mostu
čez potok Gradaščico na Groharjevi cesti.
Upravičenci morajo pod običajnimi pogoji vložiti ponudbe pri gradbenem uradu, Šolski drevored 2/II., do sobote, dne 26. julija 1930, do XI. ure dop.
Vsi potrebni in razpisni obrazci in načrti se dobe od 21. julija 1930 naprej med uradnimi urami pri imenovanem uradu.
Mestni magistrat ljubljanski
dne 17. julija 1930 Županov namestnik: Dr. Zarnik 1. r.