Poštnina plačana v gotovini. V LMlfonl v čelrlek dne 6. oktobra 1921. Leto XLIX. • SLOVENEC« velja po loštl na vsa strani Jngo- slavi|a in t L|abl|»nl; z» oelo lelo naprej . K 240-— za pol leta za čitri leta za en mesec 120 — 60 — 20'— ga Inozemstvo oelolelno K480*. Sobotna izdaja: s Ha oe.o leto.....K 40 — zn inozemstvo . . . „ J®1— i Inserati: Enostolpna petltvrsta (98 inrn Stroka ln 3 nun visoka «11 nje prostor) za enkrat . . . p« K 6'— poslana Itd. . . po K 8'— Prt večjem naročilu popust. Najmanjši oglas 59/9mm K15. Izhaja vsak dan Izvzemši ponedeljka ln dneva po prazniku ob 5. ari zjatra). Mesečna priloga: Vestnik SKSZ [ SHffi- Uredništvo je v Kopitarjevi nllol Stev. 6/HI. tioi opisi se ne vračajo; nelranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredn. telet štv. 50, npravn. štv. 328. Oprava je t Kopitarjevi nI. 6. — ftaoun poštne bran. ljubljanske št. 650 za naročnino In št 349 za oglase, avstr. tn češke 24.797, ogr. 26.511, bosn.-lisro, 7583. J Gospodarski krogi, politiki, kmetje, delavci, skratka vse ljudstvo maje z glavo in se povprašuje, zakaj je vrednost našega denarja tako padla in zakaj država ne more dobiti kredita v inozemstvu in to kljub velikemu naravnemu bogastvu v državi, za . kalero jo smejo veliko večje države zavidati? Če govoriš z inozemcem, bo eno prvih njegovih vprašanj, kakšne mazače da imamo za državne upravitelje, ki da na nerazumljiv način jemljejo kredit države v inozemstvu in naravnost umetno ubijajo državno gospodarstvo. G. finančni minister dr. Kumanudi je v svojem ekspozeju v finančnem odboru sam razkril nered in korupcijo, ki vlada v finančnem ministrstvu, dejal je, da na curiški borzi umetno tlačijo našo valuto, obtoževal je zaveznike, ki nam za eno in Ho stvar izstavljajo dvakratne, trikratne račune. Bo vse res! Toda glavni vzrok je lastna nemarne t, ki jo pazljivo oko tujcev dobro pozna in si zato upajo počenjati 7. našo državo, kar bi si napram urejeni državi ne drznili. V poročilu o devizni centrali je dejal minister, da se je v njej vršila grda korupcija. Sami uradniki so sodelovali pri tihotapljenju zlata in srebra. Da so se gotovi uradniki okoriščali tudi sicer na račun države, sledi iz konstatacije, da se je država udeleževala borznih špekulacij z nakupovanjem in prodajo deviz, da pa je imela vedno 20 odstotkov izgube, dinar pa je neprestano padal. Tako so trdili lani belgraj-ski listi o načelniku finančnega ministrstva dr. Bajkiču, da je igral na borzi z dolarji — državnimi seveda — in si zaslužil milijone. Bil je : državotvorni demokrat. In vendar niso za vso to korupcijo pravzaprav odgovorni ti državotvorni kori-stolovci, ampak finančni ministri in vlade. Kakšna kontrola pa se vodi o financah in nad državnim gospodarstvom? Parlament je samo plašč, s katerim naj se krijejo grehi vlad. Najvažnejše državne zadeve rešuje vlada sama, brez kontrole parlamenta, brez njegovega odobrenja. Proračun si je vlada sama odobrila in postavila kot datum en dan prej kakor je bila skupščina sklicana, da ima na zunaj odgovor. Pri nas se sklicuje parlament samo zato, da vlada parlament kontrolira in ne narobe. To je seveda mogoče samo, ker je sprejeta ustava samo za papir določena; saj je bila vlada prva, ki jo je začela v svojih uredbah kršiti, kakor hitro jo je z milijoni kupila. To je pa mogoče tudi samo, ker poslanci vladnih strank kimajo k vsemu, karkoli vlada zahteva in smatrajo to kimanje za državotvorno dolžnost. Naravno! Če smatra na primer »klub samostojnih seljaka za višek politične modrosti, da je v vladi in jo molze, kakor pravi, za stranko, potem je pač naravno, da mu je malo mar, kako se vlada, samo da je v vladi. Ta trepet in strah za vladna korita ie pri samostojnih tako velik, da so g. Avramoviča s povzdignjenimi rokami prosili. naj gre v vlado, ker jim je ta strah narekovala nepotrebna domišljija, da bi utegnil Jugoslovanski klub iti v vlado. Prej so pn g. Avramoviča obmetavali z blatom po svojem časopisju. Če se vprašamo, odkdaj pa je začela vrednost našega denarja tako padati, od-kdaj ta grozen nered v finančnem ministrstvu, moramo priznati, da od tistega časa, odkar so Protičevo parlamentarno zajedni-co zamenjali na vladi demokratje in demo-kratsko-radikalna koalicija. Tu imamo najboljši dokaz, kako nebotična razlika da je med slavospevi demokratskega režima in dejanskim položajem. Najvažnejše dejstvo in s tem najhujšo obtožbo demokratsko-radikalne vlade je pa g. finančni minister zamolčal in to je Pribičevičev režim, ki je pomial skoro vse Hrvate in Slovence, pa tudi velik del — Srbov v opozicijo in ustvaril po vsej državi splošno nezadovoljnost! Ta policajdemo-kratski režim, ki ne pozna nobenih kompromisov z opozicijo, ki je gluh in slep za vse pritožbe, je v prvi vrsti ustvaril v zunanjem svetu sedanje nezaupanje proti naši državi. Kdor čita na primer angleško časopisje, vr r'* ™še o naši državi kakor o prehctlni državni tvorbi. Namesto da bi vlada vsled poročil v inozemskih listih — takih, ki nam niso a prio ! sovražni — po- slala pozorna in kritiko upoštevala, pa nas obda s kitajskim zidom in prepove vse te liste! i^a^^a č v« 'AVl"VS£.1 H viV^.Ji M s* r». Ustavil©^ železniški promet ©fe madžarski msgi. Belgrad, 5. oktobra (Izvirno) Po naj- i ustavljen vsak promet med Bajo in Subo-novejši odredbi ministrstva za promet je ' tiico ter Somborjem in Subotico. 3.C. O H "V <* 1 M a. — Belgrad, 5. oktobra. (Izvirno) Albanske čete se koncentrirajo ob demarkacij-ski črti. Posamezne manjše napade so naše čete energično odbile. Albanci dobivajo ojačenja. Med albanskimi četami se opaža gibanje, iz katerega se more sklepati, da pripravljajo napad na mejo in sicer na vseh točkah. Kakor poročajo iz Podgorice, so albanske čete zavzele Donjo Šajo. Trst, 5. oktobra. (Izvirno) Danes ob 6. uri zjutraj se je zaključila splošna stavka na Primorskem. Stavka, ki se je pričela v Trstu, se je bila razširila na Tržič, Gorico in celo Furlanijo. Vse vrste delavstva in domala vse stranke so se bile priključile gibanju delavstva tržaških ladjedelnic. Velikanski razredni boj, ki nima nobene primere v primorskem delavskem gibanju zadnjih treh let, se je končal le z delnim uspehom delavstva. Gospodarji ladjedelnic so se uklonili v toliko, da so otvorili zopet ladjedelnice, a delavci so £ H Sij (£3 sprejeli pogoj, da se sestavi komisija, lei bo proučevala vprašanje delavskih mezd. Gre za znižanje plač. Gospodarji hočejo na vsak način skrčiti delavske mezde. Fašisti, ki so začetkoma stavko podpirali, so v zadnjih dneh stopili na stran kapitalistov in pozivali v proglasih trgovce, da oborijo svoje prodajalne. Njih delo je bilo brezuspešno. Trgovine so ostale do zadnjega zaprte. To je prvi veliki neuspeh fašizma v boju proti komunističnemu in socialističnemu delavstvu. En mrfrsv — Trst, 5. okt. (Izv.) Včeraj so se vršili po mestu krvavi spopadi med fašisti in delavstvom. Tektiu včerajšnjega dne je padel fašist Gabriel Berutti Zadet je bil v ključnico in se je zgrudil na tla. Njegovi prijatelji so ga pobrali in nesli v bolnišnico, kjer je kmalu za tem izdihnil. Uva druga fašista sta bila ranjena. Prvi je IGleten Jo- rasa Uredbo*© Gorica, 5. okt. (Izv.) Včeraj zjutraj se je vršil tukaj shod stavkujočih delavcev na velikem dvorišču bivše realke. Po shodu, na katerem je prisostvovalo okoli 4000 ljudi, se je delavstvo zbralo na Verdijevem te-kaiišču in korakalo potem v gručah proti Travniku. Stavkujoči so bili izdali geslo, da morajo biti vse trgovine in sploh vsi javni lokali zaprti. Ko so stavkujoči korakali mimo prostorov Ljubljanske kreditne banke in opazili, da je denarni zavod otvorjen, je začelo frčati kamenje v izložna okna. Razbili so vse šipe in poškodovali opremo banke. Isto so stavkujoči delavci napravili s sip Donati, drugi 19 leten Franc Cassandri iz južne Italije. Težko je ranjen 25 letni kr. stražnik Josip Basilio. Odnesel je težke notranje poškodbe. Kr. stražnik Josip Jugor-vaia, ki je bil nastanjen v vojašnici v Ro-colu, je ranjen na levi strani vratu. Ti krvavi boji so vzbudili med tržaškim prebivalstvom veliko ogorčenje. ¥ Cevliarsko asdr&s®©. trgovino Čevljarske zadruge iz Mirna, ki je bila ta dan tudi odprta. V mestu je vladalo živahno vrvenje. Vojaštvo brigade Lassari je bilo razpostavljeno na vseh važnih delili Gorice. Tovorni avtomobili, polni vojaštva so drdrali po mestu. Vsi italijanski denarni zavodi so bili zastraženi in zasedeni z moč. oddelki. V banki d' Italia sta bili postavljeni dve strojni puški. Na cestah je prišlo do malih spopadov med orožniki in delavstvom. Orožniki so streljali. Vendar ni prišlo do prelivanja krvi. Krška vas, 5. oktobra. (Izv.) Včeraj popoldne je nenadoma pričelo goreti v vasi Ilrastje pri Cerkljah na Dolenjskem. Požar se je hitro razširil. Pogorelo jc desetim gospodarjem do malega vse. Škoda se ceni nad 3 in pol milijona kron, dočim znaša zavarovalnina samo 130.000 K. Kako je požar nastal, še ni dognano. Zagreb, 5. oktobra. »Obzor poroča iz Belgrada: Socialno-demokratski klub je predložil vladi pismeno zahtevo, da se skličq narodna skupščina v smislu člena 51 ustave, ki določa, da se mora narodni skupščini, ako jc država napadena, to takoj naznaniti, ako pa je skupščina na odmoru, da se mora takoj sklicati in da mora ostati zbrana ves čas vojne. Ker je naša država napadena po Arnavtih, se fak-tično nahajamo v vojnem stanju. Sklicanje skupščine je toliko potrebnejše, ker je znano, da preti nevarnost tudi z madžarske strani. rci odrtajo? Pariz, 4. oktobra. (Izvirno) De Valera je sprejel povabilo Lioyd Georgea na londonsko konferenco, ki je določena za dan 11 .oktobra t. 1. Angleški viri poročajo, da so nade na uspeh te' konference izredno ugodne. Na drugi strani pa poroča : Eve-ning News iz zanesljivega vira, da bodo irski delegati predlagali, da opuste zahtevo po priznanju irske neodvisnosti, ako se jim zagotovi zedinjena Irska. V tem slučaju bi se moral ulstrski parlament stopiti z onim v Dublinu. Temu bo angleška vlada težko pritrdila, vsled česar je pričakovati, da se bodo irsko-angleška pogajanja dolgo vlekla. Slafci izg&ecli beneške e. \'irno) V politič-:onferenca med ni zastopniki v lobenih pozitiv-10, da bo mini-š zopet prevzel Avstrijo in Mn- Dnnaj. 5. oktr nih krogih se mi avstrijskimi in nu Benetkuh ne bo p nih rezultatov in j strski predsednik vlogo posredovale džarsko glede Bur Pred nedavnim smo zabeležili vest, ki je krožila po Ljubljani, da namerava vlada ukiniti medicinsko fakulteto v Ljubljani. Ministrstvo prosvete je to vest takoj dementiralo, češ da nima talce namere. Na včerajšnji seji ministrskega svela se je pri pretresanju proračuna prosvetnega ministrstva govorilo tudi o zmanjšanju števila fakultet. V vladi se je pokazalo razpoloženje, da se za sedaj ne otvorijo tri medicinske fakultete, ker bi njihovi izdatki znašali toliko, da bi se proračun prosvetnega ministrstva ne mogel zmanjšati. Zato misli vlada, da bi obdržala samo eno medicinsko fakulteto, in ker se smatra, da je medicinska fakulteta v Zagrebu za lo najbolj pripravna, se bo obdržala, dočim se bosta fakulteti v Belgradu in Ljubljani ukinili. Misli se na ljubljansko in belgrajsko medicinsko fakulteto. Med tema je pa razlika ia, da se na belgrajski medicinski fakulteti nc vršijo predavanja in obstoja dejansko samo na papirju, na ljubljanski se je pa predavalo in če smemo verjeti akademikom, tako da slušatelji nimajo nobenega povoda iskati drugih univerz in tam gladovati. Vlada skriva svoje namere za ravnotežja v proračunu. Kdo bi se ne smejal! Ena medicinska fakulteta, ki ni samo iz naših kulturnih, ampak tudi iz ekonomskih in stanovanjskih razlogov za naše dijaštvo neobhodno potrebna, naj reši ravnotežje v proračunu! Ako bi vlada vsaj del tistih vsot, ki jih je izdala v svrho, da je bila sprejeta njena piškava ustava, prihranila za prosveto, bi vzdrževala lahko več kakor deset medicinskih fakultet, štedi naj se tam, kjer se more in sme, pri potrebnih kulturnih izdatkih pa se ne sme štediti. Vladno utemeljevanje je zgolj pretveza, manever, ki ga bodo slovenski ministri v vladi nadaljevali, ako si vlada pravočasno ne premisli. G. Pribičeviču je medicinska fakulteta v Ljubljani avtono-mistični tvor — kaj ne da g. dr. Žerjav? — ker vidi povsod samo avtonomistične, komunistične in druge — istične strahove razen absolutističnih. Stavimo, da bo potek tega demokratskega manevra točno sledeč: Gg. slovenska ministra dr. Kukovec in Pucelj bosta — za poročilo v Jutru in Slov. Narodu demonstrirala v vladi v govoru in glasovanju, pred glasovanjem in po glasovanju si bodo pa gospodje ministri lepo pomežiknili, češ, saj se poznamo. Mi vlado resno svarimo pred nameravanim ukrepom in odločno zahtevamo: Medicinska fakulteta v Ljubljani naj se otvori! Zakonodajni otlbor. Belgrad, 5. oktobra. Danes dopoldne je bila seja druge sekcije zakonodajnega odbora pod predsedstvom Ljube Jovanoviča.. Tajnik Trandasilovič je prečital spis predsednika zakonodajnega odbora od 29. septembra, ki se nanaša na uredbo o iz-premembah in popolnitvah občinskega za-Itona od 25. julija t. I. in na sklep ministrskega sveta, s katerim se določa načelna državna pomoč po 250 dinarjev občinskim delovodjem. Po daljši razpravi se je sklenilo, da se ima ta uredba smatrati za pravočasno predloženo. Pretresanje te uredbe se je odgodilo, dokler se člani ne spoznajo 7. njo, ter se bodo vse uredbe, ki se tičejo izprememb in popolnitev zakona, kolikor sc nanašajo na belgrajsko občino, istočasno reševale s tem, da je za reševanje pristojen zakonodajni odbor in ne narodna skupščina. V tretjem členu se je odredilo, cla tvori vseh šest upravnih okrožij v črni gori: cetinjsko, andrijevačkq, podgoriško, barsko, nikšiško in kološin-sko eno samo upravno okrožje s sedežem na Getiinjii. Od sedanjih šest okrožij se bodo napravili volivni okraji za samoupravno okrožje. Nato jc sckcija prešla na razpravo o oddelku za Slovenijo. Sprejela se je uaredba vltulo za Slovenijo o ustano- vitvi političnega komisarijata v Mariboru z večjimi izpremembami. Seja se je končala ob 12. uri. Prihodnja seja bo jutri ob 9. uri 30 minut. Odbor za poslovnik. Belgrad, 5. oktobra. Danes popoldne je odbor za poslovnik nadaljeval svoje delo. Pretresal se je drugi in tretji oddelek predloženega poslovnika, v katerih se govori o konstituiranju skupščine, verifika-cijskem odboru in o volitvi skupščinskih odsekov. Povsod je bil sprejet večinski volivni sistem. Največja razprava je bila o osnovanju odbora za zunanje stvari, vendar pa je to vprašanje ostalo nerešeno. Odbor bo jutri nadaljeval svoje delo. Nemiri na Slovaškem. Praga, 5. oktobra. (Izvirno) Listi poročajo, da se v zadnjem času vedno bolj širijo nemiri na Slovaškem in v Podkar-patski Rusiji. Ob priliki prihoda razmejitvene komisije v Podkarpatsko Rusijo, je tamošnje madžarsko in madžaronsko prebivalstvo na več krajih vprizorilo manifestacije v prilog Madžarske. V Ungvaru je demonstrante razgnalo orožništvo, ki je bilo prisiljeno zelo ostro nastopati. Dr. Kramarž proti boljševikom. Praga, 5. oktobra. (Izvirno) Češki listi poročajo, da bo dr. Kramar, čigar žena je bogata Rusinja, v kratkem odpotoval v Carigrad, kjer bo stopil v stik z ondotnimi vodilnimi protiboljševiškimi krogi iz Rusije. Preosnova avstrijske vlade. Dunaj, 5. oktobra. (Izvirno) Prihodnji teden prično pogajanja za rekonstrukcijo kabineta dr. Schobra. Velenemci so zato, da se imenuje popolnoma neodvisen uradniški kabinet, ki bi bil pod strogo kontrolo politikov. Krščanski socialisti pa zastopajo stališče, da naj se še nadalje obdrži parlamentarna vlada. Kake rezultate bodo rodila pogajanja, se še ne da predvidevati. Nesoglasja v ententi. Dunaj, 5. oktobra. (Izvirno) Kakor poročajo vesti iz Pariza in Londona, je med ententnimi krogi prišlo v zadnjem času do precejšnjih nesoglasij in je zato tudi skoraj gotovo, da se ne bo vršila konferenca ambasadorjev v Rimu. Predvsem se tej konferenci protivita Anglija in Francija. Politične no^ce. +' Samostojni »tabor« v Žalcu je bil precej klavrn. Po naših zanesljivih informacijah je bilo na njem okroglo 600 ude-ležnikov z vsemi radovedneži vred, ki so bili iz naših vrst. In na ta shodek sta prišla dva srbska radikalna govornika. Morda jih je zmotilo samostojno poročilo, da je bilo na taboru na Bledu res 10 do 15 tisoč samostojnih pristašev. Pač niso vedeli, da je bilo na Bledu, kakor vsako leto isti čas, do 10.000 — romarjev, ki seveda niso prišli na tabor »samostojnih seljaka«. + Konfiskacija. Zagreb, 5. oktobra. (Izvirno) Danes je bila konfiscirana »Narodna Politika« ter ji ni bila dovoljena druga izdaja. List ni bil obveščen, zakaj je konfisciran. + Politična ugibanja. »Obzor« piše: »Zdi se, da je Jug. klub našel skupne točke s Protičem glede revizije vidovdanske ustave. Glasom izjave uglednega člana Jugoslovanskega kluba obstoja upanje, da se bo našla platforma za sodelovanje s Protičem za formiranje močnega parlamentarnega bloka, ki bi bil v stanu, da dobi v parlamentu večino in bo vsled tega dovolj močan, da vzame vlado v svoje roke. Ljudska stranka ne misli pod nobenim pogojem vstopiti v kabinet, ako ne bi bil v njem zastopan hrvatski blok. Kadi tega bo jugoslovanski klub počakal rezultata konference hrvatskega bloka z g. Protičem, da se potem dobi baza za skupno 1n sporazumno delo v parlamentu, v katerem bo zastopana večina Srbov, večina Hrvatov in večina Slovencev.« -f- »Jak govornik«. Republika piše: »Na kongresu jugoslovanskih profesorjev v Zagrebu je g. Pribičevič imel govor, ki po svoji praznini in siromaštvu prekaša vse, kar so ob sličnih prilikah profesorji sploh kdaj morali poslušati. Niti globoko-sti, niti iskrenosti, niti pameti. Ali kon-fuznosti in protislovja prav mnogo. »Eden od najjačih temeljev,« je dejal g. Pribičevič, »te naše države, na katerih je ona zgrajena in se lahko razvija in izpopolnjuje (stil in pismenosti), je ideja narodnega edinstva, jaz to idejo razumevam tako — in mislim, da je nikdo, ki globoko misli, ne more drugače razumevati — da med Srbi, Hrvati in Slovenci kot člani enega naroda, ne more biti in ne sme biti nikakega sporazumevanja in ne sme biti nikakega pogajanja.« Kaj je hotel g. minister reči s tem, to ve sam Bog... On govori o jugoslovanstvu, pa je bil sam največji bo-ritelj za hegemonijo Srbov in eden od največjih nasprotnikov imena Jugoslavija. V drugem delu svojega govora bvali šolo, a ne vidi, kako ji je s svojo politiko škodil. Od ministrstva pa do poslednje ljudske šole vsepovsod se opažajo posledice njegovega pogubonosnega delovanja. Učitelje je ponižal kot nikdo in šole desorganizirai tako, da bo imel njegov naslednik mnogo truda in dela, da popravi, kar je on pokvaril... On je reakcionarec, kakršnih ni v zgodovini našega političnega življenja. Sicer pa v celem govoru ni ničesar intere-santnega niti globokejšega ... Vendar pa to ne moti, da bi on ne bil minister prosvete, kajti nikjer kot samo v naši državi ni treba tako malo pameti ln znanja, da človek postane minister . .. -f Revolucionarni poizkus v Lizboni. Agence Havas poroča, da je bil glasom poluradnega poročila iz Lizbone dne 1. t. m. tamkaj poizkušen politični preobrat. Poizkus so v kali zatrli in vlada po vsej deželi zopet popoln mir. -f- Položaj v Indiji. Neka brzojavka iz Galcu te dne 30. septembra t. 1. naznanja, da se je položaj v Indiji poostril. Uporniki so dali Indijcem na izbero, da ali sprejmejo mohamedansko vero ali pa umro. Na vstaškem ozemlju se je proglasila avtonomna vlada, ki zasega premoženje in pridelke indijskega prebivalstva. Oblasti v Simli priznavajo, da štejejo uporniške čete nad 10.000 mož. -f Washingtonska konferenca. Japonski viri poročajo, da se je med Združenimi državami in Japonsko glede otoka Yap sklenil naslednji sporazum: Združene države dobe brzojavni kabel med Ya-pom in Guramom, Japonska onega med Yapom in Shanghaiem, Holandska pa kabel Yap—Menado. Razen tega dobo Združene države pravico položiti nov kabel, ki bo vezai otok s Kitajsko. + Alzačani in francoska carinska politika. Strassburška trgovska zbornica je poslala francoski vladi vlogo, v kateri se pritožuje proti neprestanemu izpreminja-nju carinskih tarifov in prosi, naj se čim preje izpremeni sedanja carinska politika in v sporazumu z interesiranimi krogi določijo novi trajni carinski tarifi. Še-le potem se bo mogla trgovina neovirano razvijati. Razen tega je zbornica izrazila željo, naj bi se za najnujnejša živila, ki so namenjena najširšim krogom, določila čim najnižja carina kakor velja to za nujne industrijske potrebščine. Zopet požar na Koroškem. Kazaze, 2. okt. Danes ponoči ob 22. uri je, kakor vse kaže, zločinska roka podtaknila ogenj pri vrlem narodnjaku p. d. Kosu v Kazazah, Jožefu Čumniku. Začela je goreti slamnata kopa pri skednju, odkoder se je ogenj razširil z veliko naglico po vsem pohištvu in upepelil popolnoma vseh pet objektov. Družina je mogla rešiti le malo reči. Pogorel je tudi skedenj pri sosedu Žušovu. Predno je začelo goreti, je nekdo sprožil na vasi tri strele. Ako bi bil vlekel veter, bi bila lahko pogorela cela vas. Škode ima samo Kos najmanj 2—3 milijone n. a. kron. Očividno so hoteli gotovi brezvestni ljudje na ta podel način obhajati obletnico lanskega napada na Kosa. Tako izgleda pri nas prva obletnica nesrečnega plebiscita. Vsi pošteni ljudje tudi od Slovencem nasprotne stranke ogorčeno obsojajo tako iz same zavistne hudobije izvirajoče ravnanje. Apeliramo na oblast, da zadevo strogo preišče. Prosimo tudi vsa usmiljena srca blagohotne pomoči in za mile darove. Učiteljski vestnik. Zopet en slučaj. Učitelj Smolnik v Starem trgu ni demokrat in zvezar, zato le po njem! Že dolgo vrsto let kot šolnik tu marljivo deluje, zdaj pa je nenadno prestavljen v hribovsko vas. Ker g. Smolnik hoče vedeti vzrok predstavitve, so ga mu tudi navedli po dolgem obotavljanju. Prestavljen je, ker občuje s komunisti in je popolnoma verjetno, da je tudi komunisti Namignilo se mu je, kako velike milosti je on deležen, ko se ga ni odstavilo, marveč le prestavilo ... Žalostne razmere med liberalnim uči-teljstvom. Ni ga menda poklica, ki bi sam sebi priboril tako žalostno vlogo v našem javnem življenju kakor so to storili demo-kratksi učitelji. Brez ugleda med izobra-ženstvom in brez vpliva med ljudstvom. Saj je splošno znano, da dobijo pri volitvah nasprotne stranke največ glasov tam, kjer imajo najbolj glasnega liberalnega učitelja. Ali je potem čudno, če si je Ivan Cankar za svoje znamenite »Hlapce« poiskal vzore v njihovih vrstah? Nov, a ne lovorov venec si je spletlo včeraj ljubljansko učiteljsko društvo na svojem zborovanju, kjer je sprejelo neke resolucije — po predlogu g. Luke Jelencal — ter jih priobčilo, kar je šo najbolj značilno — v »Jutru«! Resolucije so naperjene proti baje »krivični« pisavi »Novega Časa«, »Slovenca« in »Jugoslavije«, posebno težko jim menda dela pesem — o hlapčevanju. Vse skupaj pa je bilo inscenirano, da se »napad na učiteljstvo« primerno izrabi kot reklamo — za demokratsko stranko. Glede hlapčevstva bi pa stavili ta le vprašanja: Ali je znan demokratskim učiteljem tisti demokratski učitelj, ki je napisal 12 knjig v čast in slavo Avstrije in Habsburžanov, a je danes najčistejši »Jugoslovane, podpredsednik viš. šol. sveta in odlikovan z redom sv. Save IV. razreda? Ali jim je znan tisti demokratski učitelj, ki jo nnpisal »Avstrijsko slavo«, a je danes »jugoslovanski« šol. nadzornik? Ali jim je znan tisti demokratski učitelj, ki je bil v imenu učiteljstva vedno števni kandidat demokratske stranke ter je tako uničeval ugled učiteljstva? Ali si upa demokratsko učiteljstvo decidirano izjaviti, da je »pričevanje« demokratskih učiteljev v Ptuju povzdignilo ugled učiteljstva? Ali ne diši močno po hlapčevstvu, če izjavlja vodja demokratske stranke dr. Kukovec, da je učiteljstvo hrbtenica njegove stranke, o kateri vsa javnost ve, da se ji ravno v sedanjem času hrbtenica lomi? O tem naj liberalni učitelji razmišljajo ter izrečejo javno svoj »mea culpa«, mesto da hodijo v varstvo gospode iz »Jutrove« dežele. V opravičbo nekaterih učiteljev, ki so morda tudi glasovali za to bombastično resolucijo, bi bilo navesti, da vlada med učiteljstvom strašna duševna depresija, ker vsak učitelj ve, da mu danes režejo kruh duševni očetje takih resolucij. In ti se nam najbolj smilijo, toda vremena se bodo zjasnila, svoboda se bliža in dnevi nasilja bodo našli svoj konec! — Županska zveza za novomeški okraj se je ustanovila dne 3. t. m. v Novem mestu. Predsednikom zveze je bil izvoljen župan Alojzij V o v k. Prva seja zveze se bo vršila dne 10. t. m. ob 10. uri predp. v Rokodelskem domu. Na tej seji se bo sestavil odbor. Isti dan se je vršil v Novem mestu tudi shod zaupnikov SLS, na katerem je poročal o političnem položaju posl. dr. Korošec, čigar poročilu je sledila živahna razprava. — Udeleženci nedeljske prireditve Pevsko zveze z dežele imajo zelo ugodne zveze z vseh krajev po vseh progah državne in južne železnice. Pridejo lahko z opoldanskimi vlaki in se vrnejo že z večernimi, ker bodo pevski nastopi že ob 5. uri popoldne končani. Opozarjamo posebno posetnike s kamniškega okraja na vlak, ki pride opoldne v Ljubljano in se vrača ob % na 7. uro nazaj v Kamnik. Tudi zveze z Gorenjskega, Notranjskega in Dolenjskega ter Vrhnike so enako ugodne. — Demokratsko narodnjaštvo. »Slov. Narod« se zaletava v pevsko društvo »Ljubljana«, ker je pri pogrebu avstrijske žrtve Janeza Brenceta počastilo pokojnika, da je zapelo na vojaškem strelišču dve žalostinki. Ako bi »Ljubljana« ne pela, bi jo še bolj napadali, kakor jo napadajo sedaj, češ, da se je silila v ospredje. Mi ugotavljamo samo, da se za izkop in prevoz posmrtnih ostankov pokojnega Brenceta "V domači kraj izmed demokratov do poslednjega tre-notka nihče zmenil ni in da se niso popolnoma nič silili v ospredje, ko so letali najožji Brencetovi sorodniki okoli s prošnjo, da bi se izkopali Brencetovi posmrtni ostanki v Suhem bajerju in prepeljali v Dovje. Demokrati bi se lahko že pred tremi leti silili v ospredje in ne bi se jim bilo treba šele v zadnjem trenotku. Sicer pa se jim še nudi prilika izkazati čast avstrijskim žrtvam, katerih leži še sedaj 21 pokopanih v Suhem bajerju. Gospodje pa bodo še nekoliko počakali, ker je že njihova navada, da odpirajo usta šele takrat, ko že opravijo drugi delo. — Vredno, da se enkrat ugotovi. Poroča se nam: Po vseh demokratskih listih so se začeli minole dni ponavljati srditi napadi na dr. Pegana zaradi afere Brence. Ti dopisi izvirajo iz enega in istega nam dobro znanega peresa, od človeka, ki je v aferi Brence dobro poučen. Vemo natanč- LISTEK. Ni odveč, če se spomnimo tridesetle tnice prvega sestanka slovenskih in hrvaških abiturientov dne 3. avgusta 1891. Manjši abiturientski sestanki so bili že prej. Toda omejevali so se redno samo na kranjsko dijaštvo. To leto so poskusili ljubiianski osmošolci napraviti večji shod in ga raztegniti preko Slovenije tudi na Hrvatsko. Razvilo se je živahno dopisovanje med slovenskimi osmošolci v Ljubljani z onimi v Celovcu, Mariboru, Celju, Gorici, Novem mestu, Sušaku, Karlovcu, Zagrebu, Osijeku. Vsepovsod so navdušeno pozdravili idejo jugoslovanske vzajemnosti, udeležba je bila zagotovljena. V Ljubljani se je osnoval tajni odbor za prireditev. Predsedoval mu je Vladimir Ravnihar. Program je bil približno ta: V čitalnici nriredijo dijaki skupno zbore/vanje, katerega namen je bil skleniti temneje vezi z jugom in drugimi Slovani, zvečer prirediti občinstvu akademijo. Nato naj bi bil skupni izlet v Vrbo na Prešernov dom in na Bled. Pri akademiji naj bi bila glavna točka dramatičen prizor: »N a Gospo-svetskem polju« in pa tamburanje Hrvatov poleg petja. Za noviteto pevskemu zboru je spesnil kot himno zodinjenja Slovencev in Hrvatov osmošotec (Zagreb) Po-ianič »Iz bratskog zagrgljaja«, komponiral pa jo je Zaje. Dram. prizor je slikal v jamb-skem kvinaru sestanek dijakov-reprezen-tantov Slovenije in Hrvaške pri vojvedskem stolu, kjer si sežejo v roke in zaprisežejo delovati za rešitev domovine izpod tujega jarma. (Spisal ga je F. S. Finžgar.) Uloga hrvaškega dijaka je bila pisana v hrvaščini. Vse je bilo v najlepšem teku: Hrvatje so sestavili velik tamburaški zbor, uloge za igro so bile razdeljene, pesmi naučene — lepaki nabiti, občinstvo se je za shod živo zanimalo. Kar udari bomba iz vladne palače. Recenzent Parma je namreč dramatični prizor dovolil. Ko je pa namestnik tedanjega predsednika Slovenca "VVinklerja dvorni svetnik Schemerl zagledal lepake in na njih bral o skupnem sbodu Hrvatov in Slovencev, je takoj zahteval igrico nazaj in jo 31. julija prepovedal — torej tik pred dnem akademije. Nevarna so se mu zdela sledeča mesta: Dijak opisuje delovanje nemške vlade: ;>Pregreho — staro vseh Slovenov — ra/'! oj pobedni mi gojili bomo, da i s pušico v nas (Nemce^ naperjeno sami zndaste rane smrtonosne.« Dijaki se razvesele, da so se sešli pri vojvodskem stolu sinovi vseh dežel jugoslovanskih in eden izreče: Kako pomembno zdaj smo združeni pri najslavnejšem spomeniku — V besedi pomembno jo vlada vohala že kar zaroto. Dijak vpraša stara grobišča, kje je naša nekdanja slava in svoboda. »In duh očetov bi z grobišč odječal: O, tega kriv je tuji meč, ki mu Vi slepo služite sedaj...« Dijak Hrvat se čudi. kako in zakaj, da je zemlja ob Dravi potujčena. Slovenec odgovarja: »Juga rod še vedno biva v cvetni tej planjavi. A jarem bil je pretežak in krut gospod, ki ga pošiljal v dežel T. ank in Nemec, ne kot varuha pravic, marveč tirjalca lačneqa robote.« Hrvaškega dijaka imenuje Slovenec »zastopnika druof.h vseh rodov slovanskih.« Dijaki prisegajo: »In smrt izdnjici, ki "lavsko zataji sorodje ter potegne s tujcem — Slovanom vsem na kvar.« To so poglavitna mesta, ki jih je vlada rdeče podčrtala in zaradi njih igro prepovedala. S tem je spravila odbor v silno zadrego. Namesto prizora je bilo treba vsaj govora. V naglici si ga je spisal isti avtor (ležeč pod Rožnikom v borovničevju, za mizo mu je bil kos stare planke) ter ga nesel osebno k Parmi. Vrinil je hinavski stavek: »Sam oče Avstrije te z a š č i -tuje« (Slovence namreč), nr1t ie ve3 vesel vzkliknil recenzent: »Zakaj preje niste tega stavka zapisali? Prizor bi se bil dal rešiti.« Kakor ves prizor nima absolutno nobene literarne vrednosti in je le bombastičen, navdušen izliv čustvovanja tedanje slovenske mladine, pa je kljub temu vendarle dokument, kako živa je bila že tedaj misel jugoslovanska. To misel je nemška vlada tudi naglo izsledila in je poslala na večer prireditve policijskega komisarja (Robido) nad predavatelja Finžgarja v čitalniško kavarno, kjer se je učil govora na pamet. V paradni uniformi se je postavil mož pred študenta in mu sporočil: »V imenu vlade sem poslan do Vas, naj Vas še enkrat opozorim, da ste v besedah previdni, sicer si zaigrate vso svojo bodočnost.« Študent, ki je imel še par minut do nastopa, je razburjen odgovoril: »Gospod, Efijalta so kleli, Judeža so kleli, vse izdajavce domovine so kleli — ali naj jih mi blagoslavljamo?« Komisar je odgovoril: »Jaz sem storil svojo dolžnost,« salutiral in odšel. V očeh pa mu je bilo brati: »Prav imate!« Mimogrede še to: Nemška vlada kljub stavku o očetu Avstrije« ni pozabila autorja. Ko je bil sprejet v semenišče, mu je tedanji vodja Kulavic resno razodel: »Pomnite, da je za Vas posebna milost, ko ste bili sprejeli v seminar. Zaradi igre imate pri vladi tako črno piko, da so Vam vsa vrata v državne službe zaprla, r Kljub tej zaplenitvi je abiturientska akademija sijajno uspela. Tedanje občinstvo je dijake ljubilo. Dasi o počitnicah (3/8) je bil čitalniški vrt natlačeno poln. Ko je govornik končal z vzklikom: »Naprej zastava slave!« so povzele tamhurice ta poziv in prvič je tedaj Ljubljana slišala zbor tamburašev. Navdušenje je bilo velikansko no, zakaj so zopet začeli ti napadi ravno sedaj. Naravnost pekenska zloba in sovraštvo jih narekuje, kar je razvidno zlasti iz tega, da se na najgnusnejši način potvarja resnica, ki je v svoji ceioti demokratskemu dopisniku znana. Pa — namen posvečuje sred-tvo. »Jutro« in celo »Slovenski Narod" si upnta trditi, da je dr. Pegan so-kriv na obsodbi oziroma smrti nesrečnega tircnccta. S tem se hoče škodovati moral-■ !ro dr. Pegami, udariti r-e pa hoče obenem tudi Slovensko Ljudsko Sli ; ko, češ, glejte, kakšni so klerikal- l)a dobi javno.-.t enkrat upo^Ied v to ziidcvo, ugotavljamo na podlagi aktov sledeče: 1. Dr. Petanu e očita, da jc *-'l pri i.vkcin razgovoru s stotnikom avditorjom Julusom, ki ie vodil razpravo proti Bren-'•olu, omenil, da on o Brencetu še več ve kot to, kar je v aktih. (Dr. Pcgan z v o odločnostjo prereka, da bi bil to ali kaj slič-ttega govoril). 2. Stotnik avditor Julus je :i priča, ki doktorja Pegana obremo-rru"r, 'o na v svoji izpovA' priznal« da je l il Brence soglasno, torej tudi z Julnso-vim na smrt obsojen. Zaradi tega glasovanja je Julus gotovo za demokrate kl" Fna priča. 3. Kljub temu je pa avditor Julus prav odločno izpovedal, da je bila obsodba Brencetova sklenjena stvar, še preilno je dr. Pegan ž njim g '-orli. da torej razgovor z dr. Poganom nanj ni upli-val, da bi bil drugače glasoval, kot jo. 4. Isti stotnik avditor Julus je pod prisego izpovedal, da dr. Pegan tega, kar je o Brencetu proti njemu omenil, ni govoril iz zlega namena, ampak da mu je to le nekako ušlo. 5. Dve priči (sorodniki Iirence-tovi) sta enako pod prisego izpovedali, da dr. Pe?an zastopstva Brencetovega ni nikdar prevzel. 6. Končno sledi iz izpovedbo ene priče, da dr. Pegan o Brencetu in njegovi aferi do tistega dne, ko je z Julusom govoril, ni ničesar vedel in mu je bila ta oseba popolnoma neznana. Kdor primerja te urotovitve iz spisov in iz zapriseženih izpovedb prič, pisanje listov, tisti vidi vso moralno propalost tega rodu. — Zakaj je rajni Ivan Brence padel? >Slov. Narod« je v svojem oficielnem poročilu o prenosu kosti narodnega mučenika Iv. Brenceta v številki 223 zapisal: »Ljubljana je včeraj popoldne (4. oktobra 1921) izkazala zasluženo čast Ivanu Brencetu, ki je kot značaj dal življenje za svoje narodno mišljenje in prepričanje. Nagovarjali so ga, ko je že stala smrt pred ujim, naj se sodnikom kaže skesanega in izgovarja na popolno pijanost, toda Brence kot značajen mož je odklonil tak zagovor ter sodnikom moško in brez ovinkov priznal, kar je rekel. (Podčrtali mi. Ur.) Zato je tudi padel.« Kar je »Narod« registriral, se je v tistih strašnih dneh, ko je rajni Brenco padel, govorilo po celi Ljubljani. »Slov. Narod« torej na eni strani sam priznava, da nima v Brencetovi aferi dr. Pegan krivde, ki jo na drugi strani vali nanj. Ta bistvena nedoslednost v eni in isti številki istega lista dokazuje našo trditev, da je imel »Narod« proti svojemu boljšemu prepričanju zgolj namen — hujskati! — Obrtne nadaljevalne šole. Od poučene strani se nam poroča: Prizadetim krogom je znano, da se imajo obrtne nadaljevalne šole boriti z velikimi težkočami materialnega značaja. Letni prispevki lokalnih faktorjev in državne subvencije ne naraščajo v toliki izmeri, kakor raste draginja, učiteljstvo pa zahteva leto za letom višje honorarje za pouk. Vse to povzroča naučni upravi nemale težavo in to tembolj, ker letošnji državni proračun še vedno ni ugotovljen in naučna uprava še ne zna natanko, s kakimi sredstvi bo razpo- in ovacij Hrvatom ni bilo ne konca ne kraja. Ko je nastopil zbor s kompozicijo »Iz bratskog zagrljaja«, ni prevzelo občinstva samo navdušenje, mnogi so bili ginjeni do solz. S tem večerom je slavila tamburica svoj slovesni vhod med Slovence in v tridesetih letih prehodila skoro vse podeželske odre in društva. Pesem »Iz bratskog zagr-Ijaj?. ' pa je skoro že ponarodela med nami. Gmotni uspeh Akademije je bil za ono dobo nekaj velikanskega. Po odbitih tro-ških je ostalo za Ciril-Metodovo družbo čistega nekaj nad 200 goldinarjev in en cekin. Čisto naravno je, da je bil po tem uspehu v Ljubljani tudi izlet v Vrbo in na Bled za dijake pravi slavnostni pohod. Na Prešernovem domu je pozdravil dijaštvo sedanji gospodar Vovk, oblečen v narodno nošo. Na Bledu pa je zaprosil knez Win-dischgraetz, če sme priti poslušat tamburi-ce, ko jih ni še nikoli čul. Nekaj Hrvatov ostalo potem na Slovenskem in j< o po deželi. Med temi je bil tudi Št« č, ki se je lotil takoj slovenščine ir mil z našo literaturo. Dva tedna po udeležil veselice se-dmošolcev v 1 . Nastopil je javno na odru in pred ni bilo niti sledu po hrvatskem n. Jregorčičevo pesem: »Kmečki hiši. bil to omen, ki je pokazal že teda jnjega voditelja »Seljačke pt'"1"1 lagala v tekočem šolskem letu. Zato naučna uprava ne more dati na mnogobrojna vprašanja, ki jej dohajajo v tej zadevi, točnega odgovora, dokler sama no izve, v koliki izmeri so njeni predlogi vpoštevani v državnem proračunu. To velja v prvi vrsti za obrtne nadaljevalne šole, ki se nameravajo letos na novo otvoriti. Priporočati je dotičnim činiteljem, da počakajo s pri-četkom pouka do tedaj, ko bo znan državni proračun. Glede ostalih, že obstoječih šol pa ni nobenega zadržka, da prično s poukom, kakor to določa njih pravilnik. Naučna uprava je u ver jena, da se bo pri obojestranski dobri volji našel modus, ki bo zasigural obstoj teh velevažnih učnih priredb za naš obrtni naraščaj. — V kočevskem okraju je Še nekaj praznih učnih mest. Učitelji in učiteljice, ki še nimajo službe, naj se osebno ali pismeno zglase pri okrajnem šolskem nadzorniku v Kočevju. — Višnja gora. Dosedanji nolar Hubert Za -vrSnilr je odšel ua svoje novo službeno mesto v Krško. — Trži?. Prihodnjo nedeljo, 0 oktobra zvečer ob 8. uri otvori Društvo sv. Jožefa svojo letošnjo gledališko sezono. Dramatični odsek nastopi z lopo Finž^arjcvo igro v treh dejanjih: »Razvalina življenja*. Društvo je dalo letos društveno dvorano lepo poslikati in g. Bradaška iz Kranja je napravil za oder precej novih kulis, tako da oder ln lepo poslikana dvorana že sama na sebi vabita in zato še tem bolj upamo, da bodo tudi letos Tržičani v lepem številu obiskovali društvene prireditve, ludi so za letošnjo sezono na programu res lepe igre, ki na tem odru še niso bile igrane. Društvo si je kupilo tudi klavir, ki bo zlasti dobro služil za igranje pri igrah med pavzami! Za otvoritev bo društveni pevski zbor zapel več narodnih pesmi, posebno koroških, kot spomin na nesrečni koroški plebiscit, katerega obletnico bomo praznovali v ponedeljek 10. oktobra in.zato ludi iz tega ozira vabimo vse k naši prvi prireditvi v letošnji sezoni! Vstopnice se dobe kot do sedaj v brivnicl gospe Tavčar. — Krompir in granate. Zadnjo sredo so v Bratislavi ustavili voz, ki je bil označen kakor krompirjeva pošiljatev za Košice. Ko pa so vagon odprli, so našli med krompirjem polno bomb in ročnih granat. Pošiljka je bila namenjena košiške-mu mažarskemu društvu, da bi jo utihotapilo preko meje. š Škof dr. Napotnik obolel. Iz Maribora nam poročajo, da je škof lavantinski prevzv. g. dr. Mihael Napotnik nevarno obolel in je bil v torek spreviden. š Delavski shod priredi v Mariboru v nedeljo popoldne v Splavarski ulici Jugoslovanska strokovna zveza. š Proti draginji in povišani stanovanjski najemnini sklicujejo v Mariboru protestni shod za nedeljo dopoldne združeni odbori narodnih stanovskih organizacij. š Konec vežmilijonsko afere. Občinsko sodišče v Mariboru je 5. t. m. razpravljalo o več-milijonski aferi družbe, v kateri so bili Karel Per-tinac iz Celja, Izidor Frank iz Zagreba, Viktor Grof iz Budimpešte, dr. Vasič in dr. Vlašič. Zadnja dva sta v poslednjem času iz družbe, Iti je delala večmilijonske kupčije, izstopila. Lela 1919. je omenjena družba v Nemčiji naročila 9000 vagonov soli po 2000 mark za 10 ton. Večino te soli so odstopili monopolni upravi v Belgradu. Lansko leto meseca novembra so prejeli od omenjenega naročilo 182 vagonov soli v Maribor ter jo pustili ležati v skladišču v Mariboru do marca t. k Občinsko sodišče je prve tri družabnike obtožilo kupičenja blaga in špekulacije. Pri razpravi sla navzoča obtoženca Pertinac in Frank dokazala, da jima ni bilo mogoče soli razpeČati, ker jo je bilo sploh preveč nakopičene v Mariboru in so imeli radi tega izgubo, ker jih je veljala nad določeno prodajno ceno. Zanimiva je bila izpoved, da je Jadranska banka, ki je podjetje financirala, zahtevala 20 odstotkov od dobička. Pri tem je neki izvedenec opomnil, da ve za slučaje, ko je omenjena banka zahtevala tudi po 50 odstotkov. Ravnatelj Kreditne banke je nato kot izvedenec izpovedal, da v normalnih časih banke računajo za posojeni denar 034 odstotkov in da je 7. drugimi dodatki normalna in pravična mora 12 odstotkov. Zaslišani izvedenci so tudi izpovedali, da je bilo svoj čas res toliko soli v Sloveniji, da je ni bilo mogoče prodati. Sodišče je radi doprinešenih dokazov obtožence oprostilo. š »Granične čete« so od 1. oktobra dalje zasedle obmejne carinarne od Prekmurja preko Lajn-kove do Plač, Prevalj in v marenberškem okraju. S tem so prevzele stražo carinske meje in zamenjale sedanje finančne straže. Večina vojakov v granični četi je ruskih beguncev, med katere so pomešani Slovenci, Bošnjaki in Dalmatinci. Gra-nična četa prevzame te dni tudi mariborsko cari-narno. Zamenjane finančne straže se razdele na nove okrajne uprave, in sicer v St. Lenartu, Šoštanju, Laškem in mariborski okolici Preostali finančni stražniki se bodo porabili za pobiranje trošarine iu sploh za notranje posle, tako da bo gra-nična četa imela obmejno carinsko službo popolnoma v svojih rokah. š Požar je razdejal lansko jesen Pečnikovo hišo v Podgorju. Zanetila io je zlobna roka in se je zločinka pred kratkim sama izdala v neki družbi. Prijel jo je na sv. Mihaela dan minuli teden orožnik Alfonzo pri Bonaču nad Vrbov-cera, daleč po svetu znano vlačugo Leopoldino Protckcijo iz Lopovščine pri Celju. Zaslišana I'e bila takoj pri občinskem sodišču, pa ie ne-taj časa tajila, slednjič pa zločin priznala. Po-gorelec je za majhen znesek zavarovan, pa ima veliko škodo. Popravil je le en konec hiše, kicr mu je peč ostala nepoškodovana. Požigalka nima nič, da bi mogla odškodovati. če bo morda obsojena. Pr. je na sumu, da je okoli petnajst požarov kriva. š Napad na učitelja v Makolak. Ze prej enkrat so napadli v vasi Pečke učitelja Gabrščck in so mu zadali dva udarca z bodalom po glavi, a neki Trantura ga je udaril z železno palico tik pod levo sence. Zato si je omislil učitelj orožni list in repetirko. V nedeljo pa ga je napadel neki Skrbinek pred makolsko cerkvijo. Ko je videl učitelj, dn ima napadalec v roki odprt uož, je nameril proti njemu repetirko in ga je šUrikrat opozoril in svaril. Kljub temu se je Skrbiuek zaletel proti učitelju in zamahnil z nožem. V tem trenutku je učitelj Skrbineka smrtno nevarno ranil v trebuh. Uvedla se je preiskava. Ge BORZA. Zagreb, 5. oktobra. (Izv.) Devize: Pešta 8475 do 8500, Berlin 197—198.5, Italija 950—955, London 905—910, Ncwyork 234—236, Pariz 1(575, Praga 25«, Dunaj 850—870, Curih 40, Bukarešta 206, Napoleoni 780. — Valute: Nem. marke 192—194, lire 930, dolarji 231.50, nem. avstr. krone 11—12, leji 198, carski rublji 12.50. Dunaj, 5. okt (Izv.) Devize: Pešta 428, Berlin 2380, Italija 11.600, London 11.400, Newyork 2390, Pariz 21.200, Praga 3150, Cu/ih 52.000, Bukarešta 2995, Zagreb 1190, Varšava 4772. Curih, 5. okt. (Izv.) Devizo: Pešta 0.82, Berlin 455, Italija 2275, London 2141, Newyork 571, Pariz 4075, Praga 590, Dunaj 0.35, Holandska 18375, Bukarešta 480, Zagreb 245, Varšava 0.09. — Valute: nem. avstr. krone 0.24. g Upeljava poštno-hranilnib knjižic. »Uradni list-: z dnp 4. oktobra prinaša uredbo o poštnem hranilnem, čekovnem iu virenjentskem prometu v naši Kraljevini. g Gencrulna direkcija earin jo izdala naredbo vsem carinarnicam po pokrajinah, po kateri se ne bo zahtevalo uverjenje in zavarovanje valute za blago, Iti je bilo nalovorjeno ali je bilo na potu v inozemstvo na dan, ko je novi pravilnik o devizah in valutah stopil v veljavo. Kot dokaz bo pri tem postopku služil tovorni list v smislu člena 16. pravilnika. g Gospodarski pomen Zgornjo Slczije za Poljsko io Nemčijo. Nemški listi poročajo, da bo po najnovejših poročilih sprejela zveza narodov angleški predlog glede delitvo Gornje Slezije. Tako bo dobila Poljska samo okrožji Ples in Rybnik, medtem ko bi ostala Gornja Šlezija ostala Nemčiji. V okraju Ples in Rvbnik je 20 premogovnikov, ki so producirali lani 7 milijonov tou premoga. To je četrtina vse gornje šlezijske premogovne produkcije. Svinčenih in cinkovnih rudnikov v Plesu iu Rybniku ni. Pač pa sta Ples in Rybnik važna glede koksa, katerega producirata na treh mestih. Od bogate železne industrije se nahajajo v Plesu in Rybniku samo tri livarne. Nemci pravijo, da nemška železna industrija ue bo z Rybnikom in Plesom veliko izgubila. g Stanjo papirnatega denarja v Franciji. Francija ima v prometu 37.129,458.000 frankov papirnatega denarja. g Podraženje tarifov na dunajski električni železnici. Na dunajski električni železnici bodo podražili vozne listke od 10 na 16 kron. g Svobodna trgovina z mesom v Avstriji. Dunaj, 5. oktobra. (Izv.) Ministrstvo prehrano namerava uvesti popolnoma svobodno trgovino z mesom ker so državne blagajne preveč izčrpane in ne morejo več prenašati ogromnega deficita, ki ga plačuje država pri nakupu mesa predvsem iz inozemstva. lj Pri nedeljski prireditvi Pevske zveze ob 3. uri pop. v Unionu bodo nastopili sledeči zbori: Sv. Jakob ob Savi, meš. zbor, Dol pri Ljubljani, meš. in žen. zbor, Ig pri Ljubljani, moški in meš. zbor, Radovljica »Sloga«, moški zbor, Smlednik »Kvišku«, meš. zbor, »Ljubljana«, meš. zbor. Vsak zbor bo pel po dve pesmi, vsi zbori skupaj pa štiri, in sicer 1 moški in 3 mešani zbori. Vstopnice so že v predprodaji v trafiki v Unionu. Preskrbite si jih pravočasno, da ne bo pri blagajni prevelik naval zaviral toč-, nega začetka! — Skupnavajaza mašo in pevske nastope bo v nedeljo ob osmih. C-ni, ki že imajo note, naj jih prineso sabo, kdor bi pa rad pel in še nima not, jih dobi tamkaj pred vajo. lj Povska zveza. Važna in nujna od-borova seja bo v petek, dne 7. t. m. točno ob 6. uri zvečer v prostorih »Ljubljane«. Odbornike z mandati prosim, da prineso izdelana poročila za občni zbor s seboj. — Predsednik. lj Sestanek somišljenikov SLS za dvorski okraj bo v četrtek 6. t. m. ob 8. zvečer v Konsumnem društvu, Kongresni trg 2. Pridite vsi in točno! lj Korošci! Korošice! O priliki obletnice Koroškega plebiscita se vrši v soboto, dne 8. oktobra t. 1. ob pol 8. uri zvečer sestanek v prostorih restavracije »Zlatorogr, Gosposka ulica. V nedeljo dne 9. oktobra se vrši izlet v Kranj, kjer se vrši ob 2. uri popoldan shod Korošcev v prostorih gostilne »pri Majarčkur. Na shodu govori med drugimi prvoboritelj koroških Slovencev in bivši poslanec Franjo Grafenauer. Obenem pozivamo tudi na shod, ki ga priredi Gosposvetski Zvon na dan obletnice, v ponedeljek, dne 10. oktobra ob 8. uri zvečer v dvorani Union v Ljubljani. Vabimo vse prijatelje Korošcev, osobito Primorce, na čim številnejšo udeležbo! — Koroški begunci. lj Zborovanje Ljubljanskega učiteljskega društva. Današnji »Slov. Narod - prinaša poročilo o zborovanju Ljubljanskega učitelj_ skega društva ter končno njegovo protestno izjavo proti napadom »Jugoslavije«, »Slovenca« in »Novega Časa? na liberalno učiteljstvo, za kar zahteva popolno zadoščenje. Ljubljansko učiteljstvo zahteva tudi od učne uprave, da ga ščiti pred podivjano žurnalistiko. Ta »podivjana žurnalistika« pa je ljubljanskemu demokratskemu uči-teljstvu takoj ustregla in mu zagotovila popoln »uspeli** — državnega posojila, katerega reklamo je upletla v učiteljske resolucije. Vendar pa pravi poročilo, da so trgovci v prvi vrsti poklicani, da se marljivo udeleže podpisovanja. To velja pa tudi za korporacije, ki nabirajo fonde z daljšo uporabno dobo, kakor fonde za penzijo, odškodnine itd. Po končani reklami za državno posojilo, poroča >Slov. Narod : .-Zborovalci so izjavo in protest sprejeli z velikim odobravanjem in ogorčenjem . lj Kr. dr*. trgovska akademija v Ljubljani. Pouk v I. letniku trg. akademije se prično v petek, dne 7. oktobra, ob 8. uri zjutraj v poslopju tehnične srednje šole (II. nadstr., levo). Pričetek pouka t Ii. letniku in predavanja v abiturientskem tečaju bo razglašen pozneje v listih. — Ravnateljstvo. Ij Kolo jugoslov. sester ima svojo redno sejo v četrtek 6. t. m. ob 4. uri v risalnici Mladike, — Predsedstvo. Ij Vabilo ua labavni večer, ki ga priredi Zve. za vojnih vdov iu sirot v četrtek, dne 6. oktobra < Mestnem donui. lj Privatne stranke, ki so dne 28. »ept t L prenočilo jugoslovanske profesorje, se prosijo, da se v svrho poravnave računov zglasljo v petek, dno 7. oktobra od 2. do 4. popoldne v govorilnici I. drž. gimnazije (Tomanovo ulica). ij Huda žalitev. Gospod Anton Pesek je tožil zaradi razžnljenja časti carinskega uradnika Adal-berla Finžgarja, ker jo obdolženec dne 15. sept. letos govoril o g. Pesku žaljivo očitajoč mu nedo» voljene stvari. O tožbi jc 5. t. m. razpravljal g. višji svetnik Potrato, kateri je zaslišal priči g. Ivana llabiča in Maksa Klaučarja, katera sta po* trdila, da je Finžgar res govorii, za kar ga je g. Pesek tožil. Gospod Potrato je razpravo preložU, da se bodo še druge priče zaslišale. lj V notici »Smrtna nesreča na žclcmicic se nam je poročalo, da železniška uprava noče žrtve slabo razsvetljene postaje Grosuplje prepeljati v Ljubljano, temveč se mora vsled tega ponesrečenega Radičnika pokopati na Grosupljem. K temu smo prejeli pojasnilo, da je žc v železniških predpisih določeno, da se umrlemu železničarju dovoli prost prevoz na kraj pokopa. Vdovi ponesre« čenča se je to tudi povedalo. Odklonila pa je ta prevoz sama, ker so se ji stroški (predpisani dva krsti in prevoz od kolodvora v Ljubljani) zdeli previsoki. lj Čevljarska zadruga za Ljubljano in okolico vabi gg. člane na sestauek, ki se vrši v nedeljo 9/ t. m. točno ob pol 10. uri dopoldne v restavraciji g. Mraka, Rimska cesta 4. V zadevi važnih poročil je udeležba sestanka obvezna. (k) lj Krompir za Ljubljano. Vse stranke se opozarjajo, da se v petek in soboto, dne 7. in 8. oktobra t. 1. ne bo izdajal krompir, ker se bo ta dva dneva porabilo za polnjenje skladišč, dal strankam ne bo treba pri prevzemu krompirja' čakati na dovoz s kolodvora, ki se vsled polnjenja krompirja v vreče ne more vršiti dovolj naglo. V pondeljek, dne 10 oktobra se prične zopet redna oddaja krompirja. Strankam se ni treba bati, da bo krompirja zmanjkalo. Do konca tega meseca dobe vse stranke sigurno krompir. lj Zdravstveni izkaz ljubljanske občine za čas od 25. sept. do 1. oktobra. Rodilo se je 16 moških in 17 ženskih, skupaj 33 otrok, med njimi uva mrtvorojenčka. Umrlo pa je 17 moških in lt ženskih, skupaj 28 oseb, med njimi 15 tujcev. Od nalezljivih bolezni so bili prijavljeni: 2 slučaja davice, 2 škrlatinke, 2 trebušnega legarja, 21 griže m 1 slučaj dušljivega kašlja, skupaj 29 slučajev. lj Prijet poštni uradnik. Dne 2. oktobra je policija aretirala v hotelu Llovd poštnega asistenta Maksa Goloba iz Zagreba, ker se ni mol« gel legitimirati. Ko je policija preiskala poste-jo, v kateri je ležal Golob, so našli tam Golobov krstni list in svedočbo. iz katere se je raz-videlo, da je Golob poštni asistent v Zagrebu? v belem papirju so našli tudi zavitega 50.100 kron denarja in samokres. Golob ie rekel, da je našel denar v Zagrebu in da ie dobil 4 tedenski bolniški dopust. Iz Zagreba se je sporočilo^ da Golob ni dobil dopusta in da je najbrže kradel denar iz pisem, katera prihajajo iz Amerike. lj Obsojeni tat koles. Janez Vutholen iz Ma-ribora, trgovski pomočnik, jo v družbi dveh tovarišev odpotoval iz Maribora v Tirole in v Italijo, V Meranu se jo družba razšla in Vutholen ter Adolf Kokol sta potovala iz mesta v mesto. Ko ji. ma je denarja zmanjkalo, sta ukradla vsak po eno kolo, se odpeljala v drugo mesto in je tam prodala. Dne 23. marca je Vutholen ukradel pred glavno poŠto eno kolo v vrednosti 1000 kron; dne 25. marca pa Juliju SusterSiču. kolo, vredno 1800 kron. Deželno sodišče je obsodilo Vutholena na 0 mesecev zapora. Ij Neprevidna vožnja. Ko je nameravala Katarina Zlatič prekoračili Dunajsko cesto, se je pripeljal od glavne pošte mesarski pomočnik Jožef Sladič in jo jo podrl na tla. Zlaličeva je bila poškodovana nad kolenom iu na dlaneh. lj Okradeni delavec. Delavcu Josipu Miliču iz Prekmurja je bila ukradena listnica, v kateri je imel 1700 kron denarja. Socialni vestnik. POSELSKA ZVEZA. Poselska zveza nam sporoča sledeče svoje sklepe: Dolgo je od tega, ko je zadnjič stopila organi-zacija služkinj pred javnost z zahtevo za povišanje plače. Vsled tega so je sklenilo na enketi, ki se je vršila v soboto, 24. septembra t. I., izdati zahteve v obliki oklica. Zastopane so bile zastopnice vseh mest Slovenije. Korak, ki ga je napravila organizacija, ima tudi namen enotne ureditve plač služkinj. Sklep enkete, ki ga je prejel tudi občni zbor v nedeljo, dne 25. septembra soglasno, se glasi: ^Ker so danes plače služkinj tako različne, poleg tega tudi malenkostne, je treba enotnosti. Vsled tega se določi minimalna plača, ki naj znaša poleg hrane in stanovanja: 1. Kuharica, ki oprav« jja oiienem tudi druga gospodinjska in hišna dela, 550 K mesečno. 2. Kuharica, katera nima nobenega drugega dela, 500 K mesečno. 3. Sobarica 400 K mesečno. 4. Navadna služkinja 350 K mesečno. 5. Pestunja 300 K mesečno. 6. Navedena tarifa velja za čas od 1. oktobra do 31. decembra 1921. S 1. januarjem 1922 se bo določila nova tarifa. S tem bo izključeno izrabljanje ene ali druge strani. Dn pa danes tarifa, ki smo jo tu navedli, ni pretirana, mora vsakdo priznati. Organizacija služkinj so je reorganizirala in se bo kot taka morala držati sklepov občnega zbora iti enkete.c Strokovna organizacija služkinj pozivlje vse služkinje-nečlanice, da sc čimprej včlanijo iu skupaj s članicami gredo v borbo. Vsak sfučaj kršitve poselskega reda naj se nemudomn naznani organizaciji, ako hočemo, da se bo poselski red izvrševal. Poživljamo vsa članice, da se dosledno ravnajo po sklepu občnega /bora ter po zgoraj navedeni tarifi. Članica, ki bi se ne ravnala po tem, bi bBa izključena iz organizacijo in podvržena bojkotu. Ravnotako je podvržena bojkotu gospodinja oziroma gospodar, kateri bi silil posla k temu nasprotujoči pogodbi. »Slrokovnn zveza služkinj* je spremenila na občnem zboru ime in so sedaj imenuje »Poselska zvezo«. Prostori so: Stari trg 2, I. nadstr. V Ljubljani, dne 25. septembra 1921. s Proti dvojni raposlitvi. Mestni svet v Duis-burgu je vsled pritožb rokodelskih krogov in brezposelnih izdal naslednjo prepoved: Vsaka vrsta dela izven glavnega poklica pri drugih delodajalcih proli plačilu je prepovedana. Redno čezurno delo pri istem delodajalcu je dovoljeno le, če v vsakem posameznem slučaju dfi svoje pritrdilo obrtno nadzorstvo. Domače delo, agenture in drugo posredovanje se sme izvrševati le temeljem obrtnopolicijskega dovoljenja in proti plačilu do-I it nega davka. s Pomoč srednjemu stanu. V razpravi o pomoči propadajočemu srednjemu stanu jc dr. Her-schel v Vratislavi sprožil predlog, naj mestne občine ustanove posebne urade za srednji stan. Ti uradi naj bi med drugim posvečali svojo pozornost učinkom davčnih zakonov na položaj srednjega stanu. pr »Probuda«. V soboto, dne 8. t. m. ob pol IS. uri se vrši na tehn. srednji šoli, v pritličju it. 6, važen sestanek društvenih članov, pa tudi nečlanov, ki se zanimajo za društveni razvoj. Sklepalo se bo o nadaljnji društveni organizaciji, o društvo-■li šoli. o društvenem listu itd. pr Prvi tehniški koledar v kraljevini SHS. »Udruženje graditeljev kraljevine SHSc izda glasom sklepa glavne skupščine v Ljubljani dne 1. V. 1921 s prvim januarjem 1922 sOrlič«, glasilo naraščajo, je izšel te dni. Nastopil je svoj drugi telili!" in ho izhajal vedno s šolskim letom. Letošnji letnik se je povečal in je poslal glasiio vsega naraščaja, tudi izven šolskega. Cena je pa za odseke in krožke ostala stara — 2 dinarja na leto. —• Povsod ga prav pridno razpet avajte in ".-'Hirajte zanj. Upravništvu v Kamniku čimprej javite, koliko izvodov hočete, da vam pošilja. Nekateri sle morda dobili preveč, gotovo pa mnogi premalo. V teku meseca oktobra se morate od povsod zglnsiti, da bo mogla uprava natančno vedeti, koliko druge številke naj da nalis-nili. Na delo za »Orlica«! S tem najzanesljivejše širite orlovskega duha med našo mladino. — Bog Turistika in šport. Avtomobilska vztrajnostmi tekma po Sloveniji. Športna zveza, avtomobilski odsek objavlja: Ker se je nekaj na progi ležečih cest tekom zadnjih dni posulo z debelini gramozom, je moralo vodstvo tekme za dneva 8. in 9. oktobra razpisano avtomobilsko vztrajnostim vožnjo po Sloveniji preložiti na nedoločen čas. (k) ii V . Z j M L na ('mucah (zra- Or. S. I Hiša z vrtom ven kolodvora) je Ker moj sin OTMAR OGRIN prevzema zdravnik za otroško bolezni in praktični j na prodaj. dela ter dela razne dolgove iu prodata i zdravnik 3638 črmiče št. 59, pošta Ježica. materijal v mojem imenu, javljam, da ui j _. n|*flj|tj}.n vnnpf ■_ za nobeno stvar upravičen ter smatram i = Us 1111111 a tUjjJCl . vsako tako dejanje za neveljavno in ni- 0fl g d0 4 j)0p v Nunski ulici Št. 8. sem plačnik za njega, V Ljubljani. 5. oktobra 1921. j 0^3?]!!$* IH Več se izve pri lasta«tu: *Ollesehau Ptič in z vojaki, Abadie Patent, ' ' ' Ottoinan, Altesse, nadalje pisemski, kan IVAN OGRIN, stavbeni podjetnik, j cecilijanec z dobrimi spričevali, izučen j rokodelec, želi premeniti službo v mesecu : novembru. — Naslov pove upravništvo i , . i »Slovenca« pod št. 3609. * i.u 1 vajenca na tri leta s celo oskrbo;__ sprejme MATIJA HtJKOVEC, čevljar, j <•♦<«♦♦♦♦<• »♦<>♦♦♦♦♦». Cvetkovič, p. Jastrebarsko, Hrvatsko. ribničan, mandalon in prepeličar (koks) ■. kupuje in pla-'j ča najvišje: dnevne cene jriijski, trgovski, koncoptnl, gladilni (šmir-®Sjgel) in stekleni papir priporoča 3624 veletrgovina Osvald Dobeic Ljubljana, Sv. Jakoba trg 9. jsV Proda se dobro ohranjena, polpokrila v Sori štev. 2, p. Medvode. l/nrl IA Swel(0Y0 Čres!o l\Ubl JA tolčeno, letošnje, zdravo, 2 vagona ribarice iz riževe slame ili prave korenine, konjske, za iikanjc (Glanz), mazalko ter razno i špago in čevljarsko prejo priporoča po Kmet & Kornp., LjyLiS|aiia nainižjih cenah Gosposvetska cesta štev. 8. Prosim za ponudbe! "■S*?: 362': 3389 kupi AND. JAKIL d. d., Karlovac. ENGLSSH LESSONS. Miss Farler lesumes her lessons. Courses will be given. lnlervievs. — Mondays Wednes-days & Fridays 5 to 6 o'clok. Dunajska cesta 25. 3617 Naprodaj je Ljubljana, Sv. Jakoba trg štev. 9. 2 sobi in pritikline v okolici Ljubljane ob železnici -f*®"* iščem. Nagrada dobra. Ponudbe pod šifro: »STANc na: Anončni zavod Drago Bcseljak & drug, Ljubljana, Sodna ulica št. 5. KUPIM iCmi! z velikim vrtom ali malim posestvom. Pogoj: prosto stanovanje tekom par mesecev. — Natančne pismene ponudbe do 15. oktobra 1921 tia: Anoučni zavod Drago Bcseljak & drug, Ljubljana, Sodna ulica št. 5. aHaaaannaBBisEa&i&H čevljarski stroj Nagrobne lučice :: sveče >SingeM (ciiinderca), malo rabljen, po; in sivo (ešveško) milo nudi po najnižjih nizki ceni. Več se poizve pri IVANI ZU-j cenah tvrdka Osvald Dobeic, Ljubljana. PAN, Trzin štev. 3. 3597'Sv. Jakoba trg št. 9. 3023 Trboveljska premogokopna družba namerava ponudbenim potom pokriti del svoje letne potrebe v A za leto 1922. Cenj. pismene, kakor tudi ustmene ponudbe na delne dobave se prosi na naslov: Trboveljska premogokopna družba, oddelek za les, Ljubljana, Knaflova ul. 13. Ravnateljstvo in uradništvo tvrdke Balkan" d. d. v Ljubljani naznanja tužnim srcem, da je zvesti naš uradnik in vrli tovariš, gospod ?7 iijiijjii EKŠsll ■pm danes ob 1. uri zjutraj po kratki, mučni bolezni, v cvetu svoje mladosti preminul. Pogreb pokojnika se vrši v petek dne 7. oktobra 1.1. od njegovega doma v Kosezah na pokopališče v Dravljah. Preminulega ohranimo v trajnem spominu. V LJUBLJANI, 5. oktobra 1921. I nudi kot glavno zastopstvo prvorazredne industrije po Naslov: prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, šenijanški in trboveljski premog vseh kakovosti in v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava pirna čehoslovaški m angleški koks za livarne in domačo uporabo ter kovaški in urni premog Prometni zavod za premog i 1 v Ljnisljaai, Diska ii!. 19 mm rroje za vse vrste toka in napetosti in naprave za mer^ jenje toka Inštalacijski materija! Kompletne kino naprave me, kovinske vlitke in kovino za tečaje Modro ga lic o Stroje za formiranje litega železa Blagajne oklopne patent „ROBUR" varne proti požaru in vlomu Steklene instrumente in termometre Gospodarske stroje oric e Sack-PLUGE, brane, kultivat( in kosilnice Materija! za brušen:e Papir in zavijalni papin vsake vrste. ;efalnice naterijal