K »Bibliografijo slovenskega gledališkega tiska« in prispevke inozemskih dopisnikov bomo začeli zopet objavljati v prihodnji številk*' Dopisniki »Gledališkega lista« Drame SNG v tujini: Mikolajt*5 Z i e m o v i l , YVarsza\va, za Poljsko; — dr. Miroslav PavlovsUV-Brno, za Češkoslovaško; — Ossia T r i 11 i n g , London, za Anglijo in Francijo; — dr. Friedrich L a n g e r , Wien, za Avstrijo; — Fred Al te n, Basel, za Švico; — dr. Paul Herbert App el, HamburS’ za Zvezno republiko Nemčijo in Gerhard VVolfram, Berlin, Nemško demokratično republiko. Gledališki list Drame Slovenskega narodaega gledališča v Ljubljani. Lastnik in izdajatelj Slovensko narodno gledališče Ljubljana. " Urednik Lojze Filipič. — Osnutek za naslovno stran: Vlad'" mir Rijavec. — Izhaja za vsako premiero. Naslov uredništva: Ljubljana, Drama SNG, poštni predal 27. — Naslov uprave: Ljubljan»> Cankarjeva cesta 11. — Tiskala tiskarna Časopisnega podjetja »Slovenski poročevalec«, Ljubljana — Redakcija šeste številke XXXVIII-letnika (sezona 1958-59) je bila zaključena 1. februarja, tisk pa je k'* končan 21. februarja 1959. GLEDALIŠKI LIST DRAME SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA LJUBLJANA SEZONA 1 958/59 — ŠTEV. 6 OSEMINTRIDESETI LETNIK FERDO KOZAK PUNČKA KRSTNA UPRIZORITEV KRSTNA UPRIZORITEV FERDO KOZAK PUNČKA Drama v štirih dejanjih Režiser: ing. arch. VIKTOR MOLKA Scena: VLADIMIR RIJAVEC Kostumi: MARIJA ROBIJEVA Lektor: MIRKO MAHNIČ Inspicient: Vinko Podgoršek Sufleza: Hilda Benedičič Sitar ................ MAKS FURIJAN Svetina .............. EDVARD GREGORIN Kern ................. JURIJ SOUČEK Krže ................. DANILO BENEDlClC Ida .................. VIDA JUVANOVA Punčka ............... DUŠA POČKAJEVA Natakar............... ALEKSANDER V ALI C Sceno in kostume izdelale Gledališke delavnice SNG pod vodstvom ravnatelja ing. arch. ERNESTA FRANZA Odrski mojster: Vinko Rotar Lasuljar: Anton Cecič Razsveitljaiva: Vili Lavrenčič in Lojze Vene FERDO KOZAK JOSIP VIDMAR: OB ZADNJI DRAMI FERDA KOZAKA Za naš pisateljski rod, ki je bil rojen v devetdesetih letih minulega stoletja, za rod, v katerega spada tudi Ferdo Kozak, sta bili odločilni dve dejstvi: doraščanje ob najvišjem vzponu Ivana Cankarja in Otona Zupančiča ter dozorevanje in zrelost v dramatičnem razdobju obeh svetovnih vojn z vsem, kar je povzročalo, spremljalo zgodovinske dogodke in jim sledilo. Spričo sugestivne bližine tako velikih in izvirnih tvorcev, kakor sta bila imenovana dva, so bili pisatelji in pesnikj tega pokolenja dolgo podvrženi njunemu vplivu in so v mukah iskali novih izraznih možnosti, ustreznih njihovim talentom. In težko je reči, da bi bil kateri od njih resnično našel svojo osebno obliko v celoti. Nekaj tihega in ne povsem sproščenega je v njihovem nastopanju, kakor je značilno za ves rod, da je edini tvorec v njem, ki se je razvil neodvisno in se povzpel do povsem izdelane osebnosti ravno outsider ali samorastnik, Prežihov Voranc. Nič manj značilen pa ni bil za te pisce čas, ki jim je bil odmerjen za rast in delo. Poslednji, toda nevarni nacionalni boji v Avstriji« prva svetovna vojna z razpadom habsburškega cesarstva, kraljevina južnih Slovanov s težkimi notranjimi nasprotji med združenimi jugoslovanskimi narodi, naraščajoča socialna napetost in kasnejši siloviti pritisk fašizma, izbruh druge svetovne vojne, narodnoosvobodilni boj. prežet s socialno revolucionarnostjo, vsi ti dogodki so postavljali rod devetdesetletnikov pred usodne alternative, ki so terjale od njih od' govorov in odločitev. In to tudi povsem političnih. Člani tega rodu so bili primorani baviti se s političnimi dejstvi in prav odgovarjati na zahteve časa. In marsikaj, kar so storili pomembnega, je samo po sebi dobilo politično obeležje. Naj je bil ta ali oni izmed njih politično Še tako malobrižen, družbene napetosti so bile močnejše od njega in moral jim je plačati svoj tribut, zakaj bile so vse preveč usodne tako z3 narod, kakor za svet. Po taki odvisnosti od časa je pokojni Ferdo Kozak tipičen član svoje generacije. Ne da bi bil politik in ne da bi bil kdaj to hotel biti’ se je vse življenje intenzivno bavil s politiko in se nekako voljno in z vso zavestjo odzival njenim zahtevam. Ze pred prvo svetovno vojno ga srečamo kot srednješolca med »preporodovci«. Vojno prebije ko* politično sumljiv, protiavstrijsko razpoložen avstrijski vojak, ki se naposled kot simulant umakne v bolnišnico. Po vojni se aktivno udeleži koroškega plebiscita, nato doštudira in odide v Beograd v službo, in že se spet prične dramiti v njem politični instinkt, s katerim prav kmalu začuti nezdravo notranje stanje v novi jugoslovanski državi in simptomatično dejstvo, da so uradni politični miselnosti privrženi sam9 najnevrednejši ljudje in najkoruptnejše stranke, se pravi predstavni' štva mlade in moralno brezvestne jugoslovanske buržoazije. Vedel je> da je ta politična tvorba s temi vodilnimi močmi na čelu obsojena >n da ji ni rešitve. Zaradi tega je v novi državi zelo zgodaj pričel iskati jasno stališč’ stališče nepodkupljivega slovenskega intelektualca. Mislim, da se ne motim, če trdim, da je že takrat imel pred očmi nekakšno neodvisp0 148 revijo, kakršno je čez nekaj let s svojimi tovariši uresničil, ko je bil* M o +> X o •d T i u ■m ■H •c; D ^0 * Is a, m m a, o +j M >o « a 4 0^ 4 >o o •d * p* a 4-> O X «h O ""3 O v -d •H »X • m $ 'j -r^ rH p« i ^ • rH U y n d O •3 v 0» -p v 3 .4 d M O o u U C r—i rH cl > ► ,* •rH UJ O itf O M i) rH fi p O C >CJ P* 0" ;» rH o O •H d O tj “d M '•“3 a O • Oi fH v p« V J* +> *f'3 O e • '"3 •rH xa g ct > v •H O « •rt 'C •H t) C CO *»H •P u • • rH O o KJ d tn ?> 0) CO c a CO u • • O •H n • • M u E -P c d d U o M .1 p CO t> C •»H d •rt • CO *h « C CO rH O o •n 6 •d •H d u •«H >o P. .a a rt d •H •r» •H a 7 CO o ► ■p e c ■3 O ■P •k S rH uo •H >o O ,r_3 2 rH >C0 •H S i) H P< ■J o a o > O «• a u i 5 i-« n d ► ? a ► p< 5 a T< ■ • « ■ 4 ® rH 5 2 M •rl O P 3 - <4 * U i v 0» o ■p rt tNl 4 ■p< o , H AS m o a * cn rt Pa XD rt P, O ■d o ■.n v p 0 c v 1 rt CQ g rt S o Ph o- a « v u rt C I—i +> rt > *> •<-3 r—I >IC rt W rt C tH •P a 'w D M P. «> ■r* rt +■ a u CO t-l rt X •k O -p * ► U -P V *d V u p< o c« c >o o P u rH JH ■a G v > C M •H Osnutek »Punčke« s pisateljivimi popravki ustanovljena »Sodobnost«. Spominjam se namreč razgovora, ki sva ga imela v zvezi s »Kritiko«, katero sem tedaj izdajal. »Nič ne rečem,*1 mi je dejal takrat, »to je neodvisna kritična revija, samo preozka se ini zdi; treba bi bilo obseči širše in splošnejše probleme, ne pa samo literaturo in umetnost. Takih perečih problemov se ne manjka. To bi bila revija, kakršno potrebujemo, in ki bi lahko odigrala pomembno vlogo.« In nametal mi je več primerov take problematike, med njimi tudi nekaj izrazito političnih. Nič ni tedaj čudnega, če je bil nekaj let kasneje, ob krizi pri »Ljubljanskem Zvonu« tako odločen pristaš misli, da je treba »Zvon« zapustiti in ustanoviti novo, politično povsem neodvisno glasilo. Pri tem se mi zdi potrebno opozoriti na značilno potezo Kozakove osebnosti. Pri razpravljanju in pri konferencah z lastniki založbe »Tiskovne zadruge« ni silil v ospredje; bil je redkobeseden in pozoren, in je kasneje najbolje od vseh prisotnih pomnil izjave posameznikov. Verjetno je bil v srcu prepričan, da se bo tako in tako moralo zgoditi, kar je sam pri sebi že zdavnaj sklenil, in da je vsako pogajanje odveč. Delal je za svoj načrt brez hrupa in brez veliko besed, toda trdno in nepopustljivo; ko pa so se pogajanja dokončno razbila, je bil on tisti, ki je takoj opravil vse potrebne dogovore s tiskarno in z njenim lastnikom Prepeluhom in se z vso vnemo lotil priprav. Korespondenca, ki jo je kot urednik nato vodil z nekaterimi sodelavci, na primer z Miškom Kranjcem in ki jo je pravkar v »Naši sodobnosti« obdelal Franc Zadravec, priča o zavesti, s katero se je posvetil svojemu poslu in o prirodi Kozakove misli, ki je v mnogih momentih nehote izrazito politična. Ferdo Kozak je bil zelo občutljiv in kot tak vase zaprt človek. Do ideologij ni imel niti nagnjenja, a kamoli kako strast. Idejnih debat ni maral, zdele so se mu brez smisla in grobo žonglerske. Prav tako mu niso bile po srcu niti literarne diskusije. Nasproti vsem ideologijam je bil skeptičen in nezaupljiv. Vsaka se mu je zdela poenostavljanje žive resnice. Spominjam se ga iz mladih let, ko sem se v pogovoru z njim navduševal za Tolstojeve ideje. Poslušal me je molče in s smehljajem, ki ni bil izrazito ironičen in nikakor ne visokomeren, prej bi rekel, da je bil malce začuden, poleg tega pa poln neke notranje sigurnosti, da vse te misli niso važne in da je važno imeti kontakt in zdrav in pravi čut in mero za vse, kar živimo. Veroval je samo v ta čut in v impera- i tiv srca, ki mu je bil edino merilo za vse stvari, pa tudi za človeka, katerega ni nikoli sodil po pripadnosti k tej ali oni ideologiji, temveč samo po svojstvih značaja in osebnosti. Tako pa je presojal vse, tudi delo in seveda tudi svoje. Zanimivo je danes prebirati njegovo korespondenco. Nikoli se v nji ne sklicuje na kako ideologijo, marveč govori o svojem in skupinskem ravnanju samo s takimile mislimi: »Sicer je pri vsakem delu edini izhod na svetu: delati kakor narekuje občutek, da je prav. Komu bo to koristilo, kakšen bo profit, to je navsezadnje postranska stvar.« In drugič: »Seveda jaz ne morem kon-statirati, ali je ta moja že najmanj deset let stara misel prava in da ni fanatična. Pa to je tudi vseeno. Tako mi je globoko prepričanje in se ravnam po njem.« Vse to poudarjam zaradi prave podobe Ferda Kozaka. Njegova življenjska pot priča, da je bil njegov »občutek« izredno zanesljiv in daljnoviden. Tak pa je mogel biti zaradi neke posebne čistosti vse 150 Kozakove osebnosti. Nikoli se v njegovo tehtanje ni vmešavalo ni* t v ' ■ H: \ r s5 ^ Rokopis Ferda Kozaka (»Peter Klepec« — poznejši naslov; »Profesor Klepec«) osebnega, o osebnih interesih pri tem možu ni bilo in kratko malo ni moglo biti govora. V naših predvojnih razmerah je poznal samo dve, tri vrednote, katerim je posvetil vse svoje moči. To so bile: slovenstvo, kultura in še človek. Iz njih je izvajal vsa svoja spoznanja, ugibanja in imperativne »občutke«. Iz brige zanje je nastajala tudi vsa njegova dejavnost in ves njegov smisel za politiko. V času, ko smo ustanavljali »Sodobnost« sva razpravljala tudi o socializmu. Poudarjal je svojo vero vanj in svoje prepričanje o bodočnosti socialističnega gibanja. Utemeljeval pa svoje misli ni s tako ali drugačno ideologijo, marveč nekako takole: če gledam življenje kapitalističnega in meščanskega sveta, mi pravijo vsi znaki, predvsem pa pota in usoda umetnosti, da se je meščanski razred izživel in da nima več možnosti dajati življenju in umetnosti novih in svežih pobud. Zato tudi vse zamira. Priti mora nov razred z novim redom. Samo to nas lahko reši mrtvila in propada in nas povede dalje. Ne vidim pa nobene druge možnosti, kakor da bo to proletariat, ki bo ustvaril nov svet. Tako sta mu govorila njegova razgledanost in njegov »občutek« in ni si pomišljal, marveč je od vsega začetka v novi reviji pripravljal razpoloženje in tla za to svoje prepričanje. V že omenjeni korespondenci in v zapisku Borisa Ziherla v decemberski številki »Naše sodobnosti« se popolnoma jasno vidi to konkretno in nedogmatsko stališče Ferda Kozaka tudi do tega problema. Vidita se pa tudi njegova odločna pripravljenost in želja po sodelovanju z marksisti, kakor naposled tudi realizacija te njegove težnje. Tako je tik pred drugo svetovno vojno zgradil revijo in uresničil svojo »že najmanj deset let staro misel«, s katero je izpolnil važen del svoje življenjske naloge in prispeval pomemben delež k oblikovanju slovenske inteligence, da je kasneje v letih preizkušenj, tako številno in častno sledila svoji dolžnosti. Sledil ji je tudi Kozak sam, ki se je v aprilu leta 1941 povsem naravno pojavil med ustanovitelji Osvobodilne fronte. Tako je realiziranje pisateljskih teženj tega moža iz rodu devetdesetletnikov po volji zgodovine postalo politično dejanje. Izvršil ga je sledeč svojemu literarnemu in moralnemu »občutku«. Po svojem poreklu in po svojem mestu v družbi je bil Ferdo Kozak meščan. Zrasel je v ljubljanskem predmestju, ki ga je opisoval njegov brat Juš, je vse svoje življenje prebil v mestu in je med našim meščanskim slojem preživljal svoj odločilni čas, se pravi svojo mladost. V literaturo in v krog literarnih delavcev se je vključil zelo zgodaj in je zgodaj navezal znanstvo z Ivanom Cankarjem, z Zupančičem, z igralcem Verovškom, z Vladimirjem Levstikom, z Milanom Pugljem, s pisateljsko tovarišijo svojega brata in z mnogimi drugimi javnimi delavci. Ze zelo zgodaj mu je bil dovolj jasen tudi predmet njegove literature, ki je bil seveda sredina, v kateri je živel in katero je poznal. Ni mi do tega, da bi raziskoval njegovo razvojno pot ob tem njegovem predmetu. Ugotoviti hočem samo to, da se je v času med obema vojnama njegov pisateljski odnos do življenja izoblikoval in utrdil kot kritično obravnavanje našega meščanstva in njegovega življenja. Izraža ga vsa njegova zrelejša novelistika, izraža pa ga tudi njegova dramatika od »Kralja Matjaža« do njegovega postumnega dela, do »Punčke«. Ce bi hotel strniti smisel te njegove kritike našega meščanstva, bi ga bilo mogoče splošno in nekoliko družbeno politično izraziti z mislijo, s katero mi je nekoč, kakor sem že omenil, razlagal svojo vero v socializem in svojo nevero v meščanstvo. Kakor v »Kralju Matjažu« Rokopis Ferda Kozaka: odlomek »Vide Grantove« konfrontira staro ljudsko sanjo z duhom našega malomeščanstva in njegove politike, tako kaže v »Vidi Grantovi«, ki se je sprva imenovala »Lepa Vida«, usodo čiste ljubavne utvare v meščanski družbi. V »Profesorju Klepcu«, ki je nekoč tudi imel simboličen naslov »Peter Klepec«, je hotel pokazati slovensko inteligenco v tedanji naši družbi kot obsojeno na klavrno in poniglavo vegetiranje, kakršno je živel pravljični Peter Klepec, preden ga je poklical veliki glas; hotel jo je pokazati obsojeno na tako životarjenje po njeni lastni krivdi in po krivdi sprijene meščanske družbe. Tako nam Kozakova misel izstopa iz njegovih dramskih tekstov vedno bolj plastično. Toda poslednjo jasnost in ostrino nam odpre šele »Punčka«, ki nam govori kratkomalo, da je v meščanskem sevtu, kjer se vse peha samo za koristi, v katerem se vsi »le klanjajo zlat’mu bogu« in v katerem eni duše kupejejo, drugi prodajajo, vse zavoljo koristi, da je v takem svetu vse čisto ali preprosto človeško in neposredno ter iskreno živeče — obsojeno na pogin. Po tem smislu je »Punčka« logično nadaljevanje in, na žalost, zaključek vsega Kozakovega dela. Ta kruta resnica »Punčke« je njegova zadnja beseda o pokopanem meščanstvu, za katerim nikakor ne žaluje, , marveč še z vročim negodovanjem ugotavlja, da je nosilo smrt v sebi, v svoji propalosti, v svoji nečloveški miselnosti in morali. Zlasti v morali. Zato je bil Kozak posebno občutljiv in v njenem imenu kdaj pa kdaj zelo neizprosno ravna s tipičnimi predstavniki tega pokvarjenega sveta, ki je v drami podan v treh, štirih dobro izbranih in s podrobnim poznanjem podanih tipih. Znano mi je, da je Kozak dolga leta snoval in pripravljal obsežen roman slovenskega meščanskega inteligenta, ki bi časovno obsegal prvo polovico našega stoletja. Vem, da je v ta namen pregledoval vse naše dnevnike tega razdobja in da si je izpisal ogromno gradiva iz njih. Roman naj bi bil njegovo življenjsko delo. Za dobo do prve svetovne vojne so mu bile potrebne široke časopisne informacije; čas po prvi svetovni vojni pa je poznal tako in tako. Meščanstvo teh let je poznal podrobno in intimno, zanimalo ga je in vznemirjalo kot svet, iz katerega je zrasel in od katerega sc je dokončno odtrgal, ko je začutil njegovo propalost. In pisateljsko je izredno razumljivo, da se je tako trdovratno zanimal za zgodbe tega razreda, ki je pri nas komaj nastal, ko se je že tudi zastrupil z vsemi boleznimi starejših sorodnih razredov pri drugih narodih, in ki ga je komaj vzraslega že tudi doletela neogibna usoda. Sociološko in pisateljsko izredno zanimiva tema, ki je Kozaka zaposljevala vsa njegova zrela leta in ki naj bi bila široko obdelana v njegovem romanu. Vtis imam, da je »Punčka« drobec iz bogatega gradiva, ki se je Kozaku nakopičilo pri njegovem snovanju. Toda ta drobec je vendarle koncentracija duha celote in zaradi tega lahko velja za Kozakovo zadnjo besedo, v kateri je strnjen smisel njegovega opisovanja naše meščanske družbe in njegove sodbe nad njo. 154 STANE SEVER JE LETOS PREJEL ZA VLOGO A. GORNIKA V CANKARJEVI KOMEDIJI »ZA NARODOV BLAGOR« PREŠERNOVO NAGRADO. IZREKAMO MU NAJISKRENEJŠE ČESTITKE, PREPRIČANI, DA SE ČESTITKAM PRIDRUŽUJE VSA SLOVENSKA KULTURNA JAVNOST! Na sliki: S. Sever kot A. Gornik in D. Počkajeva kot II. Grudnova WILAM HORZYCA, VVARSZAVVA: OBISK V LJUBLJANI (Nadaljevanje) 'Drugo delo,