SLOVENSKI

teto - Año VIII. No. 372
"EL SEMANARIO ESLOVENO"
Cena lü ceni.
Uredništvo in upravništvo Calle Oral. Cesar Diaz 1657 U. T. 59 - 3667
Sprejemanje strank vsak dan od 15.—18.
Buenos Aires, 14. novembra 1936
Naročnina za pol leta $ arg. 3.—; celo leto $ 5.—
TARIFA REDUCIDA FRANQUEO PAGADO Concesión 1551
NEVIDNE SILE
Današnji družabni sistem dovoljuje, da lahko vsak izkorišča svojega bližnjega, če le more. Močnejši izkorišča šibkejšega, tako posamezniki kakor narodi ali države.
Vendar, če se pogleda človeštvo v bistvo, ni v njem mržnje in sovraštva do sočloveka, in ne želje po krvi in vojni. Narodno nestrpnost ni prirojeno temveč vcepljeno.
Kdo so torej tisti, ki delajo proti resnični volji človeštva ter ga sugestivno tirajo v nesrečo in propast?
To niso nihče drugi kakor velekapitalisti, ki so po vsem svetu organizirani v takozvane fra-Hasonske lože kjer za kulisami kujejo usodo Prodom in človeštvu.
V	ti zvezi so vsi kapitalisti in taki ki med ljudstvom kaj veljajo: kralji, ministri in drugi takozvani učeni ljudje ki jih rabi družba za -Voje koristolovsko delo.
V	Italiji se je ta družba v toliko reorganizirala, da ji načeluje Mussolini v Nemčiji pa Hitler. Po drugih takozvanih demokratičnih državah pa še vedno vzajemno in sporazumno delajo ter si delijo dobiSek.
Ko je v Združenih državah predsednik Roo sevelt le preveč kontroliral kapitaliste, so ustanovili "črno mafijo" ki je pričela vse "nepotrebne in škodljive ljudi" spravljati s sveta. V • 'ačetku, za strah, samo manj veljavne, potem ía bi segla tudi po večjih glavah če bi se le ne ¿ótele pokoriti njih volji. To družbo so sicer navidezno uničili, vendar dokler bo sistem tak kot je, bodo tudi framo^oni v tej ali oni obliki Uveljavljali svojo voljo po bogastvu na račun delavnega ljudstva.
Tudi iz Jugoslavije poročajo, da so se nekateri mladi in idealni ljudje vrgli v boj proti tem nevidnim silam. Dosegli pa ne bodo pra.v-Sotovo nič, kajti ta, družba manihira ne samo državnike temveč tudi cerkev; katoliško in pra-voslavno. Dokler bo vladal današnji kapitalistični sistem, toliko časa bo vladala tudi tajna družba.
Enako toži francoski ministrski predsednik' Slum, da ne more svojega! socialnega programa izvajati, ker imajo ljudsko miselnost v rokah nevidne sile ki mu potom svojega časopisa sugestirajo svoje mnenje. Ljudstvo pa ne 2Ha vedno razločiti dobro od slabega, in zato ni Mogoče na mirni razvojni način doseči uspehov "Ocialne pravičnosti.
Torej tudi v Franciji ne vlada ljudska fronta, čeprav je na vladi, temveč vladajo nevidne sile kapitalistov.
Tako je po vsem svetu. Zastonj je govoriti o kakem napredku, če ljudstvo ne zna in tudi no-ločiti dobro od slabega. Slovenci smo prav taki kot vsi drugi. Neka-^ri se kar javno hvalijo z miselnostjo ki so jo drugi v lepo zavitem papirju sugestirali. Niti malo ne pomislijo, kako bi morala ta ali stvar izgledati, če bi bila res taka kot pr.a-vijo in pišejo, da je ali da bo.
Trorfržavno zborovanje na Dunaju
PROČ ROKE OD JUGOSLAVIJE
Medtem ko je Mussolini govoril v Milanu ter skušal sugestirati vsemu svetu ,svojo mirovno politiko in pokazati na rdečo nevarnost ki da prinaša vojno in nesrečo človeštvu, je poslal svojega zeta in zunanjega ministra grofa Ciano v Berlin, da se s Hitlerjem do dobra pomenijo o nadaljnih fašističnih ukrepih in da obeneme prizna Nemčija Italiji Abesinijo, ki jo je z "oljčno vejico" pridobila, kar je Nemčija tudi brez obotavljanja storila.
Iz Berlina pa se je odpravil grof Ciano na Dunaj kjer se je sestal s kanclerjem Sušnikom in kamor je prišel tudi predstavnik' Madžarske. Sušnik je italijanskemu gostu na čast napravil banket in glejte ga spaka, ob tej priliki je tudi ogersko in avstrijsko "ljudstvo" priznalo Italiji Abesinijo.
Grof Ciano je potem načeloma obrazložil kaj se je domenil s Hitlerjem, ter so vsi izrazili veliko zadovoljstvo, da se je Belgija odločila ostati neutralna v slučaju, da bi se njena doslej-največja zaščitnica Francija zapletla v vojno.
Madžarski državni predsednik Horthy bo v kratkem obiskal Musolinija ki se bosta končno-veljavno dogovorila, kako bi se dala izvesti re-vizija meje Madžarske, katero bo podpiral Mussolini, kot je v svojem govoru v Milanu obljubil.
Enako bo tudi italijanski princ Humberto obiskal Budapest, avstrijski zunanji minister pa Berlin in Hitlerja na njegovem domu blizu avstrijske meje.
Kot smo že davnaj povedali, se Italija in Nemčija na vse načine prizadevata, da bi razbili Malo antanto; ki pravzaprav sarnp še formalno obstoja, ter skušata predvsem, Jugoslavijo pridobiti zase.
Z dobrimi trgovskimi koncesijami je Nemčija kmalu pridobila Jugoslavije), vendar.bi ta zveza bila trdna le tedaj, če bi ne bila Nemčija v dobrih stikih z Italiji). To pa ni šlo, kri' obe fašistični državi eno drugo v. .svojih imperialističnih načrtih neobhodno potrebujeta. Mussolini je tedaj spoznal, da če hoče, da še načrt črnega bloka obnese, da ne kaže drugega kot Jugoslavijo s zvijačo vloviti, to je, da ji ponudi prijateljstvo. In i-es, Jugoslavija ki je tudi sankcionirala Italija, je bila vsled tega v zunanji trgovini zelo hudo prizadeta. Mussolini pa je dejal, da z državami, ki so Italijo sankcionirala, se ne bo več trgovalo, z Jugoslavijo
pa je napravil sedaj izjemo. Zgleda, da je Jugo-- •
Lahko bi navedli tudi dokaze, pa ne smemo, ker bi se nam morda, celo zamerilo! Pač pa bomo sledili našemu programu s trdnim prepričanjem, da bomo polagoma vsi spoznali slepoto ter bomo prej ali slej odstranili kopreno z naših oči, ki nam zakriva pogled v lepšo bodočnost.
slavija s tem "zadovoljna kajti vladni predsednik Stojadinovič je ta italijanski dokaz prijateljstva toplo pozdravil in ni nič rekel, da bi še kaj hotel.
No, in italijanska diplomacija je pričela z delom.
Avstrija in Madžarska že delata na povelje iz Berlina in Rima. Sedaj skušajo najprvo sprijazniti Jugoslavijo in Madžarsko, med katerima ni prijateljskih odnošajev radi atentata na kralja Aleksandra in pa radi nekaj ogrov ki so pod Jugoslavijo. Jugoslavija ima pa poti ... Avstrijo in Italijo precej svojih rojakov.
Hitler je bil svoj čas že obljubil Jugoslaviji Koroške Slovence, takrat seveda v drugih okoliščinah, kot smo jih bili v našem listu točno navedli, sedaj pa se bosta morda Hitler iti Mussolini tako domenila, da se Koroške Slovence prepusti Jugoslaviji, slednja pa bi v zameno odstopila svoje Madžare.
Da pa bi Mussolini, ki se tako poteguje za Madžare ki so izven meje, Primorske sloven-ce odstopil Jugoslaviji, nikjer nič ne omenja. No, saj možakar vendar ni tako neumen, da bi svoj imperji krčil, pač pa ga bo ob prvi priliki povečal na račun Jugoslavije ki že ima Mussolini nekaj hrvatskih plačancev v svoji službi, iu se bo po vsej priliki tudi oficielna Jugoslavija vjela v nastavljeno past.
Mussolini in Hitler imata v načrtu zaenkrat, da se Jugoslavijo odtegne od Male antante in se jo uvrsti v fašistične vazalnice ki so Avstrija, Madžarska in Bolgarija. Potem pa bi se tako lotili Čelioslovaške, ki ima v svojih mejah .pert milionov nemcev. Madžarska pa smatra da Slovaki pripadajo njim; vsaj tisti del ki so ga imeli pod bivšo Avstroogersko.
Potem bi prišla na vrsto Romunija, ki pa bi gotovo mirnim potom in za dobre koncesije odstopila svoje ogre Madžarski, tembolj km črni blok bi bil « tem še le organiziran ter bi še le tedaj prišel izvajati svoj dalekosežni načrt.
Vsa teza fašističnega bloka gre proti social-nodemokratični tendepci katere glavni nosite-ljici sta Rusija in Francija.
Če; bi se v Španiji-posrečil fašistični namen, tedaj bi bila Francija popolnoma obkoljena od fašističnih držav in so prepričani, da bi tudi Francija kmalu zapadla fašizmu ali pa bi morala reskirati vojno, česar pa upaja da ne bi storila, ker imajo v Franciji kapitalisti še vedno dovolj moči.
Ko bi fašizem trgal prvo slovansko državo Čehoslovaško, bi tudi sovjeti morali tvegati vojno, kar pa bi zopet storili le tedaj, če bi imeli dovolj zaslombe od zunaj. Sovjeti so rež velesila, kakoršno ni nobena druga država, vendar proti celemu svetu bi se ne upali po-
STTRAN i
SLOVENSKI TEDNIK
Fašisti ne morejo zavzeti Madrida
Kot smo poročali prejšni teden, so fašisti prispeli prav pred vrata Madrida. Naprej pa ne morejo in vse kaže, da bodo prav pred Madridom našli svoj konec.
Fašistične čete so skušale že večkrat prekoračiti reko Manzanares ki teče prav tik Madrida, pa so bili vedno od vladnih čet potisnjeni nazaj z veliki izgubami.
General Franco je parkrat poslal letala nad Madrid, sedaj pa se jih ne upa več poslati, kajti vladni letalci so mu jih nekaj pognali na tla. drupe pa z veliko premočjo pregnali, kar pomeni, da so vladne čete dobro pripravljene na suhem in v zraku.
General Franco je sedaj poslal v 'Afriko po novo ojačenje. kajti najboljši njegovi bojevniki so črnci ki nimajo nobene kulture.
Kot računajo je v Madridu kakih 50 tisoč vladnih vojakov. Revolucionarcev ki oblegajo Madrid pa je kakih 30 tisoč. Se vedno pa prihajajo na pomoč vladnim četam nove čete med-Hfcn ko so revolucionarcem že mnogi vojaki pričeli uhajati k lealom.
Zadnje čas eje prišlo na pomoč vladnim če-tlim precej protifašistov iz inozemstva in jih je tudi iz Jugoslavije precej. Ti bataljoni rusov, nemcev, Italijanov, franeozov, belgijcev in ju-goslovanov kakor tudi primorcev so od treli strani pričeli silovito napadati fašiste ter so jih povsod vrgli iz svojih pisto jank.
General Franco je zelo razočaran, ker je njegova vojska še vedno pred Madridom in da niti tujske legije niso mogle prekoračiti reke Manzanares ter vgladiti njegovi redni vojski zasedbo glavnega mesta Španije. Zato je pričel iskati pomoči pri svojih črnih zaščitnikih.
staviti. Nemčiji in Italiji bi torej zadostovalo, da bi po zgledu Belgije vse "demokratične" države ostale neutralne, medtem ko bi oni dve najhujšega sovražnika, ki so sovjeti. stlačilf k' tlom. Z verskega stališča pa bi ta boj vodila katoliška cerkev.
Naj se zavija politična klobasa v Evropi kakorkoli, za nas je glavno samo eno7 Da smo Slovani složni, ne samo v boiu za naše socialne in narodne pravice, ter svobodo, temveč za pravice in svobodo vsega človeštva.
Zato ni najbolj važno, da mi tuh'tamo. kaj neki Mussolini in Hitler ter vsi fašistični po-magači mislijo o nas, temveč da oni misijo, kaj m? mislimo o sebi in o njih".
da ko bodo dospele nove čete iz Maroka, da bo potem odredil, odloilno oenzivo in končno zmago v prid fašistom.
če bodo usodo Španije odločavali spanci sami, fedaj je gotovo, da bo zmagala ljudska fronta. Ker pa bodo usodo Španije po vsej priliki skušali določiti iz inozemstva, tuje fašistične velesile, se ne more določeno prerokovati kako se bodo dogodki nadalje razvijali in koliko časa bo revolucija še trajala. Vendar, če bo španska ljudska fronta količkaj složna in ne odstopna od svojih načel, bodo kmalu zmagali ter zlomili fašizem za vedno, kar bi bilo odločilnega pomena ne samo za Španijo temveč za ves svet.
OKNO V C V iV T
Belorad. — Kmet Stoian Srkič in njegova žena sta dobila še iz svetovne vojne na politi eno granato, ki se je r«zpočila. ko jo je kme? zadel s pikonom. pri čemer sta zakonca zado-bila težje poškodbe.
Pra/ra. — Skoro vse aVe.iie nnivečie fabrike orožia in municiona so preške v roke vlade. Samo nekaj akcij imajo še francozi, angleži in ro-munT,
La Paz. — Boliviianska vlada je prepoveda la izvoz kave. ker da jo primanjkuje za domačo vporabo.
Kar naenkrat pa je zmanjkalo kave po vseh trgovinah, kar pomeni, da so jo izvozni Trgovci poskrili, da Kodo lažie navili cene in izžemn-li vb o go liudstvo, ki jo je že zadnja vojna gospodarsko popolnoma zasužnjila.
Berlin. — Nemčija bo splovila zopet nekaj vojnih parnikov.
Valparaiso. — Tu se bodo v kratkem sestali vsi periodisti iz obeh Amerik, da se bodo pogovorili. kako bodo podnirali mirovno konferenco v Buenos Airesu. To zborovanje bo seveda "tajno, ker ljudstvo ne sme vedeti za časnikarske skrivnosti.
Barcelona. — General Franco plačuje svoje afriške vojake s falsifikiranimi čeki, češ da sedaj denarja tako ne rabijo, ker lahko sproti za po'rebo naplenijo, potem pa bodo vseskupaj dvignili in se vrnili bogati domov v Afriko.
Moskva. — Sovjeti so praznovali 19 letnico svoje revolucije. Bil je navzoč tudi Stalin, ki ni nič kazal, da bi bil bolan, kot so nekateri pravili, da je.
Kalinin je izjavil, da bo fašizem v Španiji zlomljen in so mu iz naroda vneto aplavdirali.
Potem pa'jé desfilirala vojska z raznim modernim orožjem ki ga doslej ljudstvo še ni videlo. Bili so vseh vrst tanki in strojne puške na motornih kolesih. Ves vojaški sprevod je bil kot čudovit enoten vojaški mehanizem. Nebo pa je bilo zakrito z letali vseh vrst.
Vojni komisar Vorošilov je zaključil govor z besedami: — če sovražnik napade naš narod, bodo njih sinovi pomnili kaj so naredili njih očetje. Pustimo, da se sovjeti utrdijo in napredujejo in pustimo da se vsi nasprotniki za-ženejo proti sovjetski utrdbi, ki je trdnjava miru na svetu.
Talavera de la Rein».. — Ko so se revolucionare! zagnali v predmestje Madrida, so se morali umakniti pred ženskami, ki so jih obstreljevale s puškami ter oblivale z vrelo vodo ter uničevale z drugimi tekočimi in trdimi predmeti.
Te ženske, da "niso bile napravljene kot mili-ciane, temveč so nosile svojo navadno obleko. Borile pa so se kot levinie in bi bil vsak prehod mogoč le preko njih trnpelj ki pa jih je bilo preveč, da bi podlegle in so se morali fašisti umakniti,
Madrid. —• Vlada se je premestila v Valencia ter je ostal v Madridu samo generalni štab vladne vojske.
Manila. — KoT smo že v zadnji številki poročali. .Taponci sistematično jemljejo kos za kosom Kitajrem.
Chang-Kai-Shek ki so ga spravili na predsedniški stol sovieti. jim ne pozneie obrnil hrbet. se sedaj zopet vrača po pomoč do njih. Tega pa se tudi Japonci zelo bojijo, zato skušajo s podkupovanjem raznih glavarjev doseči svoj cilj, ker če bi sovieti dali pomoč Kitajcem. bi s tem tudi svoj sistem uveljavili, tega pa se najbolj bojijo Japonci in ves kapitalistični svet.
— Mussolini je izdal ukaz. da se morá zgraditi 14 letalskih nostaj in so izračunali, da b~o stala ta reč 14 milionov lir. S tem bi imela Kalija 130 letalskih postajališč. Skoro vsa ta postajališča so zgrajena na jadranski obali, kar pomeni, da bodo služila takrat, ko bo Mussolini odredil okuniranje Dalmacije.
Jugoslovanski državniki pa menda še vedno mislijo, da Mussolini ne bo vresničil svoiih' sanj. Tedaj se zelo varajo in bo njih kratkovidnost moral plačati jugoslovanski narod.
Pariz. — Po vseh državah ki so se vdeležile svetovne vojne, so praznovali ta teden osem-najstletnico sklenitve miru.
Govorniki so se navduševali za mir in ljudstvo jim je navdušeno aplavdiralo.
Vendar,, pe pogledamo resnici v obraz, zgleda kakor da bi se mrtvec pred smrtjo še enkrat nasmehnil.
Rim. — Mussolini je dovolil, da se javno pokaže, kako je imela Italija že zdavnaj priprav^ Ijen načrt za okupiranje Abesinije.
Čez nekaj let pa bo javno, kar je sedaj javna tajnost, kako je imela Italija že sedaj pripravljen načrt za okupiranje Dalmacije.
BLIŽAJO SE BOŽIČNI IN NOVOLETNI PRAZNIKI
Ne pozabite, da se bo za te velike praznike zbral v starem kraju Vaša družina ter se bo spomnila Vaše odsotnosti.
Da jim svojo odsotnost vsaj deloma nadomestite omogočite jim, da prežive te praznike v zadovoljstvu1 pošljite jim svoje božično nakazilo in sioer kot doslej, potom zavoda
Banco Germánico
DE LA AMERICA DEL SUD Avda. L.N.ALEM 150	BUENOS AIRES
Nase uradne ure so: od 8/2 do 7 zvečer, v sobotah do 12i/2 ure.


ARGENTINSKE VESTI
KAJ POMENI ZMAGA ROOSEVELTA ZA ARGENTINIJO
Pri vsaki politični spremembi sledijo potem tudi gospodarske.
Če bi bila v Združenih državah zmagala republikanska stranka, tedaj bi dala ta stranka več zaščite kapitalistom da bi lahko izkoriščali domače ljudstvo, ker pa je zmagala demokratska stranka, ki kolikortoliko ščiti delav-
Kot navadno, se bomo Jugoslovani praskali za ušesom, ko bo že vse prepozno.
Moskva. — Vlada je dala aretirati več fašističnih vohunov.
Ker so ti špijoni skoro vsi nemški državljani, Nemčija protestira, da jih mora moskovska vlada izpustiti na svobodo.
Dunaj. — Prnc Oto upa da bo kmalu postal avstroogerski kralj. Mussolini pravi, da nima nič proti temu, in da sta tudi Jugoslavija in Čehoslovaška postali bolj popustljivi.
Burgos. — Nadškof v Toledo je poslal generalu Franku naslednje pismo:
— Z veseljem Vam sporočam, da so irski katoličani z nadškofom v Dublinu poslali španski cerkvi 32 tisoč liber šterlingov, ki so nabrali to svoto en sam dan pred katoliškimi cerkvami.
Irlandski katoliški vodja želi, da bi se porabil ta denar v boju proti mednarodnemu sovražniku komunizmu. Da je to vseeno, če se porabi denar v obrano domovine, ker katoliška cerkev da jo mora braniti ne samo duševno temveč tudi moralno in materjalno.
Dvomimo, da bi škof Margotti nabral med primorskimi slovenci eno samo liro za fašiste.
London. — Španski vladni poslanik v Londonu pravi, da je absurdno mnenje, da se v Spanji borita za nadoblast fašizem in komunizem. Španski narod da se bori za svojo svobodo in nič drugega.
stvo, vsaj dovolj prilike mu da, da. se lahko organizira in brani, če hoče, se bodo kapitalisti obrnili iskati dobičkov drugam.
Gotovo se ne motimo, če rečemo, da bodo prinesli svoj denar investirati v Argentinijo, ki bo brezdvoma bolje naložen kakor pa v Združenih državah.
S tem bo prišlo v Argentinijo tudi periodi-110 blagostanje. Delavci bodo deležni toliko koristi, kit jih bodo znali izrabiti. In to pride za nas izseljence v glavnem v poštev. Koliko ugodnosti in koristi bodo prinesli Argentinskemu narodu kot takemu, pa je zadeva v glavnem argentincev. Naša dolžnost je predvsem, da nismo v oviro socialnemu pokretu argentinskega naroda in da smo moralno vedno na strani socialne pravičnosti.
UREDNIŠTO JUDOVSKEGA LISTA SO HOTELI UNIČITI
Pred uredništvom "Diario Israelita" so se zbrali neki študentje ter so postavili pred vrata petardo, ki se je takoj razpočila ki pa ni napravila nobene škode.
Študentje so to napravili kot v znak protesta proti komunizmu, češ, da so judje nosi-telji te ideologije.
GOSPODARSTVO
TRETJI KONGRES ARG. ZADRUŽNIŠTVA
Kakor je bilo javljeno, se je od dne 7. t.m. do dne 11. t.m. vršil v Buenos Airesu Tretji kongres arg. zadružništva, na katerega jc prišlo 250 odposlancev raznih zadrug, katerih je v Argentini približno 600. Nekatere zadruge niso, radi oddaljenosti poslale svojih zastopnikov, so pa poslale pismeno svoje častitke in so bile zastopane potom krajevnih zadružnih zvez.
Kongres je sklical, kakor vedno do sedaj, Museo Social Argentino, kateri ima stalni odbor za proučevanje zadružnega gibanja in daje nasvete kot nekaka zveza, katere do sedaj v pravem pomenu, še nimajo. Temu odboru načeluje pri-
I
I I I
NIKDAR NE POZABITE
da
Za poslati denar v domovino
hitro in z najmanjšim stroškom,
Za vlagati denar v hranilnico
kjer je varen z dobrimi obrestmi, f •
Za nakup ladijskih prevoznih listkov
s najboljšimi in najhitrejšimi ladijami od katerekoli družbo, po resnično nizkih cenah
NUDI EDINO LE
tradicionalni prijatelj Slovencev v Argentini
SLOVENSKI ODDELEK
BANCO HOLANDES UNIDO
SUCURSAL BUENOS AIRES CANGALLO 360
(medtem ko traja zidanje našega lastnega poslopja na 25 de Mayo in Bmé. Mitre)
VAŠA LASTNA KORIST ZAHTEVA, DA SE POSVETUJETE z nami, osebno ali pismeno, na kar Vam bomo radevolje takoj odgovorili.
NE Č 0 l A B l
OPOZORITI SVOJE PRIJATELJE IN ZNANCE, DA BO DNE 6. DECEMBRA SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO I. PONOVILO PREZANIMIVO IGRO
"RE VCEK~AYDÍtfcÉ1c'
V ULICI ALSINA 2832.
znan in jako dober zadružnik Dr. Diaz Araña, kateri je bil izvoljen tudi za predsednika Kongresa.
Na otvoritveni seji v soboto dne 7. tm. je imel lep govor predsednik Muzejan, Dr. T-Amadeo, v katerem je povdarjel, da je zadružništvo postalo močan faktor v življenju današnjega človeka, kateri je prepuščen kapitalističnemu iskoriščanju radi zastarelih zakonov in, kateri se skuša braniti pred pijavkami na ta način, da se združuje v zadruge, katere bodo v do-glednem času postale tudi v Argentini "socijal-na pravičnost" kajti — mi se ne bojujemo z meči in puškami — ampak z točno premišljenimi načrti, z katerem bomo uravnali življenje današnjega človeka, tako kot se spodobi".
Pohvalil je zadružništvo raznih evropskih držav, med katerimi je posebno večkrat omenjal Jugoslovensko in citiral izjave poljedelskega ministra Dr. Jankoviča, kateri je rekel "ako hočemo pomagati našemu kmetu, ga moramo najprej organizirati v zadrugah, da mu damo priložnost, se braniti pred raznimi nelojalnimi trgovci, ki ga sedaj iskoriščajo''. Priporočal je argentinskemu poljedelskemu ministru naj si te besede vzame na znanje ter naj tudi on dela tako, kar so prisotni z velikim aplavzom vzeli na znanje.
Med drugimi je govoril tudi socijalistični poslanec N. Repetto, kateri je povdarjal posebno potrebo kreditnih zadrug (hranilnic in posojilnic) v katere naj bi kmetje in delavci vlagali svoj prihranek, katerim bi bil v slučaju potrebe na razpolago, kajti upravljanje zadrug imajo v rokah vedno člani sami in radi tega jih morajo voditi z največjo natančnostjo. Primerjal je velikanske svote delavskega denarja, ki je naložen na raznih bankah, od katerega pa delavstvo nima prav ničesar, razen zavesti, da je z tem denarjem pomagalo svojemu sovražniku "kapitalizmu" kajti le-ta ima pravico do denarja na bankah.
Drugi dan v nedeljo je Kongres bil razdeljen na razne komisije, ki so pretresale razna vprašanja in potem v pondeljek rešenje predložile na plenarni seji, katera pa je trajala tudi v torek in v sredo celo 12 ur skupaj. Predlogov in načrtov je bilo jako veliko število kar dokazuje, da se je začelo tudi v Argentini misliti z zadružnim duhom.
Sprejete so bile razne resolucije, med drugimi tudi, da naj se naprosi šolsko vodstVo, naj upe-Ije med šolski pouk tudi zadružništvo, posebno v ljudskih šolah, a na univerzi naj ustanovi posebno fakulteto za zadružništvo.
Posebno pozornost so posvetili delegati zadružnemu zakonu, v čemer so se vsi strinjali, da je sedanji jako slab in nepopoln ter, da ovira resno delo pri raznih zadrugah, zato so enoglasno sklenili, naj se ispopolni oziroma spremeni.
Poljedelski minister, kateri je bil zastopan po svojem tajniku, je obljubil pri tem sodelovati
Stran 4
KtiOTBNSKI TKDNIK
No. 372
in nuditi tudi drugače zadružnemu gibanju svo-j,o pomoč. Tudi ostali oficijalni zastopniki po-krajih in raznih ustanov, so obljubil svojo pomoč zadružništvu in so se jako pogosto z pridom udeležili razpravljanj.
V sredo pri zaključni seji se je kongres zadružništva čim preje, da se bo videlo v koliko bodo predlogi in resolucije sprejeti in izvršeni. Med drugim je v prvi vrsti dolžan Museo Social Argentino; ustanoviti Ceñtrálno zvezo vseh zadrug in se zanimati za več jako potrebnih načrtov, ki so potrebni za razvoj in medsebojno delovanje med posameznimi zadrugami.
Nadalje se je pri zaključni seji kongres slovesno izjavil za "mir" med narodi ter obsodil vsako vojno, katera kroji bratstvo in blagostanje.
Časopisje je bilo deležno zahvale za poročila^ katera je med kongresom prinašalo v svojih kolonah, katera pa so bila tako suha, da se človeku urinja misel, da so sploh proti zadružnemu delovanju, ker o kakem večjem članku kjer bi se razpravljalo in čitateljem prav povedalo, kaj je zadružništvo, ni bilo govora, kar jasno priča,.da je dnevno časopisje v rokah tistih, kateri so proti zadružni ideji.
Pri vsem tem pa se lc vsiluje misel, tistemu ki je imel priliko prisostvovati sejam kongresa, da se je začel argentinski proletarijat respo baviti za edino svoje orožje, katero mu je še na razpolago, zadružništvo,
V NEMČIJI ZADRUGE NE SMEJO OBSTOJA/TI
Kakor je svoječasno uničil Mussolini v Italiji
vse kmečke in delavske zadruge, ki niso hotele trobiti v njegov rog, tako dela tudi njegov zvesti bratec v Nemčiji. Do sedaj je uničil skoro vse zadružne zveze in največje zadruge velikih mestih, med njimi Konsumno zadrugo v Berlinu ki je štela 170.000 članov. Na ta način misli popolnoma streti moč proletarijata, kateri si je v teku Časa zgradil lepe trdnjave v obliki zadrug, in ga izročiti zopet pijavkam, katere ga bo do na zakonit in dovoljen način lahko po mili volji iskoriščalc v imenu naroda in domovine.
HIMEN
Poročila sta se gdena. Berlot Fani, doma iz Kanala in g. Alojz Cigoj, doma iz Malovš na Vipavskem.	i
Bilo srečno!	151F
Krojačnica
MOZETIČ
Nudi cen j. rojakom veliko izbero vsakovrstnega blaga za poletne obleke, kakor tudi perila in vseh drugih moških potrebščin.
SLAMNIKI .so na prodaj po cenah kakor jih ne dobite nikjer.
Prepričajte se!
Sebastjan Mozetič
BUENOS AIRES 5019 - OSORIO - 5025
(PATERNAL)
DRUŠTVENE VESTI

IGRALCI S.P.D. I.
-Jutri vsi k dramatičnim vajam, ki ste že i-graii "lievčka Anürejeka .
odslej bocio' redne dram. vaje vsako nedeljo pop., v torek in četrtek.
¿ivti v AL A
Dve knjigi je dai-ováila naročnica S, T. Justina PošCič društveni knjižnici SPD. i. Za lep uar ,se ji tem potom naplepše zahvaljujemo.
Obenem se je spomnil naše knjižnice tudi Rudolf Pintar, ki je daroval eno knjigo, in se mu istotako najlepše zahvaljujemo.
VSI
ki ste se v nedeljo slikali, si lahko slike ogledate in naročite jutri v društvu.
TISTI,
ki ste bili na zadnji prireditvi SPD. I. lahko dobite slike iz dvorane ki je lepo izpadla, in sicer se oglasite v Slov. Prosv. društvu.
LJUBEZEN IN VESELJE, ŽALOST IN TRPLJENJE! ZVIJAČO IN POŠTENJE! KREPOST IN NAPUH!
iS®
VSE TO BOSTE VIDELI V LJUDSKI IGRI
>>
V PROSLAVITEV UJEDINJENJA JUGOSLAVIJE
PRIREDIJO SLOVENSKA, HRVATSKA IN SRBSKA DRUŠTVA
VELIKO SKUPNO PRIREDITEV
DNE 5. DECEMBRA T. L.
ob 9 uri zvečer v dvorani PRESIDENTE SAENZ PEÑA 242
(dve kvadri od Plaza, Congreso)
"REVČEK AN DRE J ČEK
DNE 6. DECEMBRA V ULICI ALSINA 2832.
PISMO PRIMORSKE MATERE
SLOVENSKEMU PROSVETNEMU DRUŠTVU V BUENOS AIRESU
Ne vem kako Vam bi izrazilo hvaležnost moje nesrečno materino srce, ko ste poslali 100 lir za mojega nesrečnega sina ki umira v ječi. Sol-Z3 hvaležnosti mi vrejo po licih, primerne besede pa ne morem najti s katero bi se Vam zahvalila za Vašo velkodušno žrtev.
Samo molim, da Vam bi Bog poplačal. Jaz in mej sin pa Vam bova ostala večna dolžnika. Meni ni več zase. Stara sem in veliko sem trpela na zemlji. Zda j pa bi rada umrla, če bi ne imela nikogar ki bi moje ubogo materino srce umiralo za njega. Tako pa moram živeti, ker v grobu bi ne imela miru, če bi moje otroke krivica preganjala.
Tisočkrat V?,m hvala. Mladi ste vsi in Bog vam daj veliko srečs in zdravja ter več veselja v življenju kot smo ga bili deležni mi.
CERKVENI VESTNIK
Veliko slov romanje v Lujan se hitro bliža. Vozne listke^lobite.ob priliki slov. službe božje, dalje v banki Germánico in Holandés ter pri g. Fratnik na Saavedri (c. Miller 4411), pri g. ' Hlasnelut na Floridi (B. Irigo.veii 860), pri g. Misleju (Tinogasta 5135), pri g. ITtroša, Avellaneda (Dean Funes), v župn. uradu sv. Antona, Caseros 2780 (P Patricios), v Prosvetnem
Za Sokolsko društvo Buenos Aires I.: Dr. Kosta
Veljanovič - Starešina. Za Jugoslovansko Izseljensko Zaščito: Arh.
Viktir Sulčič - Predsednik. Za Jugoslovanski Klub: I)r. Stjepan Buljevič -Predsednik.
Za Jugoslovansko Izseljensko društvo Tabor:
g. Ivan Pahor - Predsednik. Za Slovensko Prosvetno društvo T: g. Franc
Trebše - Predsednik. Za društvo Kosovo: g. Petar Kebelič - Predsednik.
Za Jug. Pod. Društvo v .Berisso: g. Mate Kollar
-	Predsednik.
Za Jug. društvo vzajemne pomoči: g. Eneo
Ivančevič - Predsednik. Za Hrvatsko katoliško društvo: g. Avguštin
Gobic - Predsednik. Za Gospodarsko in podporno društvo Slovencev v Villa Devoto: g. Zlobec Viktor - Predsednik.
Za Prosvetno in kulturno društvo: g. Mijo Ilič
-	Predsednik.
Za Bratovščino Živega Rožnega venca: g. Andrej Čebokli - Predsednik. Za Slavjansko Društvo Vzajemne pomoči: g.
Miho VukasoviČ - Predsednik. Za Sokol Dock Sud: g. M. Sevič - Predsednik.
Natančni vzpored bomo prinesli v prihodnji številki.
društvu in v Taboru.
Poskrbite za vozne listke pravočasno, ker je treba vse naprej plačati in se zadnji dan več ne bodo mogli dobiti, ker je treba že zaključiti račun dan preje. Poagitirajte med znanci in prijatelji, da bo vdeležba čim lepša. Pridružili se nam bodo tudi Hrvati.
Ob enem z listkom dobi vsak tudi malo knjižico z navodili, pesmicami in molitvami. Za knjižico naj prispeva 10 c. kdor more.
Zelo važni je, da prihajate sedaj pridno k slov. službi božji, da se vdeležite skupne pevske vaje za pesmice, ki se bodo pele ob priliki romanja. Le tako bomo lepo zapeli, če bomo poskušali že preje malo zložiti glasove. Naj se potrudi vsak z dobro voljo, da kaj stori s tem v božjo čast in v svojó večno korist.
Maša bo to nedeljo na Paternalu ob 10 h, veČernice na Saavedri ob pol 5 uri.
Drugo nedeljo 22. 11. bo maša tudi na Paternalu, večernice na Avellanedi.
Hladnik Janez
Dekliška Greda
Danilo Oorinšek:
Justina Jeram Podlogarjeva:
MOTIV POMLADI
Gledam skozi okno v prebujajočo se naravo,
ko pomlad prihaja
in življenje poraja
novo v logu in zelenem gaju!
Spet so rožice vse naokrog zacvetele
in sládko zadulitele,
kot oni pomladili dan,
ko po zeleni travi
in solnčni dobravi
trgala sem jih v svojih mladih letih.
Ali, in tam doma so vse cvetke usahnile,
čebelice so med jim spile!
Pusto in prazno je zdaj tam življenje
dokler pomlad ne vrne se v novo prebujenje!
Tukaj pa trka pomlad na vrata: Odprite, odprite mi v svet. Zima jo je odkurila
in pomlad se je vrnila,
in opojno zaduhtel je novo porojeni cvet.
Skoz okno spet gledani to lepo pomlad; pa je ne morem objeti,
kot sem jo mogla brezskrbno pred leti — to grenko dolino solza in bridkosti, kjer mladost ni okusila sladkosti!
Morda je kdo ki v življenju je bil goljufan; iz vrtu pomladnega v puščavo izgnan — ali za svetle denaree prodal je mladost — in jutro prespal1
Danes spet pomlad vrtove poljublja: res, mrtvih k življenju več ne obuja — vendar nam vse darežljivo ponuja vzemi,vzemi.. .
Danes spet .se vrača pomlad! Mladini prinaša polno nad! Starim pa še več skrbi: Vsem pa upov v lepše dni!
NAJLEPŠI DAR
Dete si nesrečno bo glavo še razbilo, jutri že je mamin god —kaj bo za darilo?
Kar premore detece, to je vse premalo, česar pa ne zmore, kje bo le to jemalo? —
Trudna je že glavica, težke misli prede, srce tolče kar na glas: kam brž iz te zmede?
Materi pa blaženi sonce v dušo sije: dar najlepši — detetu zanjo srček bije! . . .
FEO DO RA
Deset minut pozuejo se je lile ve vrnil in je porogljivo nagovoril Feodoro:
—Kneginja, siifcročil sem Njegovemu Veličanstvo, da ste se blagovolili vrniti. Toda Njegovo Veličanstvo je vslecl vaše nenadne vrnitve tako gi-njeno, da vas sedaj ne inore sprejeti, ker se hoji da ne bi videli njegovih sol/. Prosi vas pa, da začasno stanujete v salonu v katerega vas bo peljal službujoči častnik.
Zvonec zapoje, v sobo stopi častnik. Pleve mu nekaj zašepctala. nakar se je častnik priklonil in odpelje Feodoro v osamljeni del palače, kjer jo zapre v preprosto sobo.
Dva dni pozneje je stal Vladimir Borotin pred posebnim sodiščem, ki ga je obtožilo zločina vele-izdaje.
Minister Pleve mu je nabrusil smrtni meč. in od njega sestavljeno sodišče je imelo jasno naročilo, da mora Vladimirja obsoditi na smrt na vešalih*
Tako se je tudi zgodilo.
Predsednik sodišča je vstal in z visokim, suhim Klasom prečital obsodbo:
Dokazano je, da je bil poročnik Borotin kolovodja nevarna zarote, ki je nameravala spremeniti postoječi red v državi in s tem povzročiti državljansko vojno. Zato ga podpisano sodišče obsoja na smrt na vešalih, ki se bo izvršila takoj' čim Njegovo Veličanstvo car potrdi to našo obsodbo.
Medtem je Feodora ždela v svojem samotnem zaporu.
Bilo je tri dni pred Vladimirjevo usmrtitvijo, ki
jo Je car na predlog ministra Pleveja takoj odobril.
Na predlog ministra Pleveja, so to tudi sporočili Feodori. češ, da bo to največja kazen za njene prestopke.
Feodora si je v svojem obupu in žalosti pulila lase, solze so ji tekle curkoma po njenem lepem obrazu in od časa do časa se je razlegalo po sob! obupno ječanje:
; — Moj Bog, kaj sem ti storila, da me tako hudo kaznuješ?!
Hipoma se je Feodori zazdelo, da nekdo trka .ia njeno okno.
Trudoma je dvignila svoj pogled in rss, na oknu *e opazila mlad moški obraz, ki ga je Feodora ta koj spoznala1
To je bil namreč nemški vrtnar Konrad, ki je bil Feodori vda n z dušo in telesom.
—	Previdno, kneginja, stopite k oknu, moram vam nekaj važnega sporočiti. Ves čas sem premišljeval kako bi vas rešil iu glej, sedaj mi je prijazna usoda ponudila ugodno priliko.
—Sinoči dolgo nisem mogel zaspati. Dve uri sem se premetaval po postelji in premišljeval kako bi vas rešil.	,
Zdajci sem zaslišal v grmovju pod mojim oknom nekako šumenje in čudno mrmranje.
Iver sem mislil, da so morda tatovi na vrtu. sem previdno splazil na vrt in se približal grmovju.
Na svoje veliko začudenje, pa o tatovih ni bilo niti sledu, pač pa sem slišal znani glas ministra
Pleveja:
—Kakor sem dejal, gospod Nagizako, vi meni dva milijona rubljeb. jaz pa vam prepis najvažnejših državnih dokumentov, ki bodo odločili zmago v korist Japonske.
Naposled sta se Pleve in Nagizako dogovorila, da se sestaueta danes zvečer zopet na istem mestu in končno uredita svojo Judeževo kupčijo.
—	Oh. — vzklikne Feodora, hvala vam, Konrad vi ste me rešili.
in že je stopila Feodora k mizi, napisala je v kratkih besedah Konradovo sporočilo, nato pa je poklicala častnika in mu naročila, naj ga nemudoma odnese samemu carju'
Pet minut pozneje se je častnik vrnil in naprosil Feodoro v carjevem imenu, naj pride v avdi-jenco.
Mrko in nezaupno je sprejel car Feodoro.
—	Feodora, če je res. kar si mi pisala- potem ti odpuščam vsako kazen in tvojemu Vladimirju bom poklonil življenje. Nocoj se bom prepričal, ti pa boš ostala do takrat še kot pogojna jetnica v svojih sobanah.--—
Ko je odbila ura polnoč, se je na carskem vrtu oglasilo v grmovju šumenje.
Tako, gospod Nagizako, evo vam dokumentov, vi pa meni denar!
—	Stoj! —- se oglasi v tem trenutku in Pleve ter Japonec sta bila obkoljena.
fte predno se je Pleve dobro zavedel, je že ftal pred posebnim sodiščem, ki mu je predsedoval sam car'
Po kratkotrajni razpravi je bil Pleve obsojen na smrt iu že naslednjega jutra je zdihnil svojo zlo-
činsko dušo na vešalih.
Isto jutro se Je ustavila pred Petro-pavlovsko trdnjavo kočija in iz nje sta izstopili Feodora in carica.
Carica je upravniku trdnjave izdala kratek ukaz in trenutek pozneje je stal Vladimir Borotin pred Feodoro.
—	MoJ sladki Vladimir, —■ vzklikne Feodora, — rešen si! Toda ne sprašuj sedaj vež vse boš izve-del kajti sedaj moraš v avdijenco k carju!
Ko so Vladimirju prinesli poročniško uniormo, so vsi trije stopili v kočijo, ki jh je odpeljala v carsko palačo.
Car je Vladmirja takoj sprejel. Prijazno mu je ponudil roko in ljubeznjivo dejal:
—	Poročnik Borotin mnogo ste po nedolžnem pretrpeli toda moja dolžnost bo, da vas za vašo zvestobo primerno nagradim-
Ko je Vladimir iz veselja pokleknil pred carjem je car nadaljeval:
—	Knez Vladimir Borotin, vstanite! V kratekem morate nastopiti svojo novo službo, kajti imenujem vas za komandanta svoje telesne straže. Da pa razveselim tudi vaše srce, vam dovoljujem, da se smete poročiti s kneginjo Feodoro. Bodita srečna!
Tri tedne po teh dogodkih se je vršila v Petro-gradu vesela svatba.
Za poročno darilo je poklonil car knezu Boro-tinu velikansko posestvo ki mu naj bi prinašjalo ogromne dohodke. Vladimir Je določil za upravitelja Dimitrija, ki je medtem našel svojo Natalko, nakar sta oba ponudbo z veseljem sprejela.
In ko sta naposled po vseh slovesnostih stopila zvečer Vladimir in Feodora v razkošno opremljeno spalnico Je Vladimir Feodoro objel in ginjeno vzkliknil:
—	Zvestoba je zmagala! Feodora, moja ljubljena žena!
In dolg, vroč poljub Je zapečatil njuno srečo! — KONEC-
Kot smo slišali je našim čitateljem in še posebno čitaeljicam roman Feodora zelo ugajal. S prihodnjim tednom pa začnemo še z lepšim romanom, zato pošljite imena vseh Vaših prijateljev in. znancev, da bodo povest čitali od kraja.
Utrinki iz naše nove domovine ™ ■>
Piše Prostoslav Savinjski
cEtiOSLOVAKí V ARGENTINI
Tisti, ki so živeli pred svetovno vojno kak mesec na. Dunaju, so gotovo opazovali na vseh vogalih nekdanje prestolice velike letake, ki so jih vabili na predstavo vseloigre "Der Bolim in Amerika" (Čeh v Ameriki). V tej igri se na ponižujoč in zasmehljiv način predstavlja neizkušenega Čeha, ko prvič stopi na ameriška tla. Veseloigra je med Dunajčani dosegla tako rekorden uspeh, da jo je gledališče "Theater an der Wien" (Gledališče ob Dunajščici) predstavilo več kot 300krat. Čehi so bili na Dunaju smatraui narodom tretje ali četrte kategorije, dasi jih je bilo pred vojno že nad pol miljona in bi se bile lenive dunajske matrone v nesnagi zadušile, da jim niso zvesto služile brhke Ha-načke in brumne Slovačke. Kako se je v par desetletjih vse spremenilo! Dunaj je danes drugo največje češko mesto, kjer izhajajo češki dnevniki ter je na tucte čeških šol, ljudskih, obrtnih, trgovskih, gimnazij in realk. Dunaj-čane je pač duh časa naučil, da se mora vsak posameznik in vsak narod najprej marsičesa odvaditi in navadit, potem nedvomno nihče več né bo iskal slabosti' v svojem bližnjem.
Domnevam se, da je vsega zaželjenja vredno, da se Čehi in Slovenci v Argentini medsebojno spoznamo, saj so uradni krogi — ko smo bili še pod Avstrijo — delali vse mogoče napore, da so nam ovirali skupne stike. Temu dejstvu je pripisati, da mnogokoji Slovenec ne pozna dejanj in nehanj naših severnih bratov; zato v naslednjem kar najbolj kratek in skrčen pregled češke zgodovine in današnjega stanja.
**
*
Tam blizu Sotle v hrvatskem Zagorju se ob pobočju viuonosnih brežuljkov vzpenja znano kopališko mesto Krapina. V bližini mesta se nahajajo razvaline gradu, kjer so v pradavnini stolovali trije knežji bratje: Čeh, Leh in Meh. Čeh se je v 7. stoletju podal na sever, ter tam položil temelje prvi državni organizaciji Čehov proti vpadom Avárov. Cesai'stvo Velike Moravske je doseglo svoj vrhunec v 9. stoletju, ali že v .10. stoletju so ga uničili Madžari. Vzhodni del — Slovakija — je prišla pod jarem madžarske kraljevine, pod kojim je vzdihovala vse do leta 1918. Po uničenju Velike Moravske, je bilo središče češkega kulturnega in upravnega življenja preneseno v Prago. Češka kraljevina je uživala velik ugled posebno za časa Luksen-buržanov (Karol IV, 1346—1378) ki je ustano-novll prvo srednjeevropsko univerzo, ter okin-čil Prago z monumentalnimi stavbami, da so ji mnogi nadeli naziv "slovanski Rim". Husit-ske vojne (1415—1436) ki so stremele za reformami na verskem polju, so stale deželo mnogo krvi. L. 1526 je bil Habskuržan izvoljen za kralja Češke in Ogrske. Tako so torej Čehi ostali pod Habsburžani celih 392 let vse do leta 1918! L. 1621 so se Čehi uprli habsburškemu reŽiniu ali so bili poraženi, obglavljeni so bili od avstrijskih krvnikov vsi voditelji naroda in narod je zapadel v mrtvilo in germanizacijo. Predzadnji njih kralj Franc Jožef I je Čehe tako omalovaževal, da se niti kronati ni dal za
njih kralja, dasi je to petkrat slovesno obljubil.
Vstajenje češkega naroda je delo druge polovice 19. stoletja. Češki narod se vrže v dolgoletno borbo za dosego narodnih, političnih in kulturnih pravic. Najzagrizenejša borba vihra na Slovaškem, kjer se Madžari iz vseh kripljev trudijo, da potujčijo to grčavo vejo slovanstva. Borba češkega naroda je bila uspešna: začetkom 20. stoletja si je pridobil ono kar je izgubil tekom 17. in 18. stoletja. Za časa svetovne vojne so Čehi in Slovaki podvzeli akcijo, da strejo Avstro-Ogrsko, ter da se osvobodijo habsburškega jarma. Ta akcija je samoumevno . morala imeti svoj sedež izven avstro-ogrskih granic in sicer v Parizu, kjer se je stvorila "Narodni rada československa" (Češkoslovaški narodni svet) ki mu je stopil na čelo profesor Dr. Masaryk. Med člani sta bila zvesta sodelavca Masarykova, sedanji predsednik republike Dr. Edvard Beneš ter Slovak štefanik, poznejši vojni minister, ki je tragično preminul 1. 1919 padši iz aeroplana. "Narodni svet" v Parizu je organiziral iz ubežencev in ujetnikov češkoslovaške narodnosi celo armado takozva-ne češkoslovaške legije. Te legije so se udej-stvovale posebno v Sibiriji, kjer so vzdrževale red. Iz "Narodnega sveta" se je porodila oktobra 1918 v Parizu provizorična češkoslovaška vlada z Masarykom na čelu. Dan 28. oktobra 1918 ko je Masaryk zmagoslavno vkorakal v Prago je dan ustanovitve češkoslovaške republike.
Tako je bila ustanovljena na razvalinah Av-stro-Ogrske nova republika. Takozvanim zgodovinskim pokrajinam (Češka, Moravska, Šlezi-ja) sta se vsled etičnega in jezikovnega sorodstva priključili Slovaška in Podkarpatska Rusija.
Prostranstvo republike znaša 140.394 kv. kilometrov s 14,726.158 prebivalci (104 na kv kilometer). Čs. republika ima kot mejaše: Nemčijo, Avstrijo, Poljsko, Rumunsko in Ogrsko.
Češkoslovaška je demokratična republika s predsednikom na čelu, ki mora biti najmanj 35 let star ter ga izvoli parlament ua 7 let. Po preteku 7 let je lahko takoj zopet na novo izvoljen ali samo enkrat. Predsednik je genera-lisimus vojske, imenuje ter odslavlja ministre. Narodna skupščina je sestavljena iz dveh zbornic : poslanska, 300 članov, starejših nad 30 let, izvoljenih na 6 let ter senat: 150 članov, starej-
ših nad 45 leti izvoljenih na 8 let.
Posebnost čs. ustave je odgovornost, ki jo nosi skupna vlada napram parlamentu. Vlada je vedno parlamentarna, to se pravi, sestavljena je iz velikih političnih strank; te stranke prevzemajo odgovornost za vlado in njeno politiko. Volitve so splošne, direktne in tajne. Pravo glasa pristo ja v enaki meri obem spolom; najnižja starostna meja je 21 let za volitve v poslansko zbornico ter 26 let za voliti senatorje. Volitve so prisilne, vsakdor, ki se jih ne vdeleži zapade kazni, ako se ne more opravičiti.
Dasiravno nakopičenost prebivnlslva v velikih mestih ni tako napredovala kot v zapadni Evropi, ipak raste neprenehoma. Češkoslovaška poseduje pet velemest z nad 100.000 prebivalci. 23 mest z nad 30.000 ter 40 z nad 20.000 duš.
Češkoslovaška je agrarno-industrijska država; 40% prebivalstva se posveča poljedelstvu 39% industriji. Ostala četrtina se bavi z raznimi poklici. Polovico vsega prebivalstva (48%) predstvlja delavstvo; malce nižje je število prebivalstva. ki izvršuje proste poklice (44%); ostanek (8%) pa spada birokratičnim zvanjem: državnim in zasebnim uradnikom. Problem delavcev in nastavljencev prevladuje na Češkoslovaškem. Danes je razen Rusije ni države na svetu, ki bi bila za delavstvo in uradništvo toliko storil a kot Češkoslovaška. Razen 8urnega delavnika ima vsako trgovsko ali industrijsko podjetje, ki zaposluje nad 20 oseb, svoj delavski in uradniški sosvet. Kar se pa zavarovanja tiče stoji pa Češkoslovaška na prvem mestu na vsem svetu: vsak človek, moški in ženska je zavarovan pri državnih zavarovalnicah: za nezgode, za bolezen, za onemoglost, za porod, za pogreb skratka za sleherno betežnost življenja. Na Češkoslovaškem vsaka oseba bodisi moški bod is i ženska uživa starostno rento ko prekorači 60 leto. Ako pa obnemore prej se mu renta pripozna prej. Te dalekosežne socialne ustanove so pa državo tudi stale njeno srčno kri. Za vpoklicati v življenje vse te socialne blago-dati je država v letih 1919—1929 potrošila 3„500,000.000 — tri in pol miljarde češkoslovaških kron. (En peso — 15 Kron čs.)
Zadružništvo je druga socialna panoga, ki je zavzela tak razmah kakor razen Angleške in Danske nikjer na svetu. Danes šteje Češkoslovaška 77 zadružnih zvez s 16.546 zadrugami. Dobršen del češkoslovaške industrije se dandanes nahaja v zadružnih rokah.
(Nadaljevanje)
Ako hočete biti zdravlieni od Testnega in odgovornega travnih
zatecite se k
Dr. A. GO DEL Specijalisti za sigurno in hitro zdravljenje — Blenoragije ■ Kapavca
AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH
Krvne in kožne bolezni
ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNO Ženske bolemi, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. -- Specija listi za pljučne, srčne, živčne in reumatičue bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE GOVORI SE SIOVENSKO	Sprejema se od 9. do 12 in od 15 do 21.
CALLE CANGALLO 1542
t
No. 372
SLOVUNSRI TBBNTK
Strau 7
NOVI POSKUSI ZA LEČENJE RAKA
Prof. M. Nevjadomski, ravnatelj eksperimentalne znanstvene klinike in laboratorija za on-kologijo v Moskvi, je nedavno presenetil znanstveni svet z novimi uspešnimi poskusi za zdravljenje raka. Proesor Nevjadomski je nazora, da je rak parasitarna bolezen in da jo povzročajo virusi. Kakor na vsem svetu, tako tudi v liusiji nasprotujejo zdravniki, osobito kirurgi, temu nazoru, smatrajoč raka za degeneraei-jo stanic. Naj imajo prav že ti ali oni, gotovo ne bo brez zanimivosti najnovejše poročilo prof. Nevjadomskega o uspehu njegovih poskusov.
* *
*
Že stoletja išče ljudski um zaman pomoči proti raku. Morda smo zdaj prvič zelo blizu nadi, da se nam bo posrečilo najti sredstvo prot tej grozni bolezni. Morebiti bo zdravniška veda našla orožje proti nji v naftalanskem petroleju. Laboratorij, ki ga vodim, dela poskuse že pet let brez prestanka, da bi našel izvor raka. Zdaj skušamo lečiti bolezen z naftalanskim petrolejem na živalih, ki smo jim umetno vcepili raka. V 90 primerih od 100 smo take živali popolnoma izlečili. Z vsemi ostalimi metodami, ki smo jih preskušali prej. n. pr. zdravljenje s svinčenimi solmi, smo dosegli v najboljšem primeru samo 20 odstotkov ozdravljenj. Prišli smo do zaključka, da so zdravilna snov v naftalanskem petroleju oglikovi hidrati. Pripomniti je treba, da predstava, ki jo imamo o običajnem petroleju ne velja za naftalanski petrolej. Slednji ne gori. Ne vsebuje niti gazoli-na, niti parafina in zelo malo, kakih 17% ke-rosina. Tega petroleja doslej niso uporabljali za tehnične svrhe.
Naftalanski petrolej vsebuje mnogo katrana, asfalta, petrolejovih kislin in razmeroma mnogo žvepla in dušika. Razen tega so v njem sledovi aromatičnih oglikovih hidratov. In ravno ti ogljikovi hidrati, izhajajoči od perhidroan-tracena. so njegova najdragocenejša sestavina. V njih je namreč zdravilna snov. Od kod jo imajo, je težko reči Morda je tu nekoliko geoloških in bioloških činitoljev, ki so se združili, da so jo ustvarili.
Natalanski petrolej se pridobiva na Kavkazu nedaleč od mesta Baku. Po igri prirode se je znašla ta dragocena snov na zelo odlujdnem kraju: v pustinji, pokriti s suho travo. Nekoč je tvoril tu iz zemlje pronicajoči petrolej luže in jezerca. Vanje so se hodili kopat domačini, da bi ozdraveli od svojih bolezni. Očividno so poznali zdravilno lastnost naftalanskega petroleja še iz pradavnih časov. Naj' bo že, kakor hoče, okoli leta 1775. so ga začeli uporabljati tudi zdravniki za lečenje. Šele 100 let kasneje je na tem mestu ustanovil nemški inženir Jager majhno tvornico za izdelovanje "naftovih zdravil". Izvažal jih je v Draždane, od koder so jih prodajali po celem svetu. Med rusko-japonsko vojno so jih našli celo v teleenjakih japonskih vojakov. Vsak japonski vojak je imel škatljico Jagerjevih zdravil, ker so smatrali, da je to naj-boljše sredstvo proti ognojenju ran in zlasti Proti tetami. Naftalan, kjer se pridobiva ta pe-
trolej, je zdaj izpreinenjen v zdravilišče, kjer se zdravi revniatizein, ishias, kožne in ženske bolezni itd. Že iz tega se da zaključiti, da deluje naftalanski petrolej proti parazitom, pov-zročujočim kožne bolezni.
•Jaz sem prepričan pristaš teorije, da raka povzročajo parasiti in sicer virusi, drobni mikrobi, ki gredo skozi vsak filter in ki pod mikroskopom niso vidni. Zato ini je seveda prišlo na misel, da bi naftalanski petrolej, ki deluje silno na mnoge bolezni povzročujoče mikrobe, morda lahko pomagal tudi v boju proti rakovemu virusu. Lotili smo se dela Pet let smo preizkušali in preizkusili 40 različnih destilačnih frakcij, dokler nismo odkrili eno, ki se najbolj približuje zaželjenemu smotru: izleči namreč ÍK)'/; rakastih tvorb na živalih v laboratoriju.
Dolgo je trajalo, preden smo našli način, kako dovajati posamezne preizkušene frakcije v kri. Naposled se nam je posrečilo, da smo jo zajeli v fino emulzijo, ki jo vbrizgavamo v kri.
Sedanjega rezultata devetdesetih odstotkov še ne sin i tramo za dokončnega. Toliko pa je gotovo, da je naftalanski petrolej zdravilen zaradi svoje kemične sestave. Razen raka proti kateremu smo doslej delovali le na živalih in v laboratoriju, smo ugotovili že na ljudeh, da zatira vnetje in pospešuje celjenje pri ranah 111 poškodbah. Kar je posebno važno, je to, da smo dokazali nad Vsak dvom, da ljudskemu organizmu prav nič ne škoduje. Ta njegova zelo važna lastnost nam je dala poguma, da smo šli korak dalje na poti proučevanja raka. Prenesli smo poizkuse z živali na človeka. Ko to pišem smo začeli zdraviti nekoliko ducatov bolnikov. Nimam še pravice, da bi govoril o uspehu, da-si je z¡' zdaj jasno, da so nekateri subjektivni znaki že razkriti. Upam. da boni do začetka hodnjega leta lahko določno odgovoril na vprašanje, da li je veda našla način za ozdravljenje raka, ali pa smo našli samo važno specifično snov, ki olajšuje bolezenske simptome te pogubne bolezni.
PRIMORSKE VESTI
PISMO OD DOMA
Dragi prijatelj!
Tvoje pismo sem dobil in bom skušal napravit vse kot si mi naročil.
Tvoj brat Anton je še vedno zaprt v Gorici in bo najbrže konifniran. V ječi je že od pusta pa še ni bil zaslišan.
Kot Ti je znano je bilo razpisanih 500 lir nagrade za tistega ki ga vlovi ali pokaže sled. Vkljub temu, da so stalno prežali tajni policisti okrog vaše hiše, se jim ni posrečilo ga dobiti v pest. Na pust pa je priredila domača mladina ples pri vaših stricovih na Rupi in v Maso-rah pri vaši teti ki ima gostilno. Po tajnih detektivih so bili orožniki obveščeni, da bo Tvoj brat najbrže na enega, teh plesov prišel zraven.
Prišlo je pet orožnikov z brigadirjem iz Dolenje Tribuše in pet z brigadirjem iz Sp. Idrije. Najprej so obkolili vašo hišo in ko so se prepričali, da ga ni doma, so se takoj odpravili eni na Rupo in drugi k Sedeju v Masora kjer so res Tvojega, brata dobili pa jim je na nepojasnjen način všel. O tem so bile takoj obveščene vse obmejne orožniške, fašistične in finansijske postaje in je zadnje imenovanim padel v roke skoro na meji.
Ko se je enkrat vsa ta drhal zbrala ogroik svoje žrtve, so ga hudo pretepli ter napol mrtvega odpravili v goriške zapore.
Tvoja sestra Rezka, ki je občudovanja vredna dekle, se je takoj odpravila v Oorico, da vidi, kako je z bratom in da, mu bo pomagala, kar je v njeni mo&i.
Nekateri gospodje so ji bili menda zelo naklonjeni, tako zelo, da jih je radi prevelike ljubeznivosti izročila sodišču v Idriji im v Gorici. Oblastem se ji ni treba predstavljati ker jo do-
Naročite si prvi slovenski izseljenski
KOLEDAR
v Južni Ameriki za leto 1937
Obsegal bo 160 strani z vsemi potrebnimi nasveti, kako se napravi vpoklic itd., itd., ter bo vseboval tudi članke o gospodarstvu in zdravju ter druge leposlovne črtice raznih sotrudnikov. Obenem pa bo Koledar bogato ilustriran s slikami od tu in iz domovine.
Tiskali bomo samo toliko Koledarjev kolikor bo prednaročnikov, zato ne odlašajte več, ker je čas samo do 15. novembra, ker potem
začnemo tiskati.
Naročite ga lahko naravnost na uredništvu Slov. tednika kakor tudi pri vseh naših zastopnikih.
CENA $ 1.50; po pošti 30 cent. več.
STRAN S
SLOVANSKI TEDNIK
No. 372'
bro poznajo še izza lanskega leta ko je bila sama zaprta.
Tvoja mati ki v življenju ni poznala bolezni, je zadnje case zelo oslabela. Zdravje ji spodkopava, nesreča svojih otrok, dasi tega nikomur ne toži.
Ko sem izročil Vašim Tvoje pozdrave..., se mi ja zdelo, da so bili zelo potolaženi in da so pričeli z nova upati...
ŠTIRI ISTRSKI MLADENIČI PRED POSEBNIM SODIŠČEM
Kakor poroča neki zagrebški časopis, se je vršil v pričetku oktobra v Rimu pred posebnim sodiščem za zaščito države proces proti štirim mladeničem iz Buzetščine v Istri, ki so bili vsi obsojeni na izredno hude kazni, če se vpošteva-jo prestopki, zaradi katerih so bili obtoženi. Italijanski listi o tem procesu niso poročali, po čemer je sklepati, da je bila razprava tajna in da se tudi sodba ni smela objaviti.
Po informacijah omenjenega lista so nekdanji istrski Hrvati že lani sredi avgusta ovadili kmečke fante 221etnega Mateja Dobriloviča, 20-letnega Kajmunda liafaeliča, 26-letnega Petra Jaeina in 261etnega Petra Ukotiča iz" Ukotičev pri Buzetu tamkajšnjim karabinerjem, češ, da so manifestirali za neko sosedno državo. Mladeniči so bili tedaj takoj aretirani in izročeni posebnemu sodišču, ki je takoj uvedlo preiskavo proti njim. Preiskava se je kakor običajno zelo zavlekla, tako da je prišlo do razprave šele te dni. Tudi pri procesu so inenjeni ovaduhi nastopili kot edine obremenilne priče.
Sodišče je obsodilo Mateja Dobriloviča na 6 let robije, Rajmunda Rafaeliča na 5 let, Petra Jaeina na 2 in prav tako tudi Petra Ukotiča na 2 leti robije, vse skupaj pa še na 18.000 lir globe.
PORIMLJANJE GORIŠKIH SLOVENCEV
Uniformirani slovenski duhovniki
Tri tedne potem, ko je goriška policijska oblast prepovedala rabo slovenskega jezika v Gorici in je goriški knezonaclškof Carlo Mar-gotti na pritožbo prizadetih župnikov izjavil, da ne more ničesar storiti, ker gre za višjo silo, je isti škof izdal v pastirskem pismu na vse vernike svoje škofije poziv, seveda samo v italijanskem jeziku, da naj se v čim večjem številu udeleže slavnostnega romanja v Rim, da se poklonijo papežu Piju XI o priliki njegove osemdesetletnice.
Spričo preganjanja slovenskih katolikov na Goriškem s, pristankom najvišjih cerkvenih o-blasti in samega papeža, zvenijo kakor ironija besede, ki jih navaja škof Margotti v pastirskem pismu, češ da "bodo v Rimu slišali" poučno besedo o resnici in pravici". Nad vse značilen za duh, ki vodi goriškega nadškofa, je zaključek njegovega poziva. Glasi se tako-le:
"Prepričani smo, da se bodo naši verniki od tega pobožnega potovanja vrnili poboljšani, vrnili se bodo z obnovljenimi dobrimi sklepi, bolj naklonjeni in navezani na Petrovo stolico, bolj rimski v srcu in v svojih dejanjih, tako rimski. kakor je Kristus Rimljan! V Rim tedaj, pred noge Pija XI¡"
"Nadškof Margotti je pričel porimljanje goriških vernikov takoj po svojem imenovanju, ko je ukazal gojencem goriškega semenišča, da
se morajo obleči strogo po italijanskih predpisih, da se ne bi že na zunaj ločili od duhovnikov ostale Italije.
Sedaj pa je istočasno z omenjenim pastirskim pismom v "Vestniku goriške nadškofije" (Bollettino dell'Archidiocesi di Gorizia) objavil ukaz, po katerem se bodo odslej tudi vsi duhovniki goriške nadškofije brezpogojno morali obleči po rimskem načinu. Podrobno jim nova odredba predpisuje: talar, črn ovratnik z belim robom okoli vratu, kratke hlače, črne nogavice in nizke črne čevlje, vrhnjo suknjo dolgo kakor talar (takozvana greca) ali pa suknjo za mrzlo letno dobo in rimski plašč (ferraiolo romano) za toplejšo dobo ter okrogli rimski klobuk (alia romana).
GORIŠKO ALOJZIJEVIŠČE UKINJENO
Tržaško glasilo fašistovske stranke "Popolo di Trieste" je v četrtek objavilo kratko vest, da je goriški šolski skrbnik z dekretom št. 645 z dne 1, oktobra ukinil slovensko Alojzijevišče v Gorici, ker je konvikt zašel v gmotne težave in so njegovi upniki pričeli izterjavati svoja hipotečna posojila, ki so bila vknjižena na poslopje zavoda. V Gorici kakor tudi po deželi je izzval ta dekret veliko pozornost, ker so ljudje tudi letos kljub spremenjenim razmeram oddali v zavod več svojih otrok, da bi se v njeni pripravili na srednješolske študije in eventuelno na duhovniški stan.
Konvikt so v Gorici ustanovili leta 1891 slovenski duhovniki z namenom, da bi se v njem zbirali dečki do starosti 14 leta in pripravljali na srednješolske študije pod vodstvom klerišk. vzgojiteljev. Alojzijevišče se je tudi v preteklem desetletju spočetka nemoteno razvijalo. Po konkordatu z Vatikanom pa ga je država 28. oktobra 1930 leta zaplenila in odslovila iz njega dosedanjega upravnika, vodstvo konvik-ta pa poverila posebnemu lajiškemu komisarju. Zaradi pritožb pri papeškem vizitatorju, ki je bil tedaj na Goriškem, so komisarja odstavili in imenovali za upravnika konvikta italijanskega duhovnika Marcela Antoninija. Novo
vodstvo je s privoljenjem nadškofijskega administratorja Sirottija odslovilo slovensko studijsko ravnateljstvo, slovenske prefekte, učiteljice, ki so bile nameščene v konviktu, vse uslužbence in nazadnje še vse usmiljenke.
Kmalu nato so bile v konviktu prepovedane slovenske pesmi in pridige, profesorsju Pavlici, ki je dotlej opravljal službe božje v zavodu, pa je bil prepovedan vstop vanj. Pričetkom leta 1933 je bilo gojencem prepovedano, da bi med seboj občevali v slovenskem jeziku. Končno so pričeli sprejemati v zavod tudi italijanske otroke, dasi že obstoja v Gorici podoben italijanski konvikt. V šolskem letu 1934-35 je bilo v zavodu 45 italijanskih in 35. slovenskih gojencev. Konvikt je bil ukinjen sedaj, ko se je baš pričelo novo šolsko leto.
DROBNE NOVICE
V Trstu je pretekli ponedeljek po dolgi bolezni umrl mladi slovenski intelektualec Hani-bal Škerlj. Pokojnik se je intenzivno bavil z moderno glasbo, a bolezen mu ni dopustila, da bi se v svoji stroki popolnoma uveljavil. Hani-bal Škerlj je imel mnogo prijateljev v vrstah poslednje generacije slovenskir študentov v Trstu, ki se je lii.njo navezal z vso dušo. Bil je star okrog 30 let. Njegovi materi in bratoma ter zaročenki gdč. FurlanoVi naše iskreno so-žalje.
Snežni zameti na Goriškem. Tudi po goriški deželi je te dni zapadel sneg, ki ga je bilo v gornji Soški dolini, v Trnovskem gozdu in ponekod na Vipavskem toliko, da je bil promet na cestah deloma prekinjen Zlasti na Vipavskem je burja napihala v posamezne dolinice toliko snega, da so nastali zameti, visoki po več metrov. V Ajdovščini sta bila v obratu že dva snežna pluga, ki sta očistila cesto proti Vipavi in Št. Vidu vsaj za silo, da se je lahko spet obnovil avtobusni promet med Gorico in Postojno, ki je bil dva dni prekinjen. Tudi v Gorah so bile nekatere vasice odrezane od sveta. Kmetom pa je povzročil prezgodnji sneg veliko škodo na poljih in po vinogradih, kjer se trga-
Br. J. HÜH8
NOTRANJE BOLEZNI — PREZGODNJE ALI ZAKASNELO PERILO JAJČNIK — MATERNICA — BELI TOK — ŽELODEC — DROBOVJE — OBISTI — SLABA KRI — ULTRAVIOLETNI ŽARKI.
Klici na dom: U. T. 47 Cuyo 7601 —
Tucumán 2729, esq. Pueyrredón
SPREJEMA OD
3—8 ZVEČER — PLAČEVANJE TEDENSKO ALI MESEČNO.
RESTAVRANT
PARILLA
IN PIVO ZA DRUŽINE (FAMILIAR)
F I O R D E L L I
Pripravno za bankete — Poseben pokrit prostor na dvorišču. Odprto čez dan in ponoči
Av. San Martin 2688 - U. T. 59-1656
tev še ni povsem končala. Posebno so prizadeti kmetje na Golu, v Podkraju, v Dolu, Otelci in sosednjih vaseh pa tudi po vsem Cerkljanskem, na Banjščici in v zgornji Soški dolini.
Nova ureditev cestnega omrežja v Istri, ki je
tudi v leni pogledu še zmerom med najbolj zanemarjenimi deželami, se je pričela, kakor znano, z obnovitvenimi deli na cestah Trst—Koper in Izola—Portorože. Kakor poroča tržaški "Piccolo", nameravajo istrsko cestno omrežje obnoviti v treh etapah. V glavnem bodo nekatere pokrajinske ceste podržavljene, druge državne pa bodo prešle pod pokrajinsko upravo. Zanimivo je, da bodo podržavljene predvsem one ceste, ki vežejo italijanska mesteca ob istrski obali s Trstom in Pulo. List ugotavlja, da bo preureditev cestnega omrežja služila posebno vojaškim svrham, tako zlasti cesta med Trstom in Porečem, ker je bila stara železniška proga med njima po pristanku vojaških oblasti končno opuščena. Dela v prvih dveh etapah se imajo izvršiti do konca 1938, ostala pozneje. Ceste, ki jih bo država prevzela v svojo upravo,bodo bržkone asfaltirane.
Pri Sv. Lovrencu Pazenatičkem v Istri so pred dnevi ustanovili novo krajevno organizacijo fašistov,ske stranke, ki bodo v njej organizirani vsi fašisti iz omenjene in sosednih 3 vasi. Za tajnika nove organizacije je bil imenovan nek Izaak Boceo.
V Zgornjem Cerovem je padel-1241etni Andrej Komljanec že pred dnevi v domači vodnjak. Njegovi starši so ga ves čas pogrešali, vendar nihče ni vedel, kaj se mu je pripetilo. Šele v ponedeljek so ga našli mrtvega v vodnjaku. Mladi Komljanec je, kakor kaže, črpal vodo iz vodnjaka, pri čemer mu je postalo slabo, tako da je padel vanj in v njem utonil.
Goriška občinska uprava je sklenila zbrati zemske ostanke vseh onih civilistov, ki so za časa svetovne vojne padi i v Gorici, v skupni grobnici na goriškem pokopališču. Po dosedanjih ugotovitvah je teli žrtev 220, med njimi tri neznanega imena in porekla. Grobnica bo dograjena že konec t. m. in na njej bo naslednji napis: Goriška občina je zbrala tu ostanke 220 meščanov, ki so pričakovali odrešenja po Italiji, a so padli v času od junija 1915. do oktobra 1918. Pod napisom bodo v kamen vklesana tudi vsa njihova imena. Zanimivo je, da je med njimi 143 slovenskih in 10 nemških imen.
Zaradi bega čez mejo je bilo te dni prijavljenih goriškemu sodišču spet pet fantov in deklet iz goriške pokrajine, in sicer 27 letni Raj-mund Prinčič in 24 letna Avgusta Kumarjeva iz Zgornjega Cerovega, 18-letni Tugomir Srebenič iz Solkana, 24-letui Anton Nardin iz Vrtojbe ,ri 2G-letni France Piemonti iz Voglarjev pri Trnovem.
RESTAVRANT - BAR
nudi vse ugodnosti našim rojakom Kegljišče. — Vsako nedeljo ples. Slovenski orkester "Valenko" Za obilen obisk se priporoča
Stefan Celeč
M. ESTEVEZ 499, AVELLANEDA
fz Jugoslavije
BAJKA 0 BOGASTVU JUGOSLAVIJE
Narod m poslanec Sckula Zečevič je nedavno izdal knjigo, ki zasluži, da bi postaia vsem našim javnim delavcem brevir za vsakdanje čti-vo. Trezno in resno pisano delo, ki pa odraža vseskozi topel domoljubni interes pisca, je porušilo marsikako legendo in zavrnilo v pravilne meje fiazeologijo mnogih naših javnih govornikov, ki vedno vedo pripovedovati o silnem bogastvu naše države. Prav v nasprotju s takimi slavospevi je dal g. Zečevič svoji, knjigi značilni naslov "siromaštvo Jugoslavije".
Pisec je sam gospodastvenik in pozna obširne predele naše države do najmanjših podrobnosti, ker jih je poručil in prepotoval pri svojem poslu. Je tudi teoretski zelo dobro podkovan, saj v svojem delu povsod operira s statističnimi podatki, ki jih razgrinja pred čitate-ljem brez olepšavanja ter izvaja iz njih svoje, večkrat naravnost porazne zaključke,. Njegovo delo trka na vest vseh sodržavljanov, dokazujoč jim, koliko smo zaostali za drugimi državami, koliko ogromnih denarnih sredstev smo porabili za neorganizirano in breznačrtno deio in v kakem kričečem nesorazmerju so porabljena sredstva z doseženimi uspehi.
Poslanec Zečevič obravnava po vrsti žalostno stanje naših cest, pri katerih smo potrošili za novo gradnjo in za popravo starih več ko tri milijarde dinarjev, pa kljub vsemu temu stojimo pred perečim problemom naše velikanske ce-stne niizerije. Potem se analize naše agrarne reforme, ki bi bila morala biti blagoslov za podeželsko ljudstvo prizadetih pokrajin, ki pa ni opravičila velikih nad, tako da naša statistika še vedno kaže obupno sliko: 49 o|o vse obdelovane zemlje ima v posesti 95 ojo kmetov, med tem ko ima 5 ojo velikih posestnikov še vedno 51 o|o obdelovane zemlje. Naš primitivni način notranje kolonizacije na razlaščenih zemljiščih niti agrarnim interesentom samim ni prinesel pričakovanih koristi, ker jim je dal samo zemljo, ne pa tudi sredstev za neodložljive začetne investicije. Kolonizacija ni tedaj v pogledu napredovanja kmetijstva storila skoro ničesar, veljala nas je pa ogromne milijarde. V jugoslovenskem kmetijskem gospodarstvu imamo še vedno okoli 500.000 lesenih plugov, s čimer je dovolj podan neugodni standard našega kmeta. Problem notranje kolonizacije bo zato še dolgo ostal eden izmed najbolj perečih.
Osobito zgovorno slika pisec bedo srbskega kmeta. Za temelj mu služi statistika predkuma-novske Srbije iz 1. 1903, ker novejših podatkov ni. Po teb ugotovitvah je 70 o|o kmetov btez zadosten zemlje. 30 ojo pa zopet nima delovne živine, 57 o|o nima voiovske, 72 o|o pa ne konjske vprege itd. Življenski standard je potem temu primeren: 60 o|o kmetov kupuje hrano, 30 o|o nima luči v hišah, 14 o|o nima šip
mhmimmmmhhmhmwk
na oknih, 38 o|o sploh nima postelje, 95 ojo r.ima zdrave pitne vode. Gospodarski strokovnjaki1 in poznavalci kmečkega življenja trdijo, da se te prilike po svetovni vojni niso bistveno izpremenile in da tudi v ostalih pokrajinah države ni bolje z edino izjemo Vojvodine. Tako žive milijoni naših kmetov in kmet je ogrodje in temelj Jugoslavije.
Mnogo pažnje je pisec posvetil našim gozdom in rudnikom, Šlo bi daleč preko okvira pričujočega članka, ako bi hoteli ponoviti vse podatke in ostroumne kritične zaključke pisateljeve, ki kažejo našo veliko bedo ravno zaradi naše' neorganiziranosti in breznačrtnosti, zaradi katerih domuča podjetja ne uspevajo, glavni dobiček tega našega resničnega bogastva pa se steka v tujčev žep. Nad eno postavko se moramo vsekakor resno zamisliti: za metalurške izdelke plačujemo tujini poldrugo miliarda dinarjev vjš, nego dobimo za vso našo izvoženo rudo. Od vsega tega močno trpi in hira naša notranja trgovina, naša obrt ter industrija.
Po podrobni obravnavi elektrifikacije in vodnih sil Jugoslavije podvrže pisec kritiki našo prometno politiko v času po zedinjenju. Bila je skrajno neekonomska zaradi pretežno fiskalnega načela, ki vlada v naši državi Naše državne železnice so zaradi take politike vedno visoko pasivne. Ta deficit je znašal leta 1927. celih 342 milijonov, kasneje se je zniževal, pa je leta 1933, dosegel še vedno 23 milijonov. Pri tem pa so naše železnice z ozirom na gospodarsko moč prebivalstva še vedno drage.
Tako prehaja pisec od panoge do panoge našega gospodarstva in naposled v štirinajstih točkah resumirá na kratko naš gospodarski položaj, opozarjajoč javnost na nedostatke, ki pre-te uničiti same temelje našega gospodarstva. Ne ustavi pa se na tej žalostni ugotovitvi, marveč predlaga tudi lek zoper sedanje stanje. Glavni lek našemu gospodarstvu vidi poslanec Zečevič v uvedbi obvezne delovne službe in njegovo delo nosi kot podnaslov ta zanimivi predlog.
Pri utemeljevanju tega svojega predloga ugotavlja pisec veliko in popolnoma neizrabljeno bogastvo naše države: prosti čas njenih državljanov, ki bi se prav koristno lahko naložil v javna dela. Poznavajoč prilike v južnih delih naše države, trdi na temelju raznih dognanj, da velika večina tamošnjih kmetov dela prav za prav le 80 dni na- leto, medtem ko ostalih 285 dni odpade na slabo vreme, ko je mogoče delati samo doma, na praznike, ki jih ima osobito pravoslavna cerkev preveč, na vraže, ki prepovedujejo delo na izvestne dni, in na malomarnost, ki je nadaljnja posledica vseh teh brezdelnih dni. Tudi inteligenci pisec ne prizanaša, češ da trpi tako stanje in je nesposobna za vsako iniciativo.
O predlogih in pogledih g. Zečeviča se da debatirati. Kakorkoli pa kdo o njih sodi, za vsakega javnega delavca, za vsakega, ki razmišlja o problemih našega naroda in naše države, je Zečevičeva knjiga poučno in potrebno ogledalo, ki neizprosno kaže, pa zato sili k delu za izboljšanje.
CASA "CAMBAS"
Srajce klobuki, hlače od $ 2.90 naprej Av. SAN MARTIN 2718 Buenos Aires
V dar dobite
na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 $, lepo sliko v barvali Odprto tudi ob nedeljah. Atolje MARKO RADALJ F. Quiroga 1275 in 1407 DOCK SUD
Mitran ÍÓ

ŠLOVENSfcl TEDNHt
"Ño. 572
Svoji ženi sta zamenjala. Kmet Kapič je nekoliko let obiskoval ženo svojega soseda Rado-ševiča. Ko je mož zvedel za nezvestobo svoje žene, je neprestano oprezoval okoli svoje hiše, da bi skrivnega obiskovalca zalotil na delu. Zadeva se je razvozljala tako, da je Kapič, zaloten na obisku, pobegnil s sosedovo ženo, svojo pravo pa je pognal iz hiše. Pregnana žena pa se je hotela maščevati le na ta način, da je pobegnila k Radoševiču. S tem se je spor iz-gladil in ni bilo med sosedoma več prepirov. Tako je trajalo leto dni. Radoševiču pa se je stožilo po pravi ženi in je vedno mislil, kako bi jo zopet spravil nazaj na svoj dom. Odve-del je svojo drugo ženo s seboj pred Kapičevo hišo in ga prosil, naj svojo ženo sprejme nazaj, njemu pa vrne pravo. Tudi Kapič se je naveličal nove žene in jo izpustil. Brez hujših posledic se je spor poravnal.
5000 tajnih vlačug v Zagrebu. Zagrebška policija prireja pogosto racije, da zatre vlačuga-nje, ki se je silno razpaslo. Y Zagrebu je zdaj okrog 5000 tajnih vlačug in izključena je vsaka zdravstvena kontrola nad njimi. Policijski ukrepi ne morejo doseči pravega uspeha. Drugo veliko socialno zlo Zagreba so berači in mladoletne potepinke.
Kača z dvema glavama. Neki kmet iz Smuke je prinesel v kočevsko gimnazijo kačo z dvema glavama. Kača je smokulja in njeni glavi sta tesno skupaj. Nenavadno žival je prevzel v varstvo g. pro. Uršič. Takšen primer je v živalstvu med plazilci redek in za strokovnjake zelo zanimiv. Smokulja z dvema glavama bo gotovo uvrščena kot redka igra prirode v zbirko kakega znanstvenega zavoda. Pojav čudne kače je seveda podžgal ljudsko domišljijo. Tako pripovedujejo ljudje, da so prinesli v Kočevje mladega zmaja z dvema glavama.
"SRAČJE GNEZDO"
Med volilnimi "šlagerji", ki jih objavlja "Slovenec" v velikem in debelem tisku, čitamo tudi naslednjega:
"Sračje gnezdo, ki so ga pri nas znesli skupaj Or junci, Sokoli, pofovci, "bojevniki", lio-džerovci, ljotičevci, socialisti, komunisti in mačkovci, se imenuje "Slovenska ljudska fronta", ki je protislovenska, protiljudska in ustanovljena le za uspešnejše prerivanje h koritom."
NAUČI SE PLESATI
"CALLEJA"
SUIPAOHA y LAVALLE
Prof. Arg., sprejema osebno v rezervi-rajiih prostorih. Zjutraj, popoldne in zvečer. Tango — Fox — Vale — Zapateo Americano.
1MB
ANA O H R P O V A
Slov. babica
dipl. v Progi in Bs. Airesu, z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. "bolnici 'Rawson", se priporoča vsem Slovenkam. — Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. — Postrežba prvovrstna. Entre Ríos 621	U T. 38 Mayo 8182
SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO
NUDI SVOJIM ČLANOM:
čitanje knjig najboljših domačih in tujih pisateljev. Čitanje časopisov in revij iz domovine in Severne Amerike. Priložnost za pevsko ali dramatično izobrazbo. Znižanje vstopnine na priditve in prosto na domačo zabavo. Brezplačno krogljišče.
Kulturni cilj: Širjenje in izboljšanje glasila in drugih izobraževalnih pripomočkov. Gospodarski cilj: Ustanovitev lastnega doma, itd.
V tvojo korist je, da postaneš član tudi ti.
Društveni prostori: ORAL. CESAR DIAZ 1657 — BUENOS AERES
PRIMORSKE VESTI
Tudi v Zadru je bil podobno kakor v Trstu odstavljen dosedanji tajnik tamkajšnje fašistične zveze, ki je šele malo časa deloval v za-drski pokrajini. Za novega tajnika je bil imenovan Atos Bortolucci.
Pri fašističnih organizacijah na Krasu je bilo po imenovanju Graziolija za novega pokrajinskega tajnika v Trstu izvršenih več sprememb. Za tajnika v Postojni je bil imenovan dr. Dominik Carnina, v Šmihelu pri Postojni Alojzij Gelli, na Opčinali pri Trstu pa ing. Pran Garaviu.
V	Cerknem so lcarabinerji aretirali 27-letne-ga Ivana Makuca, ki je doma z Gorja in je bil pred nekaj meseci obsojen na 2 leti zapora zaradi ilegalnega bega čez mejo in nekih drugih prestopkov.
Na Trnovski planoti je zapadlo zadnje dni toliko sne dagaV|-a|eg. tao iaoin taoin aoiota toliko snega, da je bil ponekod tudi na večjih cestah ustavljen skoraj ves avtomobilski promet. Tako s opreneliali voziti avtobusi na cestah Gorica—Lokve in Col—Črni vrh. Iz Gorice je bilo mogoče z avtom v Črni vrh le preko Idrije. Predelski prelaz nad Bovcem je bil dolela zasnežen in je še sedaj neprehoden. Celo v Logu pod njim je zapadlo skoraj pol metra snega.
V	Solkanu se je smrtno ponesrečil 271etni delavel Venleslav Pavlin. V nekek kamnolomu se je zrušila nanj plast zemlje in kamenja. Goriški reševaldi so ga nemudoma prepeljali v goriško bolnrio, kjer pa je dva dni pozneje podlegel poškodbam.
V	Kožbani v Brdih so našli v hlevu posestnika Antona Maligoja 891etnega starčka Alojzija Čobaja. Starček je prenočil na senu in je po nesreči padel v hlev in si zlomil hrbteniro. Kmalu nato je umrl.
V	Lokvi pri Trstu je pretekli ponedeljek pri
Santinovih nastal požar. Tržaški gasilli so se zaman borili proti elementu, ki je uničil vso Santinovo domačijo. Posestnik Ivan Santin je oškodovan za 10.000 lir.
V Colu nad Ajdovščino je zadnjo soboto pogorela hiša kmečkega posestnika 301etnega Franceta Makuža. Zgorela je tudi vsa oprema. Poleg hiše je ogenj uničil še hlev in v njem shranjeno poljsko orodje, nekaj sena in drugih pridelkov. Škode je 17.000 lir.
Veliki zavod
msm
ZDRAVNIKI SPECI J ALISTI
ANALIZE urina brezplajno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje.
SIFILIS v vseli oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914)
KOŽA: Kronični izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. Ultravioletnl žarki.
ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacije in bolečin.
SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju.
ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenja, izguba spomina in šibkost.
REVMATIZEM: kila, naduha, gota. Šibkost srca zdravimo po modernem nemškem načinu.
PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča.
ŽELODEC: upadel, raširjeni, kisline, težka prebava, bruhanje, rane.
ČREVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka.
GRLO, NOS, USEŠA, vnetje, poUpi: brez operacije in bolečin.
Popolno ozdravljenje $ 30.— Plačevanje po $ 5.— na, teden.
Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECCIJALISTI je edini te vrste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Ugodno tedensko in mesečno plačevanje.
Plaza Once Rivadavia 3070
Od 9—21 ob nedeljah od 8—12
IZ UREDNIŠTVA IN UPRAVNIŠTVA
F, B. La Plata. — Denar za Koledar in tiskovni sklad prejeli. Vozne liste za v Lujan ne prodajamo mi, vendar upamo da Vam bomo ustregli. Pozdrav!
V. K, Dock Sud — Prejeli na znanje. Pozdrav !
B.	G. Madero. — Prispevek za Koledar prejeli. Ilvala! Pozdrav1
I. O. Guillermina. — Naročnino za Koledar prejeli v redu. Hvala za preplačilo. Pozdrav!
M. F. Junin. — Obe naročnini za Koledar prejeli v redu. Pozdrav!
Trošt. I. L. A Huergo. — Smo pogledali, je prav. Pozdrav!
A. S. Cinco Saltos. — Kakor liitro dobimo, bomo odposlal i. Za Tednik boste že poravnali, saj če imamo mi kredit pri vas ga imate tudi Vi pri nas.
Pozdrav celi družini1
M. K. Montevideo. — Hvala za nova naročnika in za Vašo propagando. Se priporočamo tudi za v bodoče. Pozdrav!
C.	S. Mesto. — Sliko Vaše vasi dobili in bo piuobčena v Koledarju. Pozdrav!
J. K. Avellaneda, — Vzeli na znanje. Pozdrav !
M. J. Mangrullo. — Naročnino za Tednik in Koledar prejeli v redu. Koledar stane samo $ 1.80 po pošti in ne 2.80. Ker pa ste že tako preostanek namenili za tiskovni sklad, bo pa en peso več. Od vseh ki so preplačali naročnino za koledar in namenili preostanek za tiskovni sklad, bomo svoto objavili pozneje, ko bo več skupaj. Pozdrav!
Bahía Blanca. — Nekdo nam je poslal naročnino za Tednik in za Koledar skupaj $ 7,— in
INSTITUDO - DENTAL - POPULAR
tarns
2261
2261
AV. SAN MARTIN Pregled brezplačno
Sprejemanje od 9—11 ure in od 3—9 pop.
■ vrmrj^vf.-fccr-imtr»
Izdiranje zob brez bolečin $ 2,—
Nov način in različne vrste stavljanja zob
se ni na pismo nič podpisal, zadaj na koverto smo se pa mi pozabili pogledati ter jo vrgli proč. Prizadeti naj nam sporoči naslov. Pozdrav1
ANGLEŠKA VLADA PROTI REKLAMI V RADIU
Kakor poročajo francoski listi je stopila angleška vlada z vladami sosednih držav v stik, da bi se odpravile reklamne odaje po radiu. Francoska vlada je odgovorila, da je na takšne oddaje naložila že davek 48 odstotkov, kar naj bi bil prvi ukrep za zmanjšanje reklamnih oddaj. Nemška in holandska vlada pripravljata takisto ukrepe zoper prepogosto oddajo reklam.
Prav nekaj takega bi bilo umestno tudi tu v Argentiniji,
PSIČEK PREPREČIL SAMOMOR
Žena nekega varšavskega kinematografskega podjetnika, ki so ga bili zaprli zaradi goljufije z menico, je hotela izvršiti samomor in vzeti še svojega otroka s seboj v smrt. Ko se je pa pripravljala, da otroka usmrti, jo je napadel njen jazbečar in je s krepkimi ugrizi otroka, svojega tovariša pri igri, tako dobro branil, da je morala mati svoj prvotni načrt opustiti. Ko se je
CASA "CASTRO"
čE VL J ARNICA — KNJIGARNA
šolske in pisarniške potrebščine Prodaja modnih čevljev po nizki ceni za moške in ženske
TRELLES 2668 — Paternal
Restaurant "O S O RIO"
Edino slovensko zbirališče
Lepi prostori, pripravno za svadbe Vsako nedeljo ples.
CENE ZMERNE — Prenočišče po 70 cent.
Se priporoča lastnik
EMILIO ŽIVEC
OSORIO 5085
PATERNAL
fotografija "LA MODERN*
NO VOPOROčBNI' Najbolj« In najtrajnejši spomin je lepa lp dobro izdelana povečana slika, ki Vam jo napravi fotografija "LA MODERNA". Posebne cene z velikim popustom z ozirom na Številno slovensko kUjentelo.
Poštne slike od ? 5.— dalje ducat. Obiščete nas lahko vsa!
Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji.
dan od osmih zvečer, tudi ob sobotah. — Ne pozabiti:
Fotograf. "LA MODERNA"
S. Saslavsky Av. SAN MARTIN 2579 Telefon: 59-0522 Bs. Aires
nekaj pozneje zaprla z otrokom v kuhinjo in odprla plinsko cev, pa je začel psiček spet tako žalostno tuliti, da so prihiteli sosedi, vlomili in v zadnjem trenutku rešili mater ter otroka.
Franio Husnaur
F. QUIROGA 1441 — Na Dock Sudu
SLOVENSKA LEKARNA
Vam nudi najboljša zdravila po niski ceni, kakor tudi brezplačne nasvete, železno vino po tri pese steklenico. Pošiljamo tudi v notranjost republike. Priporoča se
DR. M. CARBALLO
Zunanje bolezni: Koža, kri, in spolne bolezni. — žarki X. in elektrika medicineš. Prvi pregled brezplačno, če se predstavite s Slovenskim tednikom. — Sprejema od 11 do 12 ure in od 16 do 20. SE GOVORI JÜGOSLAVANSKO LAVALLE 715 — Rs¡. Aires
imišENA BABICA
FILOMENA BENEŠ DE BILIK,
diplomirana na univerzi v Pragi in v Buenos Airesu. Zdravi vse ženske bolezni. Sprejema tudi noseče v popolno oskrbo Ordinira od 9 ure zjutraj do 20 ure zvečer
UMA 1217, I. nadstr. U. T. 23 Buen Orden 3389 — Bs. Aires
ZOBOZDRAVNICA
Dra. Samoilovič de Falicov
in FELIKS FALICOV
Sprejemata od 10 do 12 iu od 15—20 ure DONATO ALVAREZ 2181 U. T. 59 - 1723 Trelles 2634

Ruska klinika za vse bolezni
Razpolaga z 10 specializiranimi zdravniki' za razne bolezni
Za venerične bolezni spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost razpolaga klinika s posebnim konzul torjiem, kateri se nahaja pod vodstvom, poznanega specialista za navedene bolezni Ura. A. IZAGUTKIKE-a.
ženske se sprejemajo v posebnih prostorih s posebnim vhodom in posterožene po gospej Dr. Matildi Kras t,ing, katera se je! diplomirala v Rusiji, v Parizu in Búlenos Airesu. — Imamo zdravnike specialiste za vse vrste bolezni. — žarki X, laboratorij,
Električno zdravljenje. Za bolnike iz notranjosti imamo rezervirane sobe (kakor za ženske, tako tudi za moške)
s posteljami. Cena od 1 $ dalje dnevno. Dajemo nasvete pismenim potom, za mali hnorar.
Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.— Ordiniramo: ocl 9—12 i 15—21. V (nedeljah in praznikih od 9—12.
GOVORI SE SLOV5NSKI.
SUIPACHA 28
ORGANO DE LA CO-
LECTIVIDAD YUGO-
ESLAVA EN LA
AMERICA DEL SUD
SLOVENSKI TEDNI
"EL SEMANARIO ESLOVENO" (YUGOESLAVO)
Gral. CESAR DIAZ 1657
Año VIL Núm.372
BUENOS AIRES
PROPIETARIOS: LAS SOCIEDADES
CULTURALES
ESLOVENAS
Izdajajo: Slovenska prosvetna društva v Argentini. Za pisanje odgovarja: Uredniški odbor
Urejuje: Jan Kacin
ISKRE
Skrivnostni gostač
Gospa Neža in gospa Špela se pomenkujeta pri skodelici kave o najnovejših dogodkih.
"Zakaj ste svojemu najemniku odpovedali?" vpraša gospa Neža.
"Veste, gospa", odgovori gospa Špela, "zmerom š'em bila odkritosrčna in poštena ženska, nikoli nisem ljudi obirala, nikogar nisem sumničila — toda če takle gostač dan za dnem klobuk obeša na kljuko, da zakrije ključavnično luknjo, potem prav gotovo nekaj pri njem ni v redu."	T5 \ f
Tako nor pa spet ni!
"Ježeš, kako sem zaljubljen", stoka Mirko. "Na pol nor sem že od ljubezni."
"Pa se oženi!" mu svetuje prijatelj.	, , '
"Ne," odkima Mirko. "Talco nor pa še nisem."
PaV
Mala Ančka je pri babici na obisku. Prvič v življenju zagleda pava. Vsa razburjena steče v hišo in vzklikne:
"Babica, brž pridi! Ena putka se je popolnoma rdzcvela... "
• UTRINKI
Vsakdo je opravičen do vljudnosti, tudi tvoja žena.
*
Drugi nas sodijo po tem kar znamo, in ne po tem, kar si.sami domišljamo da smo.
Veliko bolje bi bilo za marsikoga, ko bi né bif tako sam va^p zavarovan ...
twntafmi .Iws'riod -■«!©<• • l>Hf*í«.-u *
Desetkrat premisli, kaj boš podpisal.' ko' pogodbe, podpisuješ. *«
Tukaj je par modrosti, ? ki jim najbrže nihče ne more oporekati.
—	Tudi tisti je morilec, ki živi na račun drugih.
—	Na račun drugih živeti ni težko, vendar je umetnost in posebna zasluga.
—	Za bedaka ni prevelika nesreča, da je nespameten, tem bolj pa to
nesrečo čutijo drugi na lastni koži. *
Modrijan je rekel: -7- Dosti lažje je tisočerim ženskam zmešati glavo kot pa eno samo k pameti pripraviti.
Časopisje je polno poročil o angleškem kralju Echvardu in čedni poročeni Amerikanki Simpsonovi, ki ga spremlja na vseh njegovih potovanjih in je večkrat pri njem na kosilu in večerji.
Včeraj je bilo poročano, da bo kmalu ločena od svojega moža, ki se je najbrž že naveličal igrati kilavo vlogo moža kraljeve tovarišiee.
Kraljeva mati se je preselila v samoto, puri-tansko angleško ljudstvo pa zdihiije in tarna o sprijenem svetu, ki niti samemu kralju ni prizanese! s svojimi skušnjavami.
Amerikanke si štejejo v čast, da je eni izmed njihove srede uspelo omehčati srce trdovratnega samca. V čast si štejejo, obenem ji pa zavidajo vse — od prve do zadnje.
Ali si že pridobil novega naročnika za Slovenski tednik?
"Slovenski Tednik"
Calle Gral Cesar Diaz 1657, U. T. 59-3667 Buenos Aires
-0O0-
INFORMACIJSKI URAD
V vseh zadevah: bodisi, da nameravate katerega svojih vpoklicati iz domovine pa ne veste kam bi se obrnili, da bi kolikor mogoče malo zapravili na času in na denarju, ali nameravate sami odpotovati v domovino, ter v kakršnokoli drugi zadevi, obrnite se do nas po nasvet, ki vam bo gotovo koristilo
POSREDOVALNICA ZA SLUŽBE
Ko išeete službo, zlasti dekleta, vprašajte najprej pri nas. In če kdo ve za kako službo ^poročite to takoj na naš urad. Pomagajmo si medsebojno!
'.,„.; ..i S	* ¡ —f:'
NAŠI ZASTOPNIKI
Ža Avellanedo: Liberat Taučar, Chaca-. buco 587.
Za Cordobo: Franc feurincič, Calle Pinzón
441, Pueblo San Martin. Za Rosario: Anton Brišar, Calle Ricar-clone. 51.
Za Montevideo: Društvo Ivan Cankar, zastopa Štefan Žalec, Calle Pampas 2045. Vsi goriomenjeni so polnomoeni zastopniki Slovenskega tednika pri katerih lahko poravnate naročnino ali se obrnete do ljih za kako drugo pojasnilo tičoče se lista.
Na dalje lahko poravnate naročnino pri Franc Laknarju na Banco Germánico, pri Skrbcu Andrej na Banki Holandés in pri Emilio Živec, restavrant Osorio na Pater-nalu.
BOZIC 1936
DA BI GA SREČNO PRAZNOVALA VAŠA DRUŽINA
Preje kot se približajo božični prazniki, Vaša družina tam daleč v Jugoslaviji in na Primorskem, Saka, da dobi ob Vas božično voščilo. Ne čakajte prav do zadnjega, napišite takoj in če ste v stanu ter želite , ustreči Vašim dragim, pošljite jim božično voščilo
in zraven denarno pošiljko. In če želite, da ta dar pride dočasa, pošljite ga potom poštne pošiljke preko Banke Boston, ki bo izplačana svota naslovljencu v gotovini in v njegovi hiši. Za nekaj časa Vam dostavimo poštno potrdilo od prejemnika denarja z njegogovim ročnim podpisom in z označenim dnevom izplačila. V našem.
JUGOSLOVANSKEM ODDELKU
boste posluženi od uradnikov Vaše narodnosti od 9 do 18 ure. Ob sobotah pa od Sy2 do 11 ure. Obiščite na.s osebno ali pa nam pošljite pismeni nalog, ki bo izvršen še istega dne.
THE FIRST NATIONAL
BANKofBOSTON
FLORIDA 99
PUEYRREDON 175
Av. Gral. Mitre 301 (Avellaneda) — Córdoba 1223 (Rosario)
POVERJEN JE! ZAUPNOST! SIGURNOST! BRZINA!