Po pošti prtjomaa: za celo leto naprej 26 K — h pol leta ietrt , mesec 13 l . 6 ,60 , 2 , 20 , V upravniitvu projeman: ra celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10 , — , ietrt , , o , - , mesec , 1 ,70» Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnino in inserato ■prejema uprsvniitvo v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vraCajo, nefrankovana piama ne vsprejemajo. Urodniitvo je v Seme-niflkih ulicah St. 2,1., 17. Izhaja vsak dan. izviemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 89. V Ljubljani, v petek 19. aprila 1901. Letnik XXIX. Državni zbor. Dunaj, 18. aprila. Danes je bila prva seja po velikonočnih počitnicah. Sošla se je zbornica v znamenju dela. Skoraj vsi vplivnejši listi izražajo precej optimizma. Razmere so v istini boljše, nego so bile minolo leto ob tem času, ko so se Čehi pripravljali na odločno opozicijo, ki se je 8. junija končala z divjo godbo. Češki poslanci so krenili na mirnejšo pot, ker jim je vlada gradda zlate mostove. Obljuba, da cesar pride v Prago in na svoje troške ustanovi umetniško galerijo v Pragi, je gotovo ugodno vplivala na češko javno mnenje in pomirila mnoge duhove, ki ravno ne prisegajo na Klofačevo zastavo. Upanje je torej, da bode zbornica vedno mirneje reševala svojo nalogo, ako ne bodo razni slučaji in zakulisni intrigantje iznova kaliii vode. In ravno to ni izključeno, kakor se je pokazalo že v današnji seji. Zopet vihar. Kakor znano iz listov, je prestolonaslednik nadvojvoda Frančišek Ferdinand prevzel protektorat katoliškega šolskega društva. Liberalni listi so takoj izrabili to dejstvo in »N. Fr. Pr.« je v današnjem uvodniku naravnost poživljala nemško itt^ikalce, dl» vlado inlerpalujejo v zbornici. In res so Kaiser, dr, D e r s c h a t t a in in B e u e r 1 e vložili interpelacijo. V tej trdijo, da je katoliško šolsko društvo »bojno društvo klerikalne stranke«, ki pobija šolske zakone. Zato vprašajo interpelantje: Ali je nadvojvoda prevzel protektorat v dogovoru z vlado in kaj hoče vlada storiti z ozirom na dejstvo ? Že mej čitanjem interpelacije bo kričali hajlovci in njihovi sonišljeniki v nemški ljudski stranki. Ko pa je nemški radikalec H e r z o g čital dotično poročilo v »Vater-landu«, nastal je v zbornici velik hrup. Mnogi desničarji so živahno ploskali, da je nadvojvoda tako odločno obsodil proti-rimske in protiavstrijake rovarje, nasprotno pa so nekateri levičarji metali okoli sebe psovke, katerih ne smem in ne morem zapisati. Odlikoval se je a svojo netaktnostjo zopet poel. Malik. Herzog je končal svojo prusijado: Mi smo nadvojvodi hvaležni za njegovo izjava Nemci v Avstriji sedaj vedo, česa se morejo nadejati. (Divji krik med radikalnimi Nemoi). Ministerski predsednik dr. pl. Korber je takoj odgovoril, da mu je bila stvar neznana. Sicer pa je vse le zasebna stvar in vlada za njo ni odgovorna. (Klici: Bodoči vladar naj pomisli, kaj govori ! Protestantje bo enakopravni s katoličani. Wolf ae zadere: »Los von Rom«, kar ponavljajo njegovi tovarišu Velik nemir.) Post. Malik, bivši častnik, ee je hotel ovekovečiti in predlagal debato o odgovoru ministerskega predsednika ter glasovanje po imenih. Zbornica je s 149 glasovi proti 106 odklonila debato, oziroma obsodila nemško-radikalno predrznost. Z levičarskimi Nemci so od desnice glasovali samo Klofač s tovariši in dr. Tavčar, kar je osupnilo celo nekatere Mladočehe, ki so večinoma glasovali proti prusakom ali pa se odtegnili glasovanju. Z desnico so glasovali ustavo-verni veleposestniki in antisemitje. Izid glasovanja je zopet vzbudil živahno odobravanje na desnici in ropot na levici. Nato je zbornica prestopila k prvi točki dnevnega reda. Pristojbine od prenosov premoženja. Dne 16. avgusta 1899 je izšla cesarska naredba, s katero je tedanja vlada grofa Thuna bistveno premenila prejšnje določbe glede pristojbin od prenosov premoženja. Ta naredba, katero je bila vlada že 1. 1898 predložila zbornici v obliki zakonskega načrta, obsega mnoge olajšave za kmečke in male hišne posestnike v mestih. Tako so bile prej nepremičnine v vrednosti do 500 gld. pri prenosu v premi črti pristojbine proste. To vrednostno mejo je cesarska naredba zvišala na 5000 kron, in od nepremičnin (posestev) od 5000 do 10.000 K vrednosti se je pristojbina znižala od 1 '/a odstotka s pri-klado na pol odstotka brez priklade. Istotako so se izdatno znižale pristojbine od kmečkih posestev pri prenosu tudi na druge osebe, ki niso direktni potomci, in pri uce-nitvi preužitkov. Sicer pa so dotično olajšave, oziroma določbe jasno raztolmačene v zadnjem koledarju družbe sv. Mohorja. Toda ta naredba, ki dovoljuje izdatne olajšave za kmečke in male hišne posest uike v mestih, je zadela ob odločen odpor pri mestnih stavbenih podjetnikih in večjih hišnih posestnikih. Vlada je namreč hotela izpadek vsled olajšav deloma nadomestiti s tem, da je preklicala prejšnje olajšave pristojbin pri prenosu novih ali prezidanih poslopij. Normalna pristojbina 3'/, odstotka s 25odstotno priklado je vsled popusta znašala samo l'/4 odstotkov, ako je poslopje vsaj v dveh letih prešlo v druge roke. Te olajšave so izrabljali nekateri stavbeni podjetniki v večjih mestih, ki so gradili hiše in jih hitro prodajali. Cesarska naredba iz leta 1899 pa je te olajšave preklicala. Vsled tega so mestni stavbeni podjetniki storili razne korake, v zbornici so bili vloženi predlogi, naj bi se cesarska naredba preklicala ali vsaj potom zakona premenila. Pristojbinski odsek se je pred prazniki bavil s tem vprašanjem in z veliko večino sklenil, da je cesarska naredba, izdana s § 14., protiustavna in da jo treba nadomestiti z zakonom, ki naj dovoljuje kmečkim posestnikom in malim hišnim posestnikom v mestih v cesarski naredbi določene olaj šave, ob enem pa naj se znižajo tudi pristojbine pri prodaji novih in prezidanih hiš. Prvi in drugi paragraf cesarske naredbe sta torej ostala neizpremenjena. Tretji paragraf odsekovega poročila pa določa, da znašajo pristojbine 21/, odstotka od novih in prezidanih poslopij, ako v štirih letih preidejo v druge roke, in 3 odstotke vrednosti, ako so od zadnjega prenosa pretekla štiri leta, a ne še šest. To je glavna prememba cesarske naredbe. Danes se je pričelo v zbornici drugo branje. V glavni razpravi so govorili: Noske, dr. Schöpfer, Rotter in Tschernigg. S tem je bila glavna razprava in seja končana. Jutri govorita glavna govornika dr. K a i z 1 pro in Steiner contra. Važnost trgovinskih pogodeb. (PiSe državni poslanec vodja Fr. PovSe.) (Dalje.) III. Naia lesna kupčija. Kakor so veliki industrijci zagnali krik proti zahtevi poljedelcev, da se varuje njih poljedelska produkcija, osobito žito, in so še celo trdili, da hočejo kmetovalci podražiti delavcu kruh, tako so se osobito lesni veliki obrtniki pokazali neverjetno sebične, in to s tem, da so na ministerstvo vložili prošnjo, da ta otežkoči izvoz lesa v inozemstvo z zvišanjem voznih tarifov na železnicah. Da celo to zahtevajo lesni obrtniki, da naj naša državna vlada naloži izvozno carino na les, ki bi ga iz naše države izvozili čez mejo. Kaj enakega bi pač ne bili pričakovali od stanu, ki z vso vnemo dela za varstvo in obrambo lastne produkcije in kliče vlado ter parlament na pomoč, da se njega izdelki varujejo tuje konkurence. Posebno velike tovarne za izdelavo papirja, za katerega potrebujejo tudi lesa, so podale vladi spomenico, v kateri tožijo, da se od leta do leta več lesa iz naše države izvaža v inozemstvo. Res je, da poslednja leta se je mnogo več lesa v Nemčijo izvozilo oziroma prodalo, kar jo deloma provzro-čilo, da je cena lesu nekoliko narasla, a mi kmetovalci smo tega vedeli, saj je srečen oni gospodar, ki ima še kaj lesa v gojzdu, katerega je nekdanji kmetijski minister grof Mansleld tako dobro imenoval najboljšo zakladnico (Wertheimerico) vsakega posestnika. Brez ozira na korist, ki nastaja našemu gozdarstvu po tem, da narašča izvoz lesa, mora se s 8tališča splošnega gospodarstva le pozdravljati dejstvo, da se vsaj v tej za našo državo toliko važni panogi gospodarstva obrača na bolje, toliko več, ker je po premogu nastala konkurenca domačemu lesu za kurjavo. Pa tudi z državno-gospodarskega stališča je ugoden naraščajoči izvoz našega lesa, ker prav ta izvoz dokaj pripomore, da je naša trgovinska bilanca v desetletju 1890 do 1899 bila večinoma aktivna. V 1. 1899 znašal je izvoz našega lesa 40 milijonov kvintalov, od teh odpade 19 LISTEK. Med romanskimi narodi. Popotni spomini iz Italije, Španije, Francije in Švice. Piše Jos. Lavtižar. (Dalje.) V Figueras se je začelo daniti, v G e r o n i pa pokaže vzhajajoče solnce svoje prijazno obličje. Mesto stoji na mali višini, katero nadvladuje škofijska cerkev s piramidalnim stolpom, čudno, da mu manjka zgornjega ošpičenega konca. Leno teče pod zidovjem voda Ter, nad katero se vzdigujejo hiše navpik, kakor bi bile zidane ena na drugi. Od tu dalje je lepo obdelano polje, ob mejah se vidijo pinije in neke čudne vrste borovci. Široko dolino obdaja gorovje, a smreke ni opaziti nikjer, sploh je drevje, izvzemši brezo, vse drugače kakor pri nas. Na griču raztegnjeno mestece Hostalrich s tremi okroglimi stolpi in s plitvimi strehami ima prav španski značaj, višje stoječa razrušena trdnjava pa spominja, da so bili nekdaj tod okoli bolj viharni časi. Tropi majhenih rujavih ovac beže pred brizgajočim strojem, a kmalu tišči živalica zopet glave v travo, ki je vsa osmojena po vročini. . v _ _ / Žive duše ni v vagon, da-si sem se veselil že naprej, kako bom občeval z narodom. Toda kdo se bo peljal v prvem razredu, kjer ne dobim drugih tovarišev, kakor imovito gospodo, ki potuje iz ene dežele v drugo ter se vozi le na večjo daljavo zaradi v kupčije ali za kratek čas. Španskega kmeta gotovo ne dobim tukaj in vže zato poiščem v prihodnje onih prostorov, kjer pridem v dotiko s priprostimi ljudmi — domačini. Nekoliko živahnejše je v Granollers-u, kjer se snide z našo progo ona, ki pripelje iz mesta V i c h pod Pirenejami. Dečki se obešajo po vozovih, ponujajoči skozi okna časopise. Obleke nimajo druge na sebi kakor hlače in čez nje dolgo sivo srajco, prepa-sano z vrvico, kar se jim prilega prav dobro. Okolica je vedno bolj obljudena, in vse kaže, da se približuje Barcelona, glavno mesto Katalunije, a h kratu največje trgovsko in obrtnijsko mesto Španije. Na predzadnji postaji vstopi v voz agent hotela „Ambos mundos" ter razmeče po sedežih priporočilo svojega gostišča. Sedaj, prijatelj, pa pride tisti čas, ko stopiš med popolno neznan narod, o katerem si pač čital marsikaj, toda videl ga še nikoli; tudi jezik bo treba obračati drugače. Da bi mi španščina ne bila preveč španska, proučaval sem jo pol leta ter si prisvojil vse običajne izraze, katere potrebuje ptujec v gostilni, v prodajalnici, na železnici in drugod. Mislil sem, da že znam nekaj, a ko je bilo treba rabiti to znanje, mi je predla zelo trda. Vsak jezik, ako se mu hočeš dobro privaditi, zahteva mnogo pismene in ustmene vaje, brez tega se ne doseže veliko. Koliko smo trpeli z nemščino! Vže od mladih nog so nas vzgajali v njej, pa še sedaj dela tuintam sitnosti. Španščina seveda ni tako težavna, osobito za takega ne, ki zna latinsko, vendar si jo prilastiš le z velikim trudom. Veselje se hitro dobi do nje zaradi blagoglasja: mehkega izgovora, prijetnih končnic na o s in as ter zaradi lahke izreke. Določno kakor naš č se izgovarja ch n. pr. muchacho = mučačo (deček). Črka j se glasi vedno kot naš ostri h n.'pr. reloj = reloh (ura), bajo ■= baho (nizek). S posebnim povdarkom izgovarja Spanec r, da se čuje kakor podvojen n. pr. caro = karro (drag), am6r = am6rr (ljubezen. Ako ima beseda več zlogov, je naglas vedno na predzadnjem zlogu n. pr.: „La literatura espanola tiene muchas bellezas y cscelentes obras en todos los ramos de ciencias y artes." (Špansko slovstvo ima veliko lepot in odličnih del iz vseh strok znanosti in umetnije.) Če se naglas ne ravna po tem pravilu, dobi beseda zaznamovan akcent na dotičnem zlogu. Umevno je po sebi, da španščino ložje razumeš na papirju, kakor če jo čuješ med ljudstvom. Tu vpliva pred vsem narečje, posebno katalunjski dialekt, katerega še prebivalci južnih provincij malo razumijo, težavo dela hitra govorica, kateri ptujec nc more slediti tako naglo in ostane zato mnogokrat na cedilu. Druzih jezikov pa Španec navadno ne zna; redki so, ki govore francosko ali laško, o nemščini nimajo niti pojma. Pri tej priliki moram omeniti, da sem zadnjo nemško govorico slišal v Pontablju na avstrijsko-italijanski meji. Revež bi bil, kdor bi se zanašal na to, da zna nemški, in naravnost laž je opomin, s katerim so nas svoje dni spodbujali k učenju tega jezika, češ: učite se nemščine, ker z njo bote prišli po celem svetu. Tak „švindel" more trositi lc tisti, ki je še bore malo sveta videl. Po Italijanskem čuješ samo laščino, po Špa-njolskcm samo španščino, po Francoskem samo francoščino itd. Le v prodajalnici ka- milijonov kvintalov na hlode in 21 milijonov kv. na obdelani lea, to je na deske (dilje), obtesani les, doge, železniške prage in t. d. V Nemčijo gre največ surovi les, hlodi, ker na obdelani les, na deske, naklada Nemčija precej veliko uvozno carino, namreč 80 vinarjev na 100 kilogramov ali kvintal lesa, ko znaša uvozna carina na surovi les (na hlode) le 20 vinarjev. Prav tako je uvozna carina na že zmleto leseno snov, ka-koršna se potem podelava v papir, na 1 m. določena, ko nasprotno se sme surovi les, v to namenjen, prosto uvažati. Tu bi se morali pa mi, osobito naši državniki, učiti od nemške vlade, kako gre varovati domačo obrt, kakor dela to Nemčija, ki potrebuje naš in sploh ptuj les, vendar pa ima carino tako urejeno, da se more ptuj les pač uvažati kot surovino, ker ima nizko carino ali je celo prost carine. Ker pa je določena za obdelan les visoka carina, je nemški industriji zagotovljen posel in pri-služek pri podelavanju surovine v fineji rabni iabrikat. Tudi pri nas naj bi v to poklicani faktorji delovali na to, da bi se kolikor možno naši surovi pridelki podelavali. Tudi naša obrt naj bi na ta način izkoristila ptuje surovine, katerih mi nimamo in jih moramo naročevati, oziroma kupovati od inozemstva. Ko bi naše velike papirne tovarne na to delovale, da naj naša državna vlada pri obnovitvi trgovinskih pogodb z inozemstvom skuša doseči od Nemčije, da zniža uvozno carino na lesne izdelke (deske, obtesani les, na zmleto lesno snov) bi pravo storile in vsi bi jih morali podpirati. Toda tovarnarji zahtevajo, da se ta diferenca zravna s tem, da se mora onemogočiti Nemčiji, dobivati surovi les od nas, to je, ti gospodje hočejo nekak monopol, da le oni smejo biti kupci domačemu lesu. Njim naj država izroči naše kmetijsko gospodarstvo. Da se oni bogate, naj pade cena lesu zopet nazaj. Gozdi naši naj služijo njihovi obrti in špekulaciji. Da moramo kmetijski posestniki kar najodločnejše taki predrzni, požrešni zahtevi teh tovarnarjev oporekati, je jasno. Hvala Bogu, da je še nekaj lesa v posesti naših kmetskih domov, saj je uprav gozd mnogega gospodarja vzdržal, da ni propadel v teh slabih časih. Želeti bi le bilo, da bi naše ljudstvo tudi les iz domačih naših gozdov po najboljši moči podelavalo v popolnejšo snov in ne pripuščalo inozemstvu zaslužka pri podelavi surovin. Pa idimo na zahtevo tovarn nekoliko bolj resno, da ovržemo njih zahteve kot občnemu blagru naravnost nasprotne. Če bi se res našla kedaj kaka vlada, ki bi na les naložila izvozno carino, ali menijo tovarnarji, da zaradi tega bo morala Nemčija od njih kupovati podelavane lesne snovi, n. pr. zmleto lesno snov, deske, trame itd. ? Ali ne bo Nemčija takoj obrnila se na Rusijo in ji dala take olajšave, da bo pokrila vso potrebo surovega lesa ? Lastniki naših gozdov bi trpeli vsled neizmerno nizke cene, tovarnarji pa zaradi kcga velikega mesta znaš dobiti trgovskega pomočnika, ki bi ti dal nemški odgovor na nemško vprašanje, ali pa v hotelu kakega natakarja, katerega je gospodar nalašč naročil iz „rajha", da govori z Nemci, ki imajo — kakor znano — nenavadno slab talent za proučavanje.ptujih jezikov. Tako se čita o nekem profesorju, da je na potovanju vsakega ptujca, s katerim je imel opraviti, vprašal: „Sprechen Sie deutsch ?" A mož je bil v večni zadregi, videč, da ga nikjer ne razumijo. In takih nemških profesorjev-uče-njakov (?) je jako veliko. Ravno zato ne morejo Slovanov, ker se jim zdi naš jezik pretežaven, prav za prav je pa le njihova glava pretrda, da bi se mu priučili. Ako želiš torej hoditi po Španiji, navadi se vsaj najbolj potrebnih izrazov, sicer boš potoval kakor mutec okoli. Vpraševali te bodo mimično, česa želiš, ter se ti vrh tega še smejali, ko jim boš odgovarjal le z vnanjimi znamenji. Tu spoznava človek, kako občutna kazen je bila zmešnjava jezikov pri zidanju babilonskega stolpa, in kako velik dar je dar — govora. tega tudi ne bi imeli kaj večjega izvoza po delanih lesnih snovi. Kar pa me je pri vsej tej sebični In podli akciji papirnih tovarn razjarilo najbolj, je to, da v svoji spomenici prorokujejo uničenje naših gozdov, če bo tako les šel v inozemstvo. Goličine bodo nastale, gole skala, pravi Kras ! (Dalje prih.) Politični pregled. V Ljubljani, 19. aprila. Nadvojvoda Fran Ferdinand — protektor. Poročili dunajskih listov »Vaterland« in »Reiehspost« o protektoratu prestolonaslednika sta vzbudili, kot je bilo pričakovati, nepopisen krik in sicer, kar je naj-zanimiveje, najprej v židovsko-fra-masonskem taboru, akoravno so v prvi vrsti zadeti le Wolfijanci. ,— Da si upa avstrijski nadvojvoda, ki bo svojedobno prevzel vladno krmilo v naši monar hiji, ki bo torej postal cesar avstrijski in tudi kralj ogerski, da si torej upa prestolonaslednik Fran Ferdinand iz lastne inicijative prevzeti protektorat katoliškega šolskega društva za Avstrijo, tega »bojevnega« društva, ki je trn v peti Židom, protestantom ter brezvercem, da si upa odobravati njegove namene, obljubiti mu pomoč s svetom in dejanjem, potem pa obsoditi protirimsko in se celo — p r o t i a v -strijsko gibanje nemških neodrešencev, to je po mnenju židovske »N. Fr. Presse«, katere redakterji so se v pozni noči spravili na dolgovezen članek, nečuveno in naravnost nemogoče. V prvi sapi tega niti ne more (!) verjeti. Kaj poreko, se vprašuje Židinja, k temu nekatoliki ,v Avstriji, kaj poreče parlament, ki se je ravno sedaj nekoliko pomiril in pričel z delom, in kaj poreko konečno naši ljubi »prijatelji« — Ma-žari, ki so v zadnjem proticerkvenem boju pokazali, da ne marajo »klerikalne nadvlade?« Prav malo manjka, in člankar bi bil tudi stavil vprašanje, kaj poreko k temu naši »ljubi« zavezniki Prusi, ki tako »očetovski« skrbe za našo monarhijo. Groziti so torej pričeli židje v predrzni obliki opomina in sveta. Potem se pa spravi glasilo avstrijskega Izraela nad onega, ki je vplival (!) na nadvojvodo. Ta človek je njegov sovražnik, vsejal je nezaupnost mej Ogri in njih bodočim kraljem, nakupičil je zapreke na potu nadvojvode, preden ga je nadvojvoda nastopil. — Pod masko patrijotizma in religije je izvršil atentat na dinastijo in monarhijo. — Tako in enako lamentuje v svoji jezi nad tem za vso katoliško Avstrijo veselim dogodkom dunajsko čifutsko glasilo. »Skrb« za avstrijski mir, za obstoj monarhije in dinastije jo vodi v tem uvodniku. Pričakovali so kajpada židovski framasoni, da bo to odločilno vplivalo na razpravo v zbornici, a varali so se in varal se je tudi slovenski zagovornik čifutsko-naprednih naklepov, zastopnik »svetle zvezde napredne ideje« — dr. Tavčar. V Avstriji imamo, hvala Bogu še krščanske zastopnike, ki od srca ljubijo svojo Avstrijo in cesarsko hišo in vedo, kaj jima je potrebno za obstanek. Končujemo pač najbolje z nastopnima stavkoma današnje »Reichsposte« : »Ko bi se bilo zgodilo, kar je nemogoče, da bi bil nadvojvoda prevzel protektorat nad ložo, kakor nekdaj pruski prestolonaslednik Friderik, poznejši cesar Friderik III,, bi »N. Freie Presse« gotovo ne ugovarjala temu.... Ko je prestolonaslednik Rudolf opetovano izražal svoje liberalno mišljenje, je imela »N. Fr. Pr.« zato le besede hvale in visokega občudovanja; sedaj pa, ko izraža nadvojvoda javno svoje versko mišljenje, zadene to njeno naj-neugodnejo kritiko«. Parlamentarna doba bo trajala po poročilu praške »Politik« do druge polovice meseca junija. Vlada hoče namreč popolno izrabiti sedanji kolikor toliko ugodni parlamentarni položaj in bo skušala izvesti vse delo, kolikor ga je seda nakupiSila na zbornično mizo. Dogotoviti hoče menda tudi vse priprave za izvedbo čim največ mogoče mirne nagodbene razprave. Iz tega poročila, ako se obistini, je pa tudi razvidno, da bo zboroval parlament mej delegacijakim zasedanjem ter daje zelo dvomljivo, če se snidejo deželni zbori res v mesecu juniju. Bržkone se snide večina teh zastopov k sklepnemu zasedanju šele v jeseni. Kajpada bi v tem slučaju nastopil za mnoge dežele takozvani -C » X * ù in, » 18| 9 zve*. 739 8 62 sr. sever jasno 0-0 02 ',Q| 7. zjutr. ¡2. popol. Srednja 74101 10 740 3 1 12 8 irajšnia lern por si. sever sr. jvzh. atura 7-0° jasno del. oblač. normale: : 406 1-1 Globoko užaljenim srcem naznanjam vsem sorodnikom. prijateljem in znancem, da je moj iskreno ljubljeni soprog, oziroma brat, gospod Ivan Francelj policijske stražo vodja, danes dopoldne ob '/,12 uri, previden s sv. zakramenti, po dolgi, zelo mučni bolezni, v dobi 54. let mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, 21. t. m. popoldne ob 4. uri iz deželne bolnice na pokopališče k sv. Krištofu. Sv. zadušne maše se bodo brale v raznih cerkvah. Priporočam pokojnika v pobožni spomin. V Ljubljani, dni 19. aprila 1901. Marija Francelj. soproga. Gostilna in prodajalna odda se takoj v najem v prijazni vasi blizo Ljubljane. — Pojasnila daje Ig. Mrcina 404 3-1 v Zgor. Kašlju, pošta Zalog. Lepa meblovana soba pri odlični rodbini, odd& se pod jako ugodnimi pogoji. Na željo dobi se tudi hrana. Več se izve v Levstikovih ulicah št. 13. III. nadstropje, desno. 382 5—4 Mizarska zadruga v Št:Vidu pri Ljubljani se toplo pri poroča preč- «4* duhovščini in vsemu p. u. . občinstvu v I naročitev raznovrstne hišne oprave; —■—^ ter tudi flru-ge oprave, ^ temne in lika- ^ ne , poljubno L*' W P° želji izvršene. — Raznovrstne oprave iz-vršujejo se v vseh po ljubnih slogih, lastnih in predloženih uzorcih, najlrpežnejše in iz dobro izsušenega lesa po nizkih cenah. t«, V prav obilno naročitev se priporoča ^ J. Arhar, W 238 7 načelnik. ^ v Lak za sobina tla, prevlaki ter se kaj hitro suši. Za samo uporabo zalogi pri tvrdki BRATA EBEBZ. v LJubljani, Frančiškanske ulice. 228 11 11—10 Vnanja naročila proti povzet ju. za gospode, popolno novo in eno za dame, proda za polovično ceno 383 5-4 L. Habat v Zagorju ob Savi. Najboljša uporaba mleka, ! Kar največ in najfinejšega surovega masla ! Le mogoče, če se tnleku odvzame smetana po Alfa-Separator-ju. 500 prvih priznanj ; 167 40-9 v Parizu 1900 „Grand Prix". V* milijona tacih strojev v rabi! Se lahko prenaša na planino. Vsi drugi stroji za mlekarstvo. Popolne oprave za dobivanje sirotke za roko in parno moč. Načrti, proračuni. Akcijska družba Alfa-Separator, Dunaj, XVI., Ganglbauergasse 29. Ceniki, podučne brožnre brezplačno.' IV 400/86 38 398 3-1 Pri c. kr. okrajni sodniji v Kamniku t-e bode pri prostovoljni dražbi dne 8. majnika 1901 ob 10. uri dopoldne v sodni pisarni (izba št. 2) pr o dala „Kremžarjeva" hiša it. 13 v Kamniku (na Sutni) z jednim nadstropjem, z drvarnicami, s posebno pečnico, z lepim vrtom m z meščanskimi korporacijskimi pravicami. V hiši je že veliko let pekarija ter leži hiša ob glavni cesti na za kupčijo ugodnem mestu. Izklicna cena je 11.000 K, ter prevzame kupec na račun kupnine vknjiženo terjatev 4944 K, ostanek pa ima izplačati v dveh obrokih: polovico čez 3 mesece, drugo polovico pa v šestih mesecih po dražbi. Ponudniki imajo pri dražbi položiti 1100 K varščine. Kupcu se jamči, da se razun gori omenjene terjatve vsa druga vknjižena bremena zemljeknjižno izbrišejo. Vknjiženim upnikom ostanejo njih zastavne pravice pridržane ne glede na prodajno ceno. Natančnejši dražbeni pogoji in zemljeknjižni ekstrakt s » južne železnice 3°/0 347 — > > južne železnice 5°/„ 122'75 » » dolenjskih železnic 4°/„ . 99 50 Kreditne srečke, 100 gld..............399 — 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. . 400 — Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. . 49 50 Ogerskega » , » 6 » 25 25 Budimpešt. bazilika-srečke, o gld.....17-— Rudolfove srečke, 10 gld......68— Salmove srečke, 40 gld..... St. Gendis srečke, 40 gld....... VValdsteinove srečke, 20 gld...... Ljubljanske srečke..... ... Akcije anglo-avstnjskn banke, 201 gld. Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. »t. v. Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . Akcijo južne železnice, 200 gld. sr. . -Splošna avstrijska atavbmska družba . Moutanska družba avstr. plan..... Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100........ 204 -234 -389 -58 75 282 50 6205 — 869 — 10175 165-485 -461 — 253 75 __Nakup in prodaja "jfejiit. rsakovrstnih državnih papirjev, sre<5k, denarjev itd. ¿^varovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanja naimanjšega dobitka. - Promese za vsako žrebanje. Kulanlna i * v r t i t e v naročil na borzi. ^Hitjarnicaa ílolniák.4 «Sružua „m i u c u at" I., Wallzeile 10 in 13, Danaj, I., StrobelgassB 2. Poja«nlla' v vseh gospodarskih in IninAnih »t*are», potem o kursnih vreduostih vseh špekulaoljtkin vradnaatalk papirjev m vestni sviti za dosego kolikor je mogoče Tisočega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih g lavni o.