Po pošti prtjomaa:
za
celo leto naprej 26 K — h
pol leta ietrt , mesec
13 l . 6 ,60 , 2 , 20 ,
V upravniitvu projeman:
ra
celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10 , — , ietrt , , o , - , mesec , 1 ,70»
Za pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnino in inserato ■prejema uprsvniitvo v
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vraCajo, nefrankovana piama ne
vsprejemajo.
Urodniitvo je v Seme-niflkih ulicah St. 2,1., 17.
Izhaja vsak dan. izviemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 89.
V Ljubljani, v petek 19. aprila 1901.
Letnik XXIX.
Državni zbor.
Dunaj, 18. aprila.
Danes je bila prva seja po velikonočnih počitnicah. Sošla se je zbornica v znamenju dela. Skoraj vsi vplivnejši listi izražajo precej optimizma. Razmere so v istini boljše, nego so bile minolo leto ob tem času, ko so se Čehi pripravljali na odločno opozicijo, ki se je 8. junija končala z divjo godbo. Češki poslanci so krenili na mirnejšo pot, ker jim je vlada gradda zlate mostove. Obljuba, da cesar pride v Prago in na svoje troške ustanovi umetniško galerijo v Pragi, je gotovo ugodno vplivala na češko javno mnenje in pomirila mnoge duhove, ki ravno ne prisegajo na Klofačevo zastavo. Upanje je torej, da bode zbornica vedno mirneje reševala svojo nalogo, ako ne bodo razni slučaji in zakulisni intrigantje iznova kaliii vode. In ravno to ni izključeno, kakor se je pokazalo že v današnji seji.
Zopet vihar.
Kakor znano iz listov, je prestolonaslednik nadvojvoda Frančišek Ferdinand prevzel protektorat katoliškega šolskega društva. Liberalni listi so takoj izrabili to dejstvo in »N. Fr. Pr.« je v današnjem uvodniku naravnost poživljala nemško itt^ikalce, dl» vlado inlerpalujejo v zbornici. In res so Kaiser, dr, D e r s c h a t t a in in B e u e r 1 e vložili interpelacijo. V tej trdijo, da je katoliško šolsko društvo »bojno društvo klerikalne stranke«, ki pobija šolske zakone. Zato vprašajo interpelantje: Ali je nadvojvoda prevzel protektorat v dogovoru z vlado in kaj hoče vlada storiti z ozirom na dejstvo ?
Že mej čitanjem interpelacije bo kričali hajlovci in njihovi sonišljeniki v nemški ljudski stranki. Ko pa je nemški radikalec H e r z o g čital dotično poročilo v »Vater-landu«, nastal je v zbornici velik hrup.
Mnogi desničarji so živahno ploskali, da je nadvojvoda tako odločno obsodil proti-rimske in protiavstrijake rovarje, nasprotno pa so nekateri levičarji metali okoli sebe psovke, katerih ne smem in ne morem zapisati. Odlikoval se je a svojo netaktnostjo
zopet poel. Malik. Herzog je končal svojo prusijado:
Mi smo nadvojvodi hvaležni za njegovo izjava Nemci v Avstriji sedaj vedo, česa se morejo nadejati. (Divji krik med radikalnimi Nemoi).
Ministerski predsednik dr. pl. Korber je takoj odgovoril, da mu je bila stvar neznana. Sicer pa je vse le zasebna stvar in vlada za njo ni odgovorna. (Klici: Bodoči vladar naj pomisli, kaj govori ! Protestantje bo enakopravni s katoličani. Wolf ae zadere: »Los von Rom«, kar ponavljajo njegovi tovarišu Velik nemir.)
Post. Malik, bivši častnik, ee je hotel ovekovečiti in predlagal debato o odgovoru ministerskega predsednika ter glasovanje po imenih. Zbornica je s 149 glasovi proti 106 odklonila debato, oziroma obsodila nemško-radikalno predrznost. Z levičarskimi Nemci so od desnice glasovali samo Klofač s tovariši in dr. Tavčar, kar je osupnilo celo nekatere Mladočehe, ki so večinoma glasovali proti prusakom ali pa se odtegnili glasovanju. Z desnico so glasovali ustavo-verni veleposestniki in antisemitje. Izid glasovanja je zopet vzbudil živahno odobravanje na desnici in ropot na levici.
Nato je zbornica prestopila k prvi točki dnevnega reda.
Pristojbine od prenosov premoženja.
Dne 16. avgusta 1899 je izšla cesarska naredba, s katero je tedanja vlada grofa Thuna bistveno premenila prejšnje določbe glede pristojbin od prenosov premoženja. Ta naredba, katero je bila vlada že 1. 1898 predložila zbornici v obliki zakonskega načrta, obsega mnoge olajšave za kmečke in male hišne posestnike v mestih. Tako so bile prej nepremičnine v vrednosti do 500 gld. pri prenosu v premi črti pristojbine proste. To vrednostno mejo je cesarska naredba zvišala na 5000 kron, in od nepremičnin (posestev) od 5000 do 10.000 K vrednosti se je pristojbina znižala od 1 '/a odstotka s pri-klado na pol odstotka brez priklade. Istotako so se izdatno znižale pristojbine od kmečkih posestev pri prenosu tudi na druge
osebe, ki niso direktni potomci, in pri uce-nitvi preužitkov. Sicer pa so dotično olajšave, oziroma določbe jasno raztolmačene v zadnjem koledarju družbe sv. Mohorja.
Toda ta naredba, ki dovoljuje izdatne olajšave za kmečke in male hišne posest uike v mestih, je zadela ob odločen odpor pri mestnih stavbenih podjetnikih in večjih hišnih posestnikih. Vlada je namreč hotela izpadek vsled olajšav deloma nadomestiti s tem, da je preklicala prejšnje olajšave pristojbin pri prenosu novih ali prezidanih poslopij. Normalna pristojbina 3'/, odstotka s 25odstotno priklado je vsled popusta znašala samo l'/4 odstotkov, ako je poslopje vsaj v dveh letih prešlo v druge roke. Te olajšave so izrabljali nekateri stavbeni podjetniki v večjih mestih, ki so gradili hiše in jih hitro prodajali. Cesarska naredba iz leta 1899 pa je te olajšave preklicala. Vsled tega so mestni stavbeni podjetniki storili razne korake, v zbornici so bili vloženi predlogi, naj bi se cesarska naredba preklicala ali vsaj potom zakona premenila.
Pristojbinski odsek se je pred prazniki bavil s tem vprašanjem in z veliko večino sklenil, da je cesarska naredba, izdana s § 14., protiustavna in da jo treba nadomestiti z zakonom, ki naj dovoljuje kmečkim posestnikom in malim hišnim posestnikom v mestih v cesarski naredbi določene olaj šave, ob enem pa naj se znižajo tudi pristojbine pri prodaji novih in prezidanih hiš. Prvi in drugi paragraf cesarske naredbe sta torej ostala neizpremenjena. Tretji paragraf odsekovega poročila pa določa, da znašajo pristojbine 21/, odstotka od novih in prezidanih poslopij, ako v štirih letih preidejo v druge roke, in 3 odstotke vrednosti, ako so od zadnjega prenosa pretekla štiri leta, a ne še šest. To je glavna prememba cesarske naredbe.
Danes se je pričelo v zbornici drugo branje. V glavni razpravi so govorili: Noske, dr. Schöpfer, Rotter in Tschernigg. S tem je bila glavna razprava in seja končana. Jutri govorita glavna govornika dr. K a i z 1 pro in Steiner contra.
Važnost trgovinskih pogodeb.
(PiSe državni poslanec vodja Fr. PovSe.)
(Dalje.)
III. Naia lesna kupčija.
Kakor so veliki industrijci zagnali krik proti zahtevi poljedelcev, da se varuje njih poljedelska produkcija, osobito žito, in so še celo trdili, da hočejo kmetovalci podražiti delavcu kruh, tako so se osobito lesni veliki obrtniki pokazali neverjetno sebične, in to s tem, da so na ministerstvo vložili prošnjo, da ta otežkoči izvoz lesa v inozemstvo z zvišanjem voznih tarifov na železnicah. Da celo to zahtevajo lesni obrtniki, da naj naša državna vlada naloži izvozno carino na les, ki bi ga iz naše države izvozili čez mejo. Kaj enakega bi pač ne bili pričakovali od stanu, ki z vso vnemo dela za varstvo in obrambo lastne produkcije in kliče vlado ter parlament na pomoč, da se njega izdelki varujejo tuje konkurence.
Posebno velike tovarne za izdelavo papirja, za katerega potrebujejo tudi lesa, so podale vladi spomenico, v kateri tožijo, da se od leta do leta več lesa iz naše države izvaža v inozemstvo. Res je, da poslednja leta se je mnogo več lesa v Nemčijo izvozilo oziroma prodalo, kar jo deloma provzro-čilo, da je cena lesu nekoliko narasla, a mi kmetovalci smo tega vedeli, saj je srečen oni gospodar, ki ima še kaj lesa v gojzdu, katerega je nekdanji kmetijski minister grof Mansleld tako dobro imenoval najboljšo zakladnico (Wertheimerico) vsakega posestnika.
Brez ozira na korist, ki nastaja našemu gozdarstvu po tem, da narašča izvoz lesa, mora se s 8tališča splošnega gospodarstva le pozdravljati dejstvo, da se vsaj v tej za našo državo toliko važni panogi gospodarstva obrača na bolje, toliko več, ker je po premogu nastala konkurenca domačemu lesu za kurjavo.
Pa tudi z državno-gospodarskega stališča je ugoden naraščajoči izvoz našega lesa, ker prav ta izvoz dokaj pripomore, da je naša trgovinska bilanca v desetletju 1890 do 1899 bila večinoma aktivna.
V 1. 1899 znašal je izvoz našega lesa 40 milijonov kvintalov, od teh odpade 19
LISTEK.
Med romanskimi narodi.
Popotni spomini iz Italije, Španije, Francije in Švice.
Piše Jos. Lavtižar.
(Dalje.)
V Figueras se je začelo daniti, v G e r o n i pa pokaže vzhajajoče solnce svoje prijazno obličje. Mesto stoji na mali višini, katero nadvladuje škofijska cerkev s piramidalnim stolpom, čudno, da mu manjka zgornjega ošpičenega konca. Leno teče pod zidovjem voda Ter, nad katero se vzdigujejo hiše navpik, kakor bi bile zidane ena na drugi. Od tu dalje je lepo obdelano polje, ob mejah se vidijo pinije in neke čudne vrste borovci. Široko dolino obdaja gorovje, a smreke ni opaziti nikjer, sploh je drevje, izvzemši brezo, vse drugače kakor pri nas. Na griču raztegnjeno mestece Hostalrich s tremi okroglimi stolpi in s plitvimi strehami ima prav španski značaj, višje stoječa razrušena trdnjava pa spominja, da so bili nekdaj tod okoli bolj viharni časi. Tropi majhenih rujavih ovac beže pred brizgajočim strojem, a kmalu tišči živalica zopet glave v travo, ki je vsa osmojena po vročini. . v _ _ /
Žive duše ni v vagon, da-si sem se veselil že naprej, kako bom občeval z narodom. Toda kdo se bo peljal v prvem razredu, kjer ne dobim drugih tovarišev, kakor imovito gospodo, ki potuje iz ene dežele v drugo ter se vozi le na večjo daljavo zaradi
v
kupčije ali za kratek čas. Španskega kmeta gotovo ne dobim tukaj in vže zato poiščem v prihodnje onih prostorov, kjer pridem v dotiko s priprostimi ljudmi — domačini. Nekoliko živahnejše je v Granollers-u, kjer se snide z našo progo ona, ki pripelje iz mesta V i c h pod Pirenejami. Dečki se obešajo po vozovih, ponujajoči skozi okna časopise. Obleke nimajo druge na sebi kakor hlače in čez nje dolgo sivo srajco, prepa-sano z vrvico, kar se jim prilega prav dobro. Okolica je vedno bolj obljudena, in vse kaže, da se približuje Barcelona, glavno mesto Katalunije, a h kratu največje trgovsko in obrtnijsko mesto Španije. Na predzadnji postaji vstopi v voz agent hotela „Ambos mundos" ter razmeče po sedežih priporočilo svojega gostišča.
Sedaj, prijatelj, pa pride tisti čas, ko stopiš med popolno neznan narod, o katerem si pač čital marsikaj, toda videl ga še nikoli; tudi jezik bo treba obračati drugače.
Da bi mi španščina ne bila preveč španska, proučaval sem jo pol leta ter si prisvojil vse običajne izraze, katere potrebuje ptujec v gostilni, v prodajalnici, na železnici in drugod. Mislil sem, da že znam nekaj, a ko je bilo treba rabiti to znanje, mi je predla zelo trda. Vsak jezik, ako se mu hočeš dobro privaditi, zahteva mnogo pismene in ustmene vaje, brez tega se ne doseže veliko. Koliko smo trpeli z nemščino! Vže od mladih nog so nas vzgajali v njej, pa še sedaj dela tuintam sitnosti. Španščina seveda ni tako težavna, osobito za takega ne, ki zna latinsko, vendar si jo prilastiš le z velikim trudom. Veselje se hitro dobi do nje zaradi blagoglasja: mehkega izgovora, prijetnih končnic na o s in as ter zaradi lahke izreke. Določno kakor naš č se izgovarja ch n. pr. muchacho = mučačo (deček). Črka j se glasi vedno kot naš ostri h n.'pr. reloj = reloh (ura), bajo ■= baho (nizek).
S posebnim povdarkom izgovarja Spanec r, da se čuje kakor podvojen n. pr. caro = karro (drag), am6r = am6rr (ljubezen. Ako ima beseda več zlogov, je naglas vedno na predzadnjem zlogu n. pr.: „La literatura espanola tiene muchas bellezas y
cscelentes obras en todos los ramos de ciencias y artes." (Špansko slovstvo ima veliko lepot in odličnih del iz vseh strok znanosti in umetnije.) Če se naglas ne ravna po tem pravilu, dobi beseda zaznamovan akcent na dotičnem zlogu. Umevno je po sebi, da španščino ložje razumeš na papirju, kakor če jo čuješ med ljudstvom. Tu vpliva pred vsem narečje, posebno katalunjski dialekt, katerega še prebivalci južnih provincij malo razumijo, težavo dela hitra govorica, kateri ptujec nc more slediti tako naglo in ostane zato mnogokrat na cedilu. Druzih jezikov pa Španec navadno ne zna; redki so, ki govore francosko ali laško, o nemščini nimajo niti pojma.
Pri tej priliki moram omeniti, da sem zadnjo nemško govorico slišal v Pontablju na avstrijsko-italijanski meji. Revež bi bil, kdor bi se zanašal na to, da zna nemški, in naravnost laž je opomin, s katerim so nas svoje dni spodbujali k učenju tega jezika, češ: učite se nemščine, ker z njo bote prišli po celem svetu. Tak „švindel" more trositi lc tisti, ki je še bore malo sveta videl. Po Italijanskem čuješ samo laščino, po Špa-njolskcm samo španščino, po Francoskem samo francoščino itd. Le v prodajalnici ka-
milijonov kvintalov na hlode in 21 milijonov kv. na obdelani lea, to je na deske (dilje), obtesani les, doge, železniške prage in t. d.
V Nemčijo gre največ surovi les, hlodi, ker na obdelani les, na deske, naklada Nemčija precej veliko uvozno carino, namreč 80 vinarjev na 100 kilogramov ali kvintal lesa, ko znaša uvozna carina na surovi les (na hlode) le 20 vinarjev. Prav tako je uvozna carina na že zmleto leseno snov, ka-koršna se potem podelava v papir, na 1 m. določena, ko nasprotno se sme surovi les, v to namenjen, prosto uvažati.
Tu bi se morali pa mi, osobito naši državniki, učiti od nemške vlade, kako gre varovati domačo obrt, kakor dela to Nemčija, ki potrebuje naš in sploh ptuj les, vendar pa ima carino tako urejeno, da se more ptuj les pač uvažati kot surovino, ker ima nizko carino ali je celo prost carine. Ker pa je določena za obdelan les visoka carina, je nemški industriji zagotovljen posel in pri-služek pri podelavanju surovine v fineji rabni iabrikat.
Tudi pri nas naj bi v to poklicani faktorji delovali na to, da bi se kolikor možno naši surovi pridelki podelavali. Tudi naša obrt naj bi na ta način izkoristila ptuje surovine, katerih mi nimamo in jih moramo naročevati, oziroma kupovati od inozemstva.
Ko bi naše velike papirne tovarne na to delovale, da naj naša državna vlada pri obnovitvi trgovinskih pogodb z inozemstvom skuša doseči od Nemčije, da zniža uvozno carino na lesne izdelke (deske, obtesani les, na zmleto lesno snov) bi pravo storile in vsi bi jih morali podpirati. Toda tovarnarji zahtevajo, da se ta diferenca zravna s tem, da se mora onemogočiti Nemčiji, dobivati surovi les od nas, to je, ti gospodje hočejo nekak monopol, da le oni smejo biti kupci domačemu lesu. Njim naj država izroči naše kmetijsko gospodarstvo.
Da se oni bogate, naj pade cena lesu zopet nazaj. Gozdi naši naj služijo njihovi obrti in špekulaciji. Da moramo kmetijski posestniki kar najodločnejše taki predrzni, požrešni zahtevi teh tovarnarjev oporekati, je jasno. Hvala Bogu, da je še nekaj lesa v posesti naših kmetskih domov, saj je uprav gozd mnogega gospodarja vzdržal, da ni propadel v teh slabih časih. Želeti bi le bilo, da bi naše ljudstvo tudi les iz domačih naših gozdov po najboljši moči podelavalo v popolnejšo snov in ne pripuščalo inozemstvu zaslužka pri podelavi surovin.
Pa idimo na zahtevo tovarn nekoliko bolj resno, da ovržemo njih zahteve kot občnemu blagru naravnost nasprotne.
Če bi se res našla kedaj kaka vlada, ki bi na les naložila izvozno carino, ali menijo tovarnarji, da zaradi tega bo morala Nemčija od njih kupovati podelavane lesne snovi, n. pr. zmleto lesno snov, deske, trame itd. ? Ali ne bo Nemčija takoj obrnila se na Rusijo in ji dala take olajšave, da bo pokrila vso potrebo surovega lesa ?
Lastniki naših gozdov bi trpeli vsled neizmerno nizke cene, tovarnarji pa zaradi
kcga velikega mesta znaš dobiti trgovskega pomočnika, ki bi ti dal nemški odgovor na nemško vprašanje, ali pa v hotelu kakega natakarja, katerega je gospodar nalašč naročil iz „rajha", da govori z Nemci, ki imajo — kakor znano — nenavadno slab talent za proučavanje.ptujih jezikov. Tako se čita o nekem profesorju, da je na potovanju vsakega ptujca, s katerim je imel opraviti, vprašal: „Sprechen Sie deutsch ?" A mož je bil v večni zadregi, videč, da ga nikjer ne razumijo. In takih nemških profesorjev-uče-njakov (?) je jako veliko. Ravno zato ne morejo Slovanov, ker se jim zdi naš jezik pretežaven, prav za prav je pa le njihova glava pretrda, da bi se mu priučili.
Ako želiš torej hoditi po Španiji, navadi se vsaj najbolj potrebnih izrazov, sicer boš potoval kakor mutec okoli. Vpraševali te bodo mimično, česa želiš, ter se ti vrh tega še smejali, ko jim boš odgovarjal le z vnanjimi znamenji. Tu spoznava človek, kako občutna kazen je bila zmešnjava jezikov pri zidanju babilonskega stolpa, in kako velik dar je dar — govora.
tega tudi ne bi imeli kaj večjega izvoza po delanih lesnih snovi.
Kar pa me je pri vsej tej sebični In podli akciji papirnih tovarn razjarilo najbolj, je to, da v svoji spomenici prorokujejo uničenje naših gozdov, če bo tako les šel v inozemstvo. Goličine bodo nastale, gole skala, pravi Kras !	(Dalje prih.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 19. aprila.
Nadvojvoda Fran Ferdinand — protektor.
Poročili dunajskih listov »Vaterland« in »Reiehspost« o protektoratu prestolonaslednika sta vzbudili, kot je bilo pričakovati, nepopisen krik in sicer, kar je naj-zanimiveje, najprej v židovsko-fra-masonskem taboru, akoravno so v prvi vrsti zadeti le Wolfijanci. ,— Da si upa avstrijski nadvojvoda, ki bo svojedobno prevzel vladno krmilo v naši monar hiji, ki bo torej postal cesar avstrijski in tudi kralj ogerski, da si torej upa prestolonaslednik Fran Ferdinand iz lastne inicijative prevzeti protektorat katoliškega šolskega društva za Avstrijo, tega »bojevnega« društva, ki je trn v peti Židom, protestantom ter brezvercem, da si upa odobravati njegove namene, obljubiti mu pomoč s svetom in dejanjem, potem pa obsoditi protirimsko in se celo — p r o t i a v -strijsko gibanje nemških neodrešencev, to je po mnenju židovske »N. Fr. Presse«, katere redakterji so se v pozni noči spravili na dolgovezen članek, nečuveno in naravnost nemogoče. V prvi sapi tega niti ne more (!) verjeti. Kaj poreko, se vprašuje Židinja, k temu nekatoliki ,v Avstriji, kaj poreče parlament, ki se je ravno sedaj nekoliko pomiril in pričel z delom, in kaj poreko konečno naši ljubi »prijatelji« — Ma-žari, ki so v zadnjem proticerkvenem boju pokazali, da ne marajo »klerikalne nadvlade?« Prav malo manjka, in člankar bi bil tudi stavil vprašanje, kaj poreko k temu naši »ljubi« zavezniki Prusi, ki tako »očetovski« skrbe za našo monarhijo. Groziti so torej pričeli židje v predrzni obliki opomina in sveta. Potem se pa spravi glasilo avstrijskega Izraela nad onega, ki je vplival (!) na nadvojvodo. Ta človek je njegov sovražnik, vsejal je nezaupnost mej Ogri in njih bodočim kraljem, nakupičil je zapreke na potu nadvojvode, preden ga je nadvojvoda nastopil. — Pod masko patrijotizma in religije je izvršil atentat na dinastijo in monarhijo. — Tako in enako lamentuje v svoji jezi nad tem za vso katoliško Avstrijo veselim dogodkom dunajsko čifutsko glasilo. »Skrb« za avstrijski mir, za obstoj monarhije in dinastije jo vodi v tem uvodniku. Pričakovali so kajpada židovski framasoni, da bo to odločilno vplivalo na razpravo v zbornici, a varali so se in varal se je tudi slovenski zagovornik čifutsko-naprednih naklepov, zastopnik »svetle zvezde napredne ideje« — dr. Tavčar. V Avstriji imamo, hvala Bogu še krščanske zastopnike, ki od srca ljubijo svojo Avstrijo in cesarsko hišo in vedo, kaj jima je potrebno za obstanek. Končujemo pač najbolje z nastopnima stavkoma današnje »Reichsposte« : »Ko bi se bilo zgodilo, kar je nemogoče, da bi bil nadvojvoda prevzel protektorat nad ložo, kakor nekdaj pruski prestolonaslednik Friderik, poznejši cesar Friderik III,, bi »N. Freie Presse« gotovo ne ugovarjala temu.... Ko je prestolonaslednik Rudolf opetovano izražal svoje liberalno mišljenje, je imela »N. Fr. Pr.« zato le besede hvale in visokega občudovanja; sedaj pa, ko izraža nadvojvoda javno svoje versko mišljenje, zadene to njeno naj-neugodnejo kritiko«.
Parlamentarna doba bo trajala po poročilu praške »Politik« do druge polovice meseca junija. Vlada hoče namreč popolno izrabiti sedanji kolikor toliko ugodni parlamentarni položaj in bo skušala izvesti vse delo, kolikor ga je seda nakupiSila na zbornično mizo. Dogotoviti hoče menda tudi vse priprave za izvedbo čim največ mogoče mirne nagodbene razprave. Iz tega poročila, ako se obistini, je pa tudi razvidno, da bo zboroval parlament mej delegacijakim zasedanjem ter daje zelo dvomljivo, če se snidejo deželni zbori res v
mesecu juniju. Bržkone se snide večina teh zastopov k sklepnemu zasedanju šele v jeseni. Kajpada bi v tem slučaju nastopil za mnoge dežele takozvani <x lex položaj. Nemški cesar o carini in kanalih.
Vkljub mnogovrstnim vladnim demen-tijem prijavljajo razni listi znova vest, da je rekel cesar pri neki priliki: brez kanalov nikake carine. Sedaj pravi »D. Tages-Zei-tung«, da je cesar te besede samo napisal na rob nekega časniškega odrezka, ki so mu ga predložili mej drugimi v prebiranje. Tu pa pride zopet »Reichsanzeiger« in zopet dementuje to poročilo. Komu naj bravci sedaj verujejo? Da se je cesar na ta ali oni način tako izrazil, je res dokaj verjetno, ker kaj rad naravnost pove, kar misli, misli pa ravno z zvišanjem žitne carine, ki je komaj čakajo agrarci, pritisniti nanje, da glasujejo za njegovo kanalsko predlogo.
Prestolonasledstvo v Srbiji.
Prestolonasledstvo v novi srbski ustavi, ki Be danes slovesno razglasi, je sedaj de-finitivno urejeno. Po novi določbi imajo pravico do prestola direktni kraljevi moiki potomci v direfetni vrsti. Ko bi kralj ne imel moških potomcev, preide prestolonasledstvo na moško stransko črto; ako pa tudi te ni, imajo pravico do prestola direktni ženski potomci iz postavnega zakona. V slučaju, da umrje kralj, predno je polnoleten moški ali ženski prestolonaslednik, vlada v njegovem imenu vsakokratna kraljica vdova.
Cerkvene kongregaclje na Portugalskem.
Nemiri na Portugalskem, ki jih vpri-zarjajo framasoni proti katoliški cerkvi in njenim napravam, se še niso polegli in kakor v Franciji in Španiji, se tudi v tej katoliški državi skuša uničiti redovništvo. Ker tudi vlada, sicer na tihem podpira to gibanje, se vplivni katoliki ne morejo zateči nikamor drugam za pomoč, nego h kralju, ki je *»a tudi pokazal v zadnjih dneh, da ni voljan poseči v to zadevo. Vendar je te dni vsprejel deputacijo katolikov iz Lizbone, Oporto, Brage in drugih mest, ki jo je vodil kardi-nal-patriarh v Lizboni, ter vsprejel iz rok). tega cerkvenega dostojanstvenika obširno peticijo za ureditev razmer cerkvenih kon-gregacij. Odgovoril je pri tem na nagovor, da kot vladar katoliške dežele vsprejema peticijo, ki jo bo priporočil svoji vladi, da se to vprašarje reši na način, ki se bo ujemal z državnimi zakoni. — Radovedni smo, kak načrt predloži sedaj vlada za ureditev tega vprašanja.
Krima v Norveglji.
V Norvegiji preti v kratkem izbukniti akutna kriza. Povod nenaravnim razmeram je dal sledeči dogodek. Vojni minister Stang je s soglasnim dovoljenjem celega minister-stva predložil kralju izredni proračun, v katerem je določenih več milij. kron za napravo utrdb na vzhodni strani Kristijanije. Kralj pa tega proračuna ni odobril in je izrazil ministerstvu svoje pomisleke. To je seveda povsem naravno, ker so utrdbe namenjene v celoti proti združenemu kraljestvu švedskemu. Kralj pač ne more pritrditi načrtu, ki bi bil nasproten drugi polovici njegove države. Ministerstvo pa vkljub temu vztraja pri prvotni misli, tembolj ker ve, da dobi v parlamentu za svoj načrt vso levičarsko večino. Stvar je torej zelo kočljiva in se konča kriza v najboljšem slučaju z odstopom norveškega ministerstva.
Dopisi.
Iz Toplic pri Zagorju ob Savi se nam
piše, da se je otvorila nedavno obrtna šola pod vodstvom tamošnjega učitelja g. Mallya. Gospoda Čerina, ki službuje na topliški šoli že 27. let, je odbor obrtne šole — načelnik je g. R. E. Michelčič — odrinil od te šole, kakor so »strokovnjaki« tudi pozabili na verouk na obrtni šoli. Da je bil g. Čerin lani imenovan nadučiteljem, je po našem mnenju v prvi vrsti njegova (gosp. Čerina samega) zasluga, ker je bil med vsemi prosilci najstarejši in tudi najbolje kvalificiran, ako smemo soditi tako po raznih izjavah e. kr. okrajnega in dež. šol. nadzornika. Ali se je pa v krajnem šolskem svetu na vso moč potegnil g. krajni (ne okrajni) šolski nadzornik Michelčič zanj, tega ne vemo, ker je to uradna tajnost, da se je pa trudil za
sina prejšnjega nadučitelja g. H. Plhaka, to pa vemo. Samo ob sebi ie umevno, da je ob enem tudi lahko obljubil ali celo dal besedo, da bo za gospoda čerina, saj to ve vsak, da krajni šolski svet ne predlaga enega samega, ampak tri, in v terno se že spravi koga brez velike „muje". Toda, če bi se bil tudi potegoval za sedanjega nadučitelja, da je pri obrtni šoli prezrl g. Čerina ter naredil za direktorja njemu podrejenega učitelja, ali je to prav in taktno, o tem prepuščamo sodbo bralcem.
Žiri, 17. aprila. V nedeljo dne 14. t. m. je obhajalo tukajšnje »Prostovoljno gasilno društvo« desetletnico svojega delovanja z veselico, katera se je vsestransko z najboljšim vspehom vršila v prostorih g. I, Kavčiča pri »Petronu«. Obiskana je bila mnogoštevilno. Zahvaliti se imamo v prvi vrati gasilnemu društvu iz Poljan, iz Gorenje vasi in mnogim drugim gostom, ki so prispeli našemu toliko koristnemu in potrebnemu društvu na pomoč. Hvala pa tudi našim brhkim dekletom, ki so z lepimi venci in drugim zelenjem tako lepo okrasile prostore. Posebno zanimiva je bila veseloigra v dveh dejanjih »Kmet Herod», ki se je igrala vsemu navzočemu občinstvu v veliko veselje in zado-voljnost. Naslovno ulogo je igral Fr. Erzno-žnik, mizar, z največjo pohvalo.
Ravno isti dan ob 1. uri popoludne je bil prišel g. Trošt, nadučitelj in tajnik »Zveze kranjskih gasilnih društev«, nadzorovat naše gasilno društvo; vsled ukaza deželnega odbora. G. nadzornik Trošt je naše društvo natančno pregledal ter našel vse v popolnem redu in se o stanju društva pohvalno izrazil. Čeravno si je naša nasprotna stranka toliko prizadevala naše društvo zatreti, vendar upamo, da bode za naprej še bolj vspešno delovalo in mu noben liberalni zakotni pisač tudi s pomočjo županstva ne bo mogel blizu. Želeti bi bilo, da bi naša nasprotna stranka spoznala korist društva, ter se vsaj v tem združila z nami, ter prispevala k temu tako potrebnemu društvu, katerega geslo je: Bližnjemu na pomoč!
Dnevne novice.
V Ljubljani, 19. aprila.
Prijatelj barona Heina, dr. Tavčar, poslanec ljubljanskega mesta in kandidat za mesto deželnega glavarja kranjskega po prihodnjih deželnozborskih volitvah, je torej včeraj glasoval z nemškimi radikalci, ko se je šlo zoper člana cesarske hiše, nadvojvodo Franca Ferdinanda, ker je prevzel protektorat nad katoliškim šolskim društvom ter obsodil gibanje »Proč od Rima«, katero je hkrati gibanje »Proč od Avstrije!« Dr. Tavčar je častni član zveze jugoslovanskih učitelj b k i h društev. To njegovo postopanje meče svojo senco na celo »Zvezo», in če je »Zveza« res tako dinastična, kakor v enomer pravi, morajo učitelji vedeti, kaj jim je storiti s takim »častnim« članom. Grdi napadi, ki so včeraj leteli na cesarsko hišo zato, ker je nadvojvoda Franc Ferdinand prevzel protektorat nad katoliškim šolskim društvom in obsodil ono grdo agitacijo, ki se šopiri po Avstriji, podprta z vele-izdajskimi denarji in z veleizdajskimi tendencami, ti grdi napadi, s katerimi se je dr. Tavčar včeraj identificiral v državnem zboru, mečejo čudno senco na one, ki so v poli-tiških zvezah ž njim.
Zastopnik Ljubljane — „kvedro-va politika". Vsi količkaj pametni ljudje v Ljubljani so danes ogorčeni nad dr. Tavčarjem. Kar je včeraj storil, je naravnost nezaslišano in za Ljubljano pogubno. Sedaj, ko Ljubljana vlado prosi za odpis posojila, sedaj, ko je vse odvisno od taktnega in premišljenega nastopa naših zastopnikov, sedaj stori dr. Tavčar to nezaslišano b u d a 1 o s t, da glasuje s s r a m o t i 1 c i vladarske hiše! Glasovalo se je po imenih, in razni listi obljavljajo imena poslancev, ki so glasovali „za" in „proti". Tavčarjevo ime je tu zabeleženo skupno s Klofačem in Wo 1 -f o m .. . Mnogo poslancev ni bilo prisotnih — manjkalo je tudi treh ostalih slovenskih liberalcev — a kar je bilo navzočih Slovencev in Hrvatov, vsi so glasovali s o -glasno proti grdemu napadu. Tem bolj je sedaj očrnjeno za vedno ime V,	N
Ljubljane, ki edina stoji nad južnimi Slovani sedaj po svojem zastopniku z veleizdajalci proti vladarski hiši. Še celo baron Schwegel, ki stoji pač blizo nemškoradikalnim težnjam, je glasoval pravilno. In Hribar, ljubljanski župan, je izjavil, da popolnoma soglaša s Tavčarjevo politiko 1 Uboga Ljubljana !
Olajšave pri vračevanju potres nega posojila. Današnji tukajšnji uradni list javlja, da je vlada dovolila odpis ljubljanski občini dovoljenega brezobrestnega posojila v znesku 100.000 kron. Glede triodstotnega posojila je dovolilo ministerstvo naslednje olajšave: a) R o k za vračevanje deželi za deželna poslopja dovoljenega 3od-stotnega posojila per 1,000.000 kron se podaljša od 20 na 4 0 let; b) ista olajša v a je dovoljena za 900 000 K 3odstot-nega posojila mestni občini ljubljanski; c) rok za vračevanje vseh drugih Bodstotnih posojil (1,000.000 K) se podaljša od 20 na 3 0 let. — Vračevanje se prične si. j a -nuvarijem 1902 (mesto 1901). Za dovolitev olajšav pri vračevanju brezobrestnega posojila, dovoljenega posamnikom v Ljubljani ali na deželi, je vlagati prošnje in je osrednja vlada dobila v tem oziru navodila, da se bo lažje v večji meri ozirala nanje, nego ji je bilo dosedaj mogoče. — Te olajšave so vspeh dr. Šusteršičevega predloga.
Glavna skupščina družbe sv. Cirila in Metoda bode letos v Mariboru, in sicer dne 9. avgusta.
Osebne vesti. Obč. odbor občine Ribnica na Pohorju je slovesno izročil preč. g. Francu Hrastelju diplomo častnega ob-čanstva. — Na Dobrni se je poročil gosp. Alojzij K a r b a, c. kr. poštni asistent, z gdč. Ano D o v n i k , posestnico na Dobrni. — Poročil se je v romarski cerkvi v Strass-engelu na Štajerskem tukajšnji trgovec g, Alojzij Persche z gdč. Marijo M a -terleitner, hčerko posestnice in go-stilničarke v Judendorfu. Poročal je P. Bern-hard Persche. — V deželni bolnici je umrl, danes ob pol 12 uri dopoludne gosp. Ivan Francelj, vodja luk. policijske straže, v dobi 54 let. Pogreb bo v nedeljo 21. t. m. popoludne. — Dvorni operni pevec Slovenec g. Naval Pogačnik se je podal na gostovanje v Carigrad.
Novo katoliško politično društvo na Štajerskem. Katoliško-polit. izobraževalno društvo v Šmarji pri Jelšah ima svoj, kakor smo že kratko omenili, prvi glavni občni zbor dne 21. aprila 1901 ob treh popoldan v J a g o d i č e v i h prostorih v Šmarji. Na dnevnem redu so mec drugimi tile predmeti, na koje posebno opozarjamo: 1. Liberalizem in kmet, govori g. dr. Fran Jankovič, zdravnik v Kozjem, in 2. Kaj hočemo katoliško narodni kmetje ? g. Fr. Mlakar, veleposestnik v Hošnici. — Vabimo torej s tem k obilni udeležbi. Po zborovanji petje in prosta zabava.
Katoliško - narodna organizacija na Goriškem. V Kobaridu se je ustanovilo »Slovensko katoliško politično in gospodarsko društvo« za kobariški okraj. Pravila je vlada že potrdila. Bog blagoslovi delo!
Zborovanje katolišk. političnega društva za kozjanski okraj pri Št.Vidu na Planini se je izborno obneslo. Navzočih je bilo okolu 300 posestnikov. Govorili so gg. domači župnik, drž. poslanec Ž i č k a r, predsednik Tomažič, dr. Jankovič in veleposestnik Š p a n. Posl. Ž i č k a r j u se je soglasno izrekla zahvala za njegovo možato, nevtrudljivo in požrtovalno delovanje. Novih udov je o tej priliki društvu pristopilo okola 100.
Sestanek šentjakobskih volivcev. Pri predvčerajšnjem sostanku davkoplače-vavcev Št. Jakobskega okraja je bil navzoč tudi župan. S Turkom so volivci nezadovoljni, ker je bil zoper dekliško šolo in zoper obrtno šolo v tem okraju. Nezadovoljni so volivci tega okraja, da bodo imeli v novem meBtnem odboru samo 3 zastopnike. Župan jih je potolažil, da jih bodo drugi pot več dobili. Razgovor je bil tudi o trgu. Župan je tega mnenja, naj se trg z glavnega trga prenese k »Zvezdi«. Davkoplače-vavci so pa sklenili vložiti prošnjo, naj se
polovico prodajalk preseli v Št. Jakobski okraj, druga polovica na Ces. Jožefa trg. Razgovor je bil tudi o nekih drugih nered-nostih v Št. Jakobskem okraju, n. pr. o Ahlinkini gnojnici, ki teče na cesto in dr.
Duhovske zadeve na Koroškem Častiti g. Jos Strieder, župnik v Fresenu, je postal župnik v Zagorici. — Pri Elizabe-tinkah v Celovou je umrla čast. mati Neža Richtig, stara 63 let. —■ č. gosp. Jak. K i n d 1 m a n , župnik v Št. Danijelu, je postal župnik v Grebin.skem Kloštru. — Č. g. Jan. Ebner, župnik v Medgorjah, je postal župnik v Št. Štefanu nad Brežami. — Prestavljeni so čč. gg. provizorji: Mat. R i p 1 iz Gozdanj v Medgorje (oskrbuje tudi Podgrad); B. Hochl od Sv. Krvi v Nemški Plajberg (oskrbuje tudi Sv. Duh) ; J. Schneditz iz Africa v Innerteuchen (oskrbuje tudi Ausserteuchen); J. Schwei-g e r iz Zagoriee v Brezno (oskrbuje tudi Št Pavel). — Gozdanje bode oskrboval čast. gospod župnik na Visokem Strmcu. — Pri krškem stolnem kapitelju v Celovcu je do 22. maja razpisano troje mest: stolnega dekana, stolnega školastika in korarja.
Priprave za organizacijo mla deničev se vrše na Spodnjem Štajarskem, kakor poroča »blov. Gospodar«. Le hitro na delo, da ne bo prepozno!
Knjige „Matice Hrvat" za 1.1900 so došle tukajšnjemu poverjeništvu in jih razpošilja gospod Ivan B o n a č. Naročila na lanske knjige se za ceno šestih kron še sprejemajo.
Slomšekova slovenska knjižnica v Selnici ob Muri šteje že nad 500 knjig. V teku 8 mesecev se je izposodilo okoli 300 knjig, kar priča, da je bila knjižnica res živo potrebna.
Nov umotvor za sv. Višarje. Starodavna cerkev na sv. Višarjah potrebuje nujno poprave in olepšanja. Mnogo je zastarelega, kar pobožnega romarja le moti. Z okinčanjem te sloveče božje poti slovenske se prične še to leto. Postavila se bodeta letos, bržkone mes. avgusta, dva lepa renesančna stranska altarju, izklesana iz čiBto belega kararskega mramorja. Glavni kinč altarjema bodeta dve 1-25 meter visoki in 75 cent. široki relief-podobi, izklesani istotako iz belega kararskega mramorja. Ti podobi izdeluje ravnokar vrlo znani domači umetnik, akademični po-dobar g. Vekoslav P r o g a r. Nagibi (motivi) podobama so vzeti iz življenja sv- družine. G. Progar je načrt (model) podob izdelal v mavcu in že ta načrt kaže, da dobimo izpod njegovih rok zopet pravo umetniško, mojstersko delo. Prva podoba nam kaže sv. Jožefa z Jezuščkom v delavnici. Druga podoba nam kaže sv. Ano z Materjo Božjo. O posameznostih bode prilika govoriti tedaj, ko bodeta izklesani iz mramorja ter bodejo tudi vse podrobnosti natanko izdelane. Kamnoseška dela bodo iz kararskega mramorja, stebri in več drugih delov pa iz rudečega mramorja iz Sterzinga na Tirolskem.
Slovenska delavska organizacija. Slovensko katoliško delavsko društvo v Gorici bode imelo redni občni zbor v nedeljo 21. aprila točno ob 4. uri popoludne v prostorih gostilničarja gospoda J. Gorjanca v Attemsovi palači na Komu. — Občni zbor »delavskega podpornega društva v Cel ji« vrši se v nedeljo dne 21. aprila, ob 3. uri popoludne v gostilniških prostorih Narodnega doma v Celju z običajnim dnevnim redom.
Trst in Slovenci. »Primorski List« je sprožil misel, naj bi se sklical poseben shod slovenskih rodoljubov, na katerem naj bi se posvetovalo o razvoju krepke slovenske gospodarske organizacije v Trstu in okolici in o sodelovanju ostalih Slovencev oziroma Slovanov pri tem vprašanju. To bi bil pač najvspešnejši zaključek dosedanjih polemik in upamo, da bodo tržaški rodoljubi ta nasvet »Prim. Lista« upoštevali.
Fodravska podružnica slov. planinskega društva s sedežem v Rušah se je ustanovila na velikonočni ponedeljek za mariborsko, slovenjegraško, ptujsko, ljutomersko, lipniško in deloma celjsko glavarstvo. V odbor je ustanovni shod volil te-le gospode : Franc Grizold, Miha Seme, Viktor Glaser, Davorin Lesjak za Ruše; Ivan Ko-privnik, Alojzij Bahovec za Maribor; dr. A. Brumen za Ptuj; dr. K. Grossmann za Lju-
tomer; Svitoslav Ilauptmann in Fr. Skoflek za Kozjak; Peter Novak za Slov. Bistrico in liinko Dobnik za Konjice.
Deželna podpora za napravo strelišč Kakor prejšnja leta, je deželni odbor kranjski tudi letos dovolil 2000 kron v svrho naprave novih odnosno spopolnitve že obstoječih strelišč za streljanje zoper točo, Ker je pa potrebno, da se taka strelišča čim prej uredijo, se županstva v vinorodnih krajih na Kranjskem poživljajo, da svoje prošnje najkasneje do 1. maja t. 1 dežel, odboru v Ljubljani predložijo. Pričakovati je, da tudi c. kr poljedelsko ministerstvo enaki znesek v ta namen dovoli.
ljubljanske novice Ogenj v Ljubljani. Saje so se danes vnele pri Nikol. Žuniču v Razpotnih ulicah. Na lice mesta je prišel dimnik, mojster S p i t z e r , kateremu se je posrečilo kljub raznim zaprekam ogenj pogasiti. Ognjcgasno društvo je bilo tudi hitro na mestu. — Prebrnil se je danes voz sena na Tržaški cesti posestniku Golobu z Doba. — Povozil je včeraj na Dunajski cesti biciklist 71etno deklico. — Nogo zvila si je včeraj zvečer Rus Marija, prodajalka pri Kollmannu.
Korajža celjskih pobalinov. V Celju so pobile neznane osebe nekaj stekel na sokolski telovadnici, ko Be je ravno telovadilo. Pobalini so naglo odkurili, predno se jih je moglo spoznati. To ni korajža, to je pobalinstvo!
Iz Celovca- Lochsovo pivovarno »pri zvonu« v Celovcu prevzame akcijska družba, katero snuje sedanji posestnik Lochs.
Kako se dela s Slovenci na Koroškem. Do 30. aprila je razpisano učiteljsko mesto v Št. Juriju ob Žili. Okrajni šol. svet beljaški, kakor navadno, ne zahteva znanja slovenščine. Tudi na šoli v Prevaljah je razpisano učiteljsko mesto. I tu se ne zahteva znanje slovenščine btara krivica.
Vrat prerezal si je v Celovcu 631etni J. Vogrin iz Kočevja. Obležal je mrtev.
Novo gasilno društvo ustanavljajo v Sv. Križu pri Kostanjevici. Ker razun v Leskovici v celi okolici ni jednakega društva. je bila ustanovitev tega društva nujno potrebna.
Prememba posesti. Posestvo g. Ilum-merja v Podlubenu, šmihel-stopiška občina, je za 20 000 K kupil g. Fr. Majzelj, posestnik v Beli cerkvi.
Strela v šolskem poslopju. V ponedeljek o polunoči udarila je strela v šolsko poslopje v Šmarji pri Kopru. Pustila je precej sledi po sobah, slednjič je odbila kos vežnih vrat in izginila. V stanovanje go spice učiteljice se je tudi oglasila, a ni pustila drugih nasledkov nego par luknjic v zidu in močen duh po žveplu. Čudno je to, da je prišla v sobo nad glavo deklice, ki je spala v sobi z gospico, pa jej ni nič storila in deklica se ni niti vzbudila, mej tem, ko je v vasi močan pok spravil marsikoga po konci.
Nove pivovarne v Ljubljani torej ne bo. Včeraj so imeli tukajšnji gostilničarji s pivovarnarji pri »Maliču« sestanek, na katerem so se pivovarnarji udali gostilničarski želji, da pivovarnarji omeje oziroma popolnoma opuste prodajo piva privatnim osebam.
Samomor Ljubljančana na Dunaju je sedaj pojasnjen. Samomorilec, katerega so dobili ustreljenega v parku ob Marije Terezije spomeniku, je Adolf Cimper-man, krojaški pomočnik, pristojen v Turjak. Do sobote je delal pri tukajšnjem krojaškem mojstru Ivanu Potočniku. Njegov brat obiskuje v Ljubljani peti gimnazijski razred.
Utonil je 16. t. m. 31/, leta star sin mlinarja Jož. Bezlaja v Babnein dolu pri Medvodah v bližnjem, 40 korakov oddaljenem potoku. Truplo so naSli še isti dan
Tatvina. Uršuli Žagar v Iški vasi je 7. t. m. ukral nekdo iz omare 8 K in nad 2 kg. slanine, nekaj dnij pozneje je pa posestniku M. Janželju s Kota zmanjkalo iz omare 25 K 20 v. Tatvine sumljiv je neki Fr. Kramar iz lške vasi.
Vojak zabodel tovariša. V Kredu na Goriškem je nek vojak na dopustu zabodel svojega tovariša. Poslednji je vsled dobljenih ran umrl.
Ponesrečen delavec. Privatni rudnik Henkljer v Rablju je zopet zahteval novo žrtev. V rudniku se je utrgala skala in 25-
letnega Janeza Pavlina iz Bovca malone vsega pokvečila. Glavo so mu morali zašiti na šestih mestih. Revež je na to v bolnici umrl.
Društva.
(Narodna čitalnica v Kamniku.) Vabilo h koncertu, katerega priredi »Kamniškiv salonski orkester« v prostorih Narodne Čitalnice v nedeljo dne 21. aprila 1901. Vspored: 1. Dom Ertl: .Sous le nouveau regime", koračnica. — 2. Jacques Offenbach: „Orfej", overtura. — 3. Jos. Skorpik: „Ljubljanske krasotice", valček. — 4. Gustav Richter : „Gold Else", polka mazurka. 5. Rich Eilenberg: „Marche turque", koračnica. — G. Viktor Parma : „Slovanski napevi", potpourri. — 7. C. M. Uehrer : „Dunajčanke". valček. —	„Kamniški
vlak", galop. — Koncertni klavir: C. Hamburger. — Začetek ob 8. uri — Vstopnina za člane Narodne Čitalnice 60 vin., za nečlane 80 vin.
Narodno gospodarstvo.
Glavna zagonetka našega narodnega gospodarstva.
(Po predavanjih dr. Viljem Neuratha, prof. na c. kr.
visoki šoli za kmetijstvo priobčuje K. T.)
(Dalje.)
Odkodi izvira to ohromljenje večine podjetij, označeno po krizah? Odtod, ker razna podjetja v znatnem obsegu poslujejo s tujim izposojenim denarjem, s tujimi proizvajalnimi sredstvi (orodje, stroji, posestva, stavbe) in s tujim blagom in 8 e ob enem zavežejo onim, ki so jim ta sredstva zaupali, plačati v določenem obroku ali celo na odpoved, že naprej določene denarne b v o t e, V tem obsegu pa, v katerem si obrtni in drugi zavodi navale na ramo naprej določena fiksna plačila glavnice in obrestij, v istem trenotku je tudi njihova usoda odvisna in odločena po denarnem vspehu pri kupčiji. Naj so njihova skladišča še tako prenapolnjena z raznim blagom, vse nič ne pomaga, ako so v denarju za blago manj utrgovali, kakor pa morajo izplačati. Krediti se jim odpovedo in posojila odtegnejo, kakor hitro se upnikom dozdeva, da bi utegnili postati dolžniki insolventni (nezmožni plačati). Vso krize niso nič druzega, kot tako zvane bankrotne epidemije.
Ako je postal podjetnik insol-v e n t e n , potem ne more ali tudi ne smo nadaljevati svoje obrti (produkcije). Kakor hitro jo namreč obremenjen z velikimi, naprej določenimi plačili glavnice in obrestij, mora v slučaju krize mnogokrat vže zato močno omejiti svoje proizvajanje, ker je v nevarnosti, priti v še opasnejši položaj in postati bankroten, ako kljub pomanjkanju prodaje v istem obsegu nadaljuje svojo obrt. Poleg tega so tudi mnogi upniki v istih kleščah, ako bo namreč tudi sami obvezani na druge strani plačati velike naprej določene svote. Sploh je dandanes vsako podjetje ali vsak poskus, ki se drzne proizvajati, dati delavnemu ljudstvu zaslužka in kruha, omrežen z obširno in silno zamotano mrežo obveznostij; ta mreža pa se perijo-dično, kakor po neki tajni osodepolni sili, nenadoma zadrgne, ohromi podjetnike in jim odvzame vsak prost pregib.
O tem torej, da je sistem naprej natančno določenih denarnih bremen vzrok nadproizvajalnih kriz, ne more nikdo resno dvomiti; tudi zdravila za to bolezen ni težko najti, ko smo spoznali korenino zla. Treba je le kreditstvo (Creditwesen) primerno preosnovati. Treba nam ni druzega, nego da spremenimo večino naprej določenih fiksnih obremenjenj pri obrtihv kvo talna ali odstotna bremena, to je v taka, kakoršna kolikor toliko vsakdo pozna iz siBtema d e 1 n i š t v a v obče in iz sistema akcijske družbe posebej. Namesto upnikov posameznih podjetij bi imeli torej redoma stopiti delničarji, ali če hočete zadružniki ali akcijonarji.
Onim, ki so zaupali raznim podjetjem, kmetijskim, obrtnim ali trgovskim, denarne kapitalije in Btvarna sredstva za proizvajanje (stroje, poslopja, zemljišča) ali blago v predelavo, bi se no zagotovile redoma naprej določene denarne vsote, ampak samo naprej določeni kvotalni ali porcenta-
valni deleži od dobička dotične obrti, tako, da podjetje nebi — ali vaaj v jako ozkih mejah — bilo porok, da mora prinašati produkcija določene denarne vsote. Ako bi pri tej uredbi močno proizvajanje raznega blaga njegovo ceno silno potlačilo in prineslo vsled tega podjetjem malo denarnega sku-pička, bi vsled tega le-ta Se nikakor ne porušila in strahoviti paradoks, da umira l|ud-stvo poleg obilice življenjske vode bi zginil, «e sveta.	(Dalje prih.)
Telefonska in brzojavna poročila.
„Slovanski centrum" in „Hrvatsko-slovenski klub".
Dunaj, 19. aprila. Na predlog načelnika dr. Šusteršiča in poslancev pl. Berksa in Zičkarja je ,,Slovanski centrum" v svoji današnji seji sklenil soglasno sledeče: „Slov. centrum" sklene, o pismu „Hrvatsko - slovenskega kluba" z dne 14. februvarija t. 1. vnovič razmišljati in izjavlja, da sedaj ni nobenega stvarnega zadržka, da se ne bi delalo za fuzijo obeh na isti načelni podlagi stoječih klubov, katere fuzije je tako želeti v interesu krščanskega slovenskega ljudstva. Načelnik se pooblašča, da v tem smislu stopi s „hrvatsko-slovenskim klubom" v dogovor, in če se prepriča, da v tem klubu še sedaj vlada teženje, izraženo v pismu z dne 14. februvarija, da brez odloga nastopi obravnave za fuzijo obeh klubov. V omenjenem pismu je, kot znano, „Hrvatsko-slovenski klub" ponudil „Slovanskemu centru" fuzijo, katero je pa „Slovanski centrum" odklonil, ker so v onem klubu takrat še bili liberalci. Novi sklep „Slovanskega centra" je logična posledica izstopa liberalcev iz „Hrvatsko-sloven-skega kluba". — Kaj bo sklenil na to ponudbo „Hrvatsko-slov. klub", še ni znano.
Dunaj, 19. aprila. Schönerer hoče danes predlagati: Vlada naj predloži postavo, po kateri bi se nakup posestev od strani „mrtve roke" smel vršiti le od slučaja do slučaja potom postave.
Dunaj, 19. aprila. „Fremdenblatt" javlja, da mornariška uprava zahteva v proračunu le (!) kakih 50 milijonov kron, ker ni v proračunu nika-kih novih kreditov. Stroškiza vzhodnoazijsko mornariško postajo se pro-računavajo na 4 do 5 milijonov in pridejo v proračun kot naknadni kredit za leto 1900.
Trst, 19. aprila. V zadevi pretil-nega pisma dr. G r e g o r i č i č u je Gaberšček obsojen na dva meseca zapora s postom in na stroške.
Lino, 19. aprila. Dr. Ebenhoch je odlikovan s Franc-Jožefovim kom-turnim križem z zvezdo.
Krakovo, 19. aprila. „Nowa Reforma" zabeležuje vest, da bode naslednik Wittekow sekcijski šef Kni-aziolucki.
Černovice, 19. aprila. V nekem tukajšnjem hotelu je pustil nek potnik kovček, v katerem je policija našla z dinamitom napolnjeno bombo. — Sumi se, da je potnik 251etni anarhist Aleksander Voulet in da je šel v Romunijo.
Dnt 19. aprila.
Skupni državni dolg v notai. . . . •	98-35
Skupni driami dolg v »robni......97-95
Avstrijska zlata renta 4°/„.......117 00
Avstrijska kronska renta 4"¡a, 200 kron . .	97-45
Ogerska zlata renta 4°/0........117'5o
Ogerska kronska renta 4°/„, 200 ..........92 90
Aritro-ogerske bančne delnice. 600 gld. . .	1675 —
Kreditne delnice, 160 gld............694 75
London vista ..........24017'/,
Kemiki dri. bankovci za 100 m. nem.drž. veli	117-60
Rim, 19. aprila. Kralj je dobil od ruskega carja brzojavko, v kateri mu čestita na slovesnem vsprejemu laške eskadre v Toulonu, kakor tudi na korist evropskega miru izvršenem prijateljskem zbližanju Francoske in Italije.
Rim, 19. aprila. Poljedelski minister Picardi je iz zdravstvenih ozi-rov vložil svojo demisijo. Začasno ga bo nadomeščal min. predsednik Zanardelli.
Neapelj, 19. aprila. „Navigazione generale" je sprejela v službo 3600 mož, da nadomesti stavkujoče mornarje.
Lizbona, 19. aprila. Nuncij bode zapuztil Lisabono.
Pretorija, 19. aprila. Poroča se, da so Buri izgubili meseca marca 200 mrtvih in 100 ranjencev.
London, 19. aprila. Kitchener javlja iz Pretorije: Ko se je Kitchener pomikal proti Lydenburgu, je sovražnik razstrelil v zrak „dolgega Toma". 13 Burov je bilo ujetih. Oddelek pod polkovnikom Douglasom je zasedel Doolstrom, kjer je bilo ujetih 6 Burov. Polkovnik Plumer je zasedel Bathfontein, ujel 13 Burov in zaplenil mnogo pušk in municije. Divizija Elliota je nakupila v Oranjski državi mnogo živine.
Tientsin, 19. aprila. Iz kitajskega vira se poroča, da je general Ma sklenil zopet nadaljevati sovražnosti proti tujcem. Iz Pekina se poroča, da mnogoštevilne boksarske čete vodi Tung Fusiang. Pričakuje se krvavih bojev, ker se Kitajci živahno gibljejo.
London, 19. aprila. Potrjuje se, da so Kitajci razdrli del železnice onstran Poantingfu.
London, 19. aprila. Angleški generalni konzul v Yokohama javlja, da stoji Japonska pred finančno krizo. Najnovejša vprašanja Japonske na evropske kapitaliste so bila brez-vspešna, radi tega skuša Japonska na diplomatični poti napraviti z Rusko kompromis glede Mandžurije in Koreje.
Umrli ho:
V bolnišnici:
15.	aprila. Lukrecija Atzel, zasebnica, 20 let, vulnus sciopetar capitis.
16.	aprila. Fran Zorman, gostač, 77 let, ostarelost.
Užitne cene
dnč 18. aprila 1901. (Termin.)
Na dunajski borzi:
Za 50 kilogramov.
Pšenica za pomlad ......	K	;7.84	do	7'85
„ , maj-juuij .,...„	7-87	,	7-88
„ „ jesen.......,	7 91	„	7 92
Ri, za pomlad.........7-94	„	7-95
„ , maj-junij.......„	7-87	„	7-88
„ „ jesen........„	7'03	„	7'04
Turšica za maj junij.......5 47	„	5 48
„ „ julii-avgust.....,	5-60	„	561
„ „ september-oktober . .	„	578	„	5-79
Oves za pomlad ........6-89	„	6 90
. „ maj-junij........6-88	„	6-89
„ » jesen .........588	,	689
Na budimpeštanski borzi:
Pšenica za april.......K 7 54	do	7-55
»maj.......„	7-58	„	7-59
„ oktober.........764	„	7-65
Rž za april •........„	7 67	„	7-68
„ „ oktober.........6-H2	„	661
Oves za april .........6 65	„	6-66
„ „ oktober.........5-56	„	5-h8
Koruza za maj.........5-19	„	6'21
, „ julij.........5 31	„	5-32
-^SB D u ii a j s k
20 mark............23-52
20 frankov (napoleondor) ....,.,	19 09
Italijanski bankovci........ ■	90-50
C. kr. cekini...........11-31
Dni 18. aprila.
3<2°/0 državne srečke 1. 1864. 250 gld.. . .	181 — 6°/„ državne srečko 1. 1860, 100 gld. . . 170-—
Državne srečke 1. 1864, 100 gld. ...	208 -4°/ zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron . 95 25
Tišine srečke 4"/„, 100 gld.......141--
Dunavske vravnavne srečke 6°/0	258-—
Pšenica Imnaška „ južne žel.
P-« - »
Ječmen „ „
„ ob Tisi Koruza ogerska . fiinkvant „ Oves srednji . . Fižol.....
(Effektiv.)
Dunajski trg.
7*5 7-58 7-85 730 7-20 565 6-75 690 800
do
815 8 25 8 10 8-25 8-25 5-75 710 600 10-00
Meteoroîog-ično porodilo.
¥iîioa nad morjem 306-8 m, srednji ¡tračni tlak 736-0 m o
« , Coa opa--j ; sc faoja	dtanje burn-mot rn, v mm.	Tenjpa-rat.nr» 1 p,j Varro.i '.',.|7Íju 1		Ne 1)0	** *! s >-C » X * ù in, »
18| 9 zve*.	739 8	62	sr. sever	jasno	0-0 02
',Q| 7. zjutr. ¡2. popol. Srednja	74101 10 740 3 1 12 8 irajšnia lern por		si. sever sr. jvzh. atura 7-0°	jasno del. oblač. normale: :	
406 1-1
Globoko užaljenim srcem naznanjam vsem sorodnikom. prijateljem in znancem, da je moj iskreno ljubljeni soprog, oziroma brat, gospod
Ivan Francelj
policijske stražo vodja,
danes dopoldne ob '/,12 uri, previden s sv. zakramenti, po dolgi, zelo mučni bolezni, v dobi 54. let mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, 21. t. m. popoldne ob 4. uri iz deželne bolnice na pokopališče k sv. Krištofu.
Sv. zadušne maše se bodo brale v raznih cerkvah.
Priporočam pokojnika v pobožni spomin. V Ljubljani, dni 19. aprila 1901.
Marija Francelj.
soproga.
Gostilna in prodajalna
odda se takoj v najem v prijazni vasi blizo Ljubljane. — Pojasnila daje
Ig. Mrcina
404 3-1 v Zgor. Kašlju, pošta Zalog.
Lepa meblovana soba
pri odlični rodbini, odd& se pod jako ugodnimi pogoji. Na željo dobi se tudi hrana.
Več se izve v Levstikovih ulicah št. 13. III. nadstropje, desno.	382 5—4
Mizarska zadruga
v Št:Vidu pri Ljubljani
se toplo pri poroča preč- «4* duhovščini in vsemu p. u. . občinstvu v I naročitev raznovrstne
hišne
oprave; —■—^
ter tudi flru-ge oprave, ^
temne in lika-
^	ne , poljubno L*'
W P° želji izvršene. — Raznovrstne oprave iz-vršujejo se v vseh po ljubnih slogih, lastnih in predloženih uzorcih, najlrpežnejše in iz dobro izsušenega lesa po nizkih cenah. t«,
V prav obilno naročitev se priporoča ^
J. Arhar, W
238 7	načelnik. ^
v
Lak za sobina tla,
prevlaki ter se kaj hitro suši. Za samo uporabo zalogi pri tvrdki BRATA EBEBZ. v LJubljani,
Frančiškanske ulice.	228 11 11—10
Vnanja naročila proti povzet ju.
za gospode, popolno novo in eno za dame, proda za polovično ceno
383 5-4 L. Habat v Zagorju ob Savi.
Najboljša uporaba mleka, !
Kar največ in najfinejšega
surovega
masla !
Le mogoče, če se tnleku odvzame smetana po
Alfa-Separator-ju.
500 prvih priznanj ; 167 40-9 v Parizu 1900 „Grand Prix".
V* milijona tacih strojev v rabi!
Se lahko prenaša na planino.
Vsi drugi stroji za mlekarstvo.
Popolne oprave za dobivanje sirotke za roko in parno moč.
Načrti, proračuni.
Akcijska družba Alfa-Separator,
Dunaj, XVI., Ganglbauergasse 29.
Ceniki, podučne brožnre brezplačno.'
IV 400/86 38
398 3-1
Pri c. kr. okrajni sodniji v Kamniku t-e bode pri prostovoljni dražbi
dne 8. majnika 1901 ob 10. uri dopoldne
v sodni pisarni (izba št. 2) pr o dala „Kremžarjeva" hiša it. 13 v Kamniku (na Sutni) z jednim nadstropjem, z drvarnicami, s posebno pečnico, z lepim vrtom m z meščanskimi korporacijskimi pravicami.
V hiši je že veliko let pekarija ter leži hiša ob glavni cesti na za kupčijo ugodnem mestu.
Izklicna cena je 11.000 K, ter prevzame kupec na račun kupnine vknjiženo terjatev 4944 K, ostanek pa ima izplačati v dveh obrokih: polovico čez 3 mesece, drugo polovico pa v šestih mesecih po dražbi.
Ponudniki imajo pri dražbi položiti 1100 K varščine.
Kupcu se jamči, da se razun gori omenjene terjatve vsa druga vknjižena bremena zemljeknjižno izbrišejo.
Vknjiženim upnikom ostanejo njih zastavne pravice pridržane ne glede na prodajno ceno.
Natančnejši dražbeni pogoji in zemljeknjižni ekstrakt s<j lahko vsak dan med opravilnimi urarni vpogledajo v tusodni pisamici.
C. kr. okrajna sodnija v Kamniku, oddelek L,
dne 18. aprila 1901.
EL
borza.

Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	106 50
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4% .	94-26
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	—•—
>	» južne železnice 3°/0	347 —
>	> južne železnice 5°/„	122'75 » » dolenjskih železnic 4°/„ .	99 50
Kreditne srečke, 100 gld..............399 —
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. .	400 —
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. .	49 50
Ogerskega » , » 6 »	25 25
Budimpešt. bazilika-srečke, o gld.....17-—
Rudolfove srečke, 10 gld......68—
Salmove srečke, 40 gld.....
St. Gendis srečke, 40 gld.......
VValdsteinove srečke, 20 gld......
Ljubljanske srečke..... ...
Akcije anglo-avstnjskn banke, 201 gld. Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. »t. v. Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . Akcijo južne železnice, 200 gld. sr. . -Splošna avstrijska atavbmska družba .
Moutanska družba avstr. plan.....
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100........
204 -234 -389 -58 75 282 50 6205 — 869 — 10175 165-485 -461 — 253 75
__Nakup in prodaja "jfejiit.
rsakovrstnih državnih papirjev, sre<5k, denarjev itd. ¿^varovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanja naimanjšega dobitka. - Promese za vsako žrebanje. Kulanlna i * v r t i t e v naročil na borzi.
^Hitjarnicaa ílolniák.4 «Sružua
„m i u c u at"
I., Wallzeile 10 in 13, Danaj, I., StrobelgassB 2.
Poja«nlla' v vseh gospodarskih in IninAnih »t*are», potem o kursnih vreduostih vseh špekulaoljtkin vradnaatalk papirjev m vestni sviti za dosego kolikor je mogoče Tisočega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih g lavni o.