št. 8 PTUJ, dne 28. februarju •Tsdnnr« trhaf* pod rrrr »Vrajg«- nim imenom od 24 nov 13fil da- llp na predlog Ob(^lns^c1h odt>oroiv S7.DL Ptui m Ormož - Izdaja zavod »Tednik«. Ptu,i — Odgovor- ni urednik: Anton B=iuman — Uredništvo In uprava Ptuj Lac- kova 8 — Tel. 15fi — St tek ra- f^una: NB Ptui 604-19-603-72 — Tiska časopisno podjetje »Marl- ^>orsk1 tisk« — Rokopisov ne vra- f^mo. — Celoletna naročnina ta ttizemstvo 1000. za inozemstvo 2000 din Letnik XYil. Zastave članic OZN Reševanje problemov delovnih ljudi v letu 1964 Predsedstvo Občinskega sindi- kalnega sveta Ptuj je na svoji X. redni seji, ki je bila v Ptuju 25. februarja t. 1. začrtalo osnovne smernice za izdelavo delovnega programa Občinskega sindikalne- ga sveta Ptuj za leto 1964. Teze programa predvidevajo, da bo ple- num na svojih zasedanjih raz- pravljal največ o gospodarskih vprašanjih in o problemih živ- ljenjskega standarda zaposlenih v občini. Med glavne naloge v pro- gramu pa sodi uresničevanje skle- pov in smernic, ki jih bo sprejel V. kongres Zveze sindikatov Ju- goslavije, ki bo od 20. do 25. apri- la t. 1. v Beogradu. Program že predvideva, da bodo pred kongre- .som številna predkongresna zbo- rovanja in sestanki, na katerih bo članstvo razpravljalo o naj- bolj perečih problemih našega gospodarskega razvoja, problemih življenjskega standarda in o osta- lih vprašanjih. Po V. kongresu se bo razprava nadaljevala, da bo sleherni član sindikata v celoti seznanjen z delom kognresa, z njegovimi sklepi in smernicami, s programom in statutom Zveze sindikatov Jugoslavije, ki bo spre- jet na kongresu. V tezah programa je velik po- tjdarek na nalogah v zvezi z vo- litvami v nove delavske svete in druge organe upravljanja v de- lovnih organizacijah. Se pred vo- Ktvami bodo organizirane razpra- ve o novem temeljnem zakonu o volitvah v delavske svete. Izdela- an bo analiza o razvoju delav- skega samoupravljanja v obdobju zadnjih dveh let. Istočasno s pri- pravami na volitve v delavske svete bo ObSS izdelal aanlizo, ka- ko vpliva strokovno izobraževa- nje na produktivnost dela in družbemo-ekonomsko izobraževa- nje na nadaljnji vsebinsko kvali- tetnejši razvoj samoupravljanja. Takoj po volitvah bodo seminari za člane delavskih svetov in upravnih odborov. Programi se- minarjev bodo izdelani skupno z Delavsko univerzo, ki naj bi pra- vočasno poskrbela tudi za preda- vatelje in potrebno gradivo. Predsedstvo se je v smernicah za izdelavo delovnega programa zavzelo, da bi delovni program zagotovil, hitro, dosledno in učin- kovito reševanje vseh problemov in pojavov. Rezultati dela in politične aktivnosti sindikatov ptujske komune v letu 1964, pa naj bi se predvsem izražali v izboljšanem življenjskem stan- dardu delovnih ljudi in v hitrej- šem gospodarskem in kultomem napredku komune. Novi program predvideva bistveno menjavo oblik dela. Delo plenuma in nje- govih organov se bo odvijalo v študijskih skupinah, ki bodo pro- bleme in negativne pojave teme- ljito proučevale. Plenum ObSS bo razpravljal o slehernem važnem vprašanju v komuni in bo posre- doval Občinski skupščini stališča, mnenja in priporočila, ki bodo izoblikovana v predhodni javni razpravi s članstvom. Vse to zah- teva večjo odgovornost novih iz- vršnih odborov in vseh sindikal- nih delavcev, katerih naloga bo organizirati o vseh pomembn^- ših vprašanjih razprave s član- stvcMn. Tesnejša povezanost sin- dikalnih delavcev s članstvom in javna razprava o vsafeem po- membnem vprašanju, o katerem namerava razpravljati Občinska skupščina, bo omogočila plenmu ObSS, da bo lahko izoblikoval stališča, priporočila in predloge, ki bodo temeljila na hotenjih ce- lotnega članstva. Teze za iadelavof delovnega programa odpirajo zelo široko področje družbenopolitične aktivnosti članstva sindikalnih organizacij in sindikalnih vodstev in forumov v letu 1964 in zato lahko pričaku.jemo, da bo delovni program .skrbno izdelan. Pribodnja seja Občin- ske skupščine Ptuj bo 4. marcu 1.1. Na prvi prihodnji seji Ob- činske skupščine Ptuj, ki bo 4. marca t. 1., bn v obravnavi poročilo o delu Občinskega so- dišča Ptuj, poročilo sodnikov za prekrške pri Občinski skup- ščini Ptuj in poročilo postaje LM Ptuj. Polovica prekrškov se zgodi na cesti v letu 1963 jc bilo ptujskima sodnikoma za prekrške prijav- ljenih 4640 prekrškov in od tega, števila je bilo 2313 prekrškov cestno prometnih predpisov, to- rej skoraj polovica. Glede na taiko veliko kršitev prometnih predpisov ni odveč sd bo zadevo nekoliko podrobneje ogledati. Predvsem je važna ugoto^^-^- tev, da so skoraj polovico (1077) prekrškov od vseh prekrškov v prometu napravili kolesarji, od teh pa je zopet nad polovico prekrškov zaradi vožnje brez luči. Nadalje grešijo kolesarji največkrat s tem, da se vozita dva na kolesu, da vozijo v pija- nosti, da vozita po dva vizpo- redno, da se ne odaijvajo na po- ziv uslužbencev LM, da ne na- kazujejo smeri vožnje, da izsi- ljujejo prednost, da naslanjajo kolesa ob pločnik itd., skratka, kolesarji so najbolj nedisciplini- rani koristniki cest. Res je, da jih je na cestah tudi največ in prav zaradi tega so v prometu posebno nevarna kategorija. Ko- lesarji namreč, vsaj statistika sodnika za prekrške to kaže, so tisti udeleženci prometa, ki v njem sodelujejo brez ustreznega znanja prometnih predpisov. To- likšno število prekrškov jasno dokazuje, da gre v precejšnjem odstotku za prekrške zaradi ne- znanja ter šele v drugi vrsti za zavestno kršenje predpisov za- radi mladostne prešemoste (vož- nja vštric. i>ro9toroona vožnja itd.) ali zaradi malomarnosti (vožnja po levi strani ceste, vožnja v parku, vožnja brez zrvonca itd.). Vse to narekuje, da se t tem pogledu nekaj ukrene. Kolesarji zaradi svoje številnosti in zara- di nepoznavanja cestno promet- nih predpisov predstavljajo res- no nevarnost v prometu. Pri nas kolesari po cesti vsakdo, od pvetletnega otroika do starca. Medtem ko so seasnanjenje šolo- obveznih otrok s cesrtaio promet- nimi predpisi prevzele šole, se v tem pogjledu glede odraslih, ki prometne vzgoje v šolah niso bili deležni, nič ne ukrene. Ra- zumljivo je, da ni mogoče pred- pisati opravil Janja izpitov za ko- lesarje, v interesu vsakega ko- lesarja pa je, da pozna cestno prometne predipiise, ker se dru- gi udeleženci v prometu, pred- vsem vozniki motornih vozil, po teh ravnajo in pogosto predvi- devajo, da jih poznajo tudi ko- lesarji. Tako pride ne ravno po- redkoma do nesreče, ko zavije kolesar na le^ čez cesto tik pred motornim vozilom, ne da bi nakazal smer, voznik pa motor- nega \x>zila ne more ustaviti na kratki razdalji, ker pač na to ni pripra'\'ljen, ker je pač vozil (Nadaljevanje ne 5. strani) volivci o DRUŽBENEM PIANIJ OBČINE PTUJ Volivci naše občine so na le- tošnjiih prvih zborih volivcev z velikim zanimanjem sledili izva- janja odbornikov občinske skup- ščine, ki so jim tolmačili gradi- vo za sestavo letošnjega občin- skega družbenega plana. Videm pri Ptu[u Volivci krajevne skupnosti Vi- dem so se zbrali na .svojem zbo- ru volivcev 9. februarja. Zbora se je udeležilo čez 130 volivcev. Od- bornik občin.ske skupščine, tov. Purg Avgu.st je zbranim volivcem podrobno obrazložil smernice za sestavo leto.šnjega občinskega družbenega plana. Volivci so ugotovili, da je osnovna šola v Vidmu potrebna temeljitega popravila. Zato so predlagali, naj se v letošnjih sredstvih predvidi nekai tudi za popravilo njihove osnovne šole. Občani so pripravljeni, prispeva- ti potreben les za popravilo šole. Volivci so precej ostro kritizi- rali nourejen avtobusni prevoz na progi Leskovec — Ptuj. Avto- bus pripelje na Videm že poln in tako ne more prevzeti potni- kov. Občani predlagajo, da se na tej progi uvede še dodatni avto- bus ali pa da med Ptujem in Vidmom priključi še prikolico. Občani tudi želijo, da se v Vid- mu uredi prodajalna kruha. Prav tako so predlagali porušitev jezov na Studenčnici v Pobrežju, ker zadrževanje vode povzroča ne- potrebne poplave na travnikih. Volivci .so .soglasno sprejeli tu- di predlog za uvedbo krajevnega smopri.spevka za popravilo ograje na videmskem pokopališču. Sela in Dolena v krajevni skupnosti Dolena sta bila dva zbora volivcev. Prvi je bil v Selah. je bil v Selah 4. februarja, dočim so se v Doleni zbrali na zbor vo- livcev 7. februarja tega leta. Na zborih so volivci predlagali, da se dokončno uredi posvetovalnica za matere m otroke v Doleni, kar je bil že predviden v preoej- šnjem letu. Volivci so prav tako predlagali, da se nai uredii cesta pri mostu čez Dravinjo v Doleni. Zaradi nizkega nasipa je ob malo večji vodi cesta vedno poplavlje- na, kar onemogoča delavcem in drugim prebivalcem tega kraja nemoten prehod prek Dravinje. Na zboru volivcev v Selah so sprejeli tudi .«klep o uvedbi kra- jevnega samoprispevka za ure- ditev pokopali.šča na Vidmu. Podlelinik V Podleiuuku se je zbralo na zboru volivcev 7."^ občanov. Raz- pravljali so o v.seh problemih tega kraja v zvezi s smernicami za sestavo družbenega plana ob- čine za to leto. Ugotovili so, da je njihova šola potrebna večjega popravila in so zato predlagali, da se naj ta zadeva še v tem le- tu uredi. Nadalje bi radi do- končno uredili dvorano v Pod- lehniku in .si nabavili široko- tračni kinoprojektor. V Podlehni- ku, Zaklu. kozmincih pa bi se naj uredila tudi cestna raz- svetljava. žetaie Zbori volivcev v Zetlah so vedno dobro obiskani. Zbora volivcev v nedeljo, 9. februarja se je udeležilo okrog 120 voliv- cev. Odbornik občinske skupšči- ne Jerič Ludvik je volivcem obrazložil gradivo za sestavo pla- na, nato pa so volivci zelo aktiv- no sodelovali v razpravi. Poseben problem v tem ktaju še vedno predstavlja več ali manj neure- jena zdravstvena služba, saj pri- haja v njihov kraj zdravnik šele zvečer. Volivci predlagajo, naj bi prihajal zdravnik v Zetale že opoldan. Predlagali so tudi, naj se pospeši ureditev ordinacijske sobe, prav tako pa so izrazili željo, da bi pričel prihajati k njim čimprej tudi zobozdravniik. Volivci iz naselja Kočice 80 predlagali, da se naj v letošnjem letu nadaljuje z gradnjo ceste Dolena — Marina vas. Ker je v Zetalah v vseh vod- njakih pitna voda okužena, bo izrazili željo, da bi se pričela gradnja vodovoda v tem kraju. S tem bi se rešil dolgoletni pro- blem preskrbe tega območja z zdravo pitno vodo. Volivci so tu- di predlagali, naj se v Zetalah uredi kovačnica. Leslduktivnosti. Druž- beni standard je osnovna težnja letošnjih načrtov, uresničevati pa jo je mogoče le z nenehnimi pri- zadevanji za višjo produktivnost. Ko je razčlenjeval nekatere ele- mente, s katerimi dosegamo višjo produktivnost, je Z. Cajnko po- udaril, da je treba poiskati vse rezerve v organizaciji dela, racio- nalni proizvodnji in poslovan.jn, skratka v izrabi danih nnogrU'- vos-ti. Vse to naj bi Izražali tudi naši družbeni načrti in načrti gospo- darskih organizacij. Kot elemente prizadevanj za boljšo produktiv- nost je obravnaval tudi likvida- cijo minimalnih osebnih dohod- kov, ureditev kadrovske politike, 42-umi tednik. Izvoz Im Izobra- ževanje delovne sile. O nenehni težnji po novih Investicijah in re- konstrukcijah pa je dejal, da je to le ena pot k zvišanju produk- tivnosti, skoraj Isti učinek pa lah- ko dosežemo tudi brez Izdatnih naložb z racionalizacijo proizvod- nje in tehnoloških postopkov. Nato je Zvone Cajnko obravna- val naloge SZDL pri obravnavi načrtov z občani. V tej zvezi je najprej podčrtal, da bi morale občine posvetiti prav tako skrb kot gospodarstvu tudi krajevnim skupnostim, kjer uresničujejo Iju- >čno socialistiične zveze na čelu. Dotedanji predsednik Mba. je namreč predčasno raizpustil skupščino in razpisal nove voli- tve pod pogoiji, ki jih je opozi- cija morala odkloniti. Toda zgodilo se je, da so fran- oosiki padalci p>oge^
  • darsko komi.sijo. ki bo omogočila, da bodo lahko afriške dežele na konferenci nevezanih in na go- spodarski konferenci v 2ene\'i nastopile z enotno orientacijo in enotnimi zahtevami. Manj uspešno je bilo delova- nje devetčlanskega odbora za koordinacijo pomoči kolonialnim narodom za osvoboditev Neka- tere afri.ške dežele niso niti dale svojega finančnega deleža v ta namen. Kako velik pomen pri- pisujejo temu, pove že dejstvo, da so povabili predstavnike an- (Nadaljevanje na 2. strani) stran 2 oTEDMK« — petek, 28. februarja 1964 Stran t Štirje okoliši za davčno razdelitev v zasebnem kmetijstvu ^ V zvezi s skupno abremenitvifo 15 občin na območju mariborskega okra- ja z dohodnino in z občinsko dokiado v skupnem znesku skoraj 3400 mi- lijonov dinarjev, posebno pa z obremenitvijo ptujske občine v 1964. letu, je več vprašanj, ki zahtevafo pojasnila z merodajnih mest, da bi si ob- čani lažje raztolmačili način izračuna svojih obveznosti, zato smo dobili pri upravi za dohodke nekaj pojasnil za bralce »Tednika«« Ptuj. Zasebna kmetijstva v mariborskem okraju bodo prispe- vala v letošnjem letu iz naslova davčnih obremenitev v 15 ob- činah skoraj 3,400 milijonov dinarjev. Na občine Murska So- bota, Ptuj, Maribor-Center in Lendava odpade pri tem obremenitev med 270 in 670 milijonov dinarjev, na občine j Ormož, Maribor-Tezno, Lenart, IJutomer, (lornjo Radgono in j Slovensko Bistrico obremenitev med 185 in 225 milijonov di-| narjev ter na občine Slovenj Gradec, Radlje, Maribor-Tabor, j Ravne in Dravograd obremenitev med 29 in 70 milijonov di-j narjev dohodnine in občinske doklade. ' Glede same ptujske občine, ki je v 0'kraju Maribor druga naj- večja občina tudi glede na davč- ne obveznosti, je potrebno ome- niti, da je potegnila iz davčnih analiz za 1962. in 1963. leto do- ločene osnovne smernice za ob- davčitev zasebnih kmetijskih gospodarstev za 1964. leto, da bi dosegla ustreznej.šo razdelitev občinskih doklad, zlasti glede na ekonomske pogoje in na ustvar- janje narodnega dohodika na po- sameznih območjih. Za 1963. leto je določil Občin- ski ljudsiki odbor 5 proizvodnih okolišev in s tem tudi 5 stopenj občinskih doklad. S tem je bila UiS'tvarjena potrebna diferen- ciacija v obdavčitvi posameznih predelov v ptujsiki občini s pra- vilnejšo obremeni/tviijo višinsskih in nižinskih predelov z boljšimi proizvodnimi pogoji. Končno je ugotovljeno, da .še diferenciacija ( v tej smeri vedno ni zadostna. Za 1964. leto je občina Ptuj gle- de na to za korak dalje. Dose- žena je enotnejša razdelitev ob- činskih območij. Za 1964. leto veljajo za občinska območja v SRS v glavnem le štirje proiz- vodni okoliši. V I. okoliš so razvrščeni kraji v nižinskih predelih, kjer so boljši obdelovalni pogoji in kjer je možna mehanizirana obdelava zemlje ter uporaba sodobnih tehničnih ukrepov. V teh prede- lih je tudi največ pogojev za družbeno proizvodnjo. V II. oko- liš so raTivrščeni kraji v gričev- natih območjih z manjšo rela- tivno višino. V III. okoliš so raz- vrščeni kraji v hribovitejših predelih, vendar še s primemo ravno lego in z možnostjo so- dobne obdelave. V IV. okoliš so razvrščeni kraji v hribovitih predelih s strmimi nagibi in s slabimi proiTrvodnimi pogoji. Okvirna stopnja občinskih do- klad od kmetiijrsitva za posamez- ne okoliše bi naj znašala v I. okolišu 50—85Vo, v II. okolišu 26—52«/o, v III. okolišu 12—31 odstotkov in v IV. okolišu 3—16 odstotkov. Glede na naivedene okvirne stopnje občinskih do- klad za posamezne proizvodne okoliše bi znašal 1964. leta in- deks davčnih obveznosti v pri- merjavi z letom 1963 v I. okolišu 114, v II. okolišu 103, v III. oko- lišu 101 in v IV. okolišu 73. V I. proizvodni okoliš bi naj spadale naslednje katastralne občine: Apače, Borovci, Zg. Breg, Sp. Breg, Brstje, Bukovci, Cirkovce, Dornava, Dragonja vas, Formin, Gajevci. Gerečja vas, Gorišnica, Hajdina, Hajdo- še, Sp. Jablane, Zg. Jablane, Krčevina pri Ptuju, Lancova vas, Lovrenc na Dravsikem po- lju, Mala vas, Markovci, Mez- govci, Mihovce, Moškajnci, Mu- retinci, Nova vas pri Markovcih, Nova vas pri Ptuju, Pleterje, Pobrežje, Podvinci, Pongerce, Prvenci, Ptuj, Rogoznica, Seda, Skorba, Slovenja vas, Sobetinci, Spuhlja, Starošinci, Stojnci, Stražgojnci, Sikole, Trnovec, Za- bovci, Zagojiči, Zupečja vas. V II. proiTivodni okoliš bi naj spadale sledeče katastralne ob- čine: Biš. Bišečki vrh, Bodkov- ci, Bratislavci, Desenci, Dester- ni)k, Dolič, Dragovič, Drbetinci, Drstelja, Gradiščak, Grajena, Grajenščak, Grlinci, Hlaponci, Hvaletinci, Janezove i, Janežov- siki vrh, Jiršovci, Jurovci, Jur- šinci, Kicar, Krčevina pri Vur- berku. Kukava, Levajnci, Ločič, Ločtki vrh, Mestni vrh, Mostje, Novinci, Pacinje, Polonci, Po- lenšak, Prerad, Rjavel, Rotman, Saikušak, Senčak, Slavšina. Slo- ma, Svetinci, Sturmovei, Tibolci, Trnovska vas. Trnovski vrh, Sp. Velovlaik, Zg. Velovlak, Vinta- rovci, Vitomarci, Zagorci, Za- mušiani. V III. proizvodni okoliš bi naj spadale sledeče katastralne ob- čine: Bolečka vas, Cirkulane, Doklece, Dolane, Dravci, Dra- vinjski vrh, Gorišak, Hrastovec, Kozminci, Sp. Leskovec, Zg. Le- skovec, Lešje, Podlehnik, Podlo- že, Pristava, Zg. Pristava, Ptuj- ska gora, Sesterže, Skrblje, Sta- nošina, Stogovci, Zavrč. V IV. proizvodni okoliš bi naj Sipadale sledeče katastralne ob- čine: Belavšek, Belski vrh, Bol- fenk, Brezovec, Cermožiše, Dežno, Dobrine, Dolena, Dreno- vec, Gradišča, Gradišče, Gorca, Gorenjski vrh, Gruškovec, Gru- škovje, Jablovec, Janžki vrh, Kočice, Korenjak, Kupčinji vrh, Ljubstava, Ložina, Majski vrh, Medribnik, Meje, Nadoie, Veliki Okič, Mali Okič, Paradiž, Pesti- ke, Pohorje, Bepišče, Rodni vrh, Sedlašek, Sitež, Skorišnjak, Sla- tina, Stoperce, Strajna, Sveča, Trdobojci, Turški vrh, Vareja, Mala Varnica, Velika Varnica, Veliki vrh, Zakl, Zetale. S tem je javnosti na razpo- lago vsaj nekaj okvirnih podat- kov. Odborniki zborov občinske skupščine so bili z njimi sezna- njeni že na zasedanju 28. I. 1964, ko jim je o njih tolmačil šef davčne uprave Ptuj Franc Voda in ko so o njih razpravljali od- borniki. Tudi na zborih volilcev so se oglašali občani, ki so želeli pojasnila na prednja vprašanja. S tem smo poskušali vsaj delno ugoditi tudi našim bralcem. V primeru, da bodo dali pismena vprašanja, se bomo potrudili po- skrbeti za odgovore, ki bodo ob- javljeni v prihodnji številki. To bi naj spadalo v okvir prizade- vanja lokalnega lista, da bi z informiranjem javnosti pomagal občanom do jasnosti v vseh pro- blemih, ki jih zanimajo. : ; v. J. Motiv iz Slovenskih goric 328 milijonov za ureditev trgovin Kolektiv trgovskega podjetja »Zarja«, Ormož, se vsestran sko zavzema za sodobno ureditev trgovin. Prihodnje leto bo v Ormožu odprta trgovina s pohištvom in gradbenim mate- rialom. V letu 196? bo v Podgorcih zgrajen trgovski paviljon. Kolektiv trg"oyskega podjetja >Zarja«, Ormož, si s svojim naprednim delom vsesiraneko prizadeva izboljšati svojo tr- povsko mrežo na ]M>dr(>čju ob- čine. V ta nanuMi vlaf^a pre- cejšnje investicije, ki so za ureditev dotrajaniih trgovin in zastarele opreme potrebno. Te potrebe še so toliko večje za- radi hitrega porasta kupne mo- či v občini. Povečane pa bodo postopoma, hkrati s širitvijo blagovne kmetijske proizvod- nje v občini. To nalaga trgov- cem v občini odgovorno in zah- tevno nalogo, saj jo treba te- meljito raizmisliti. kako to kup- no moč v občini zadržati in realizirati. To ni lahka naloga, saj je troba poirošniku nuditi bogato izbiro v sodobno ureje- nih trgovinah, kakršne so v in- duistrijsko razvitih občinah. Toda ne glede na to je v ob- čini napravljen precejšen na- predek v zbliževanju trgovina — potrošnik. Da nos so sodobno urejene, okusmo npromljone trgovine privlačno za potrošni- ke, predvsem z bogato izbiro in solidno postrežbo. Kot povzemamo iz razgovora z direktorjem .Mojzom Hol- com. se jo do lota 1960 v tem podjetju premalo vlagalo za razširjeno reprodukcijo, zato jo trgovina postala o/ko grlo. V naslednjih letih jo bilo proure- jevanje trgovin in nabave so- dobne opremo poglavitna na- loga kolektiva. Preurejene so bile trgovino pri Veliki Ne- delji, pri Tomažu, v Ormožu in drugod. Preurejene trgovine so bile namenjene za takratne po- trebe, ki pa jih kaj hitro pre- rašča čas in nove potrebe. Pred kratkim so preuredili trgovini v Tvanjkovcih pri Miklavžu, v Poidgorcili pa bodo letos pristo- pili h gradnji sodobnega trgov- skega paviljona. Pri gradnji bo verjetno tudi sodelovala Kme- tijska zadruga Ormož, ki bo v posebnem prostoru odprla mes- nico. V letu 1965 bo trgovski paviljon že služil svojemu na- menu in bo veljal približno 25 milijonov dinarjev. Zgrajen bo severno zapadno od gosti- šča 2>Bonjbek« na levi strani' ceste. ■ Nadalje so tudi zgradili skladišče za gradbeni material za sodiščem v Ormožu, nedaleč vstran pa «€ bo tudi preselilo podjetje »Pivo slatina«. V skla- dišče, ki je veljalo 1,500.000 di- narjev, bo moč vskladiščiti 100 ton premoga in 80 ton gašenega (Nadaljevanje na 4. strani) Volilci o družbenem planu občine Ptuj (Nadaljevanje s 1. strani) ga je udeležilo prek 130 volivcev. Smernice za sestavo družbenega plana občine je volivcem obra- zložil odbornik občinske skup.šči- ne, tov- Orlač Ivan. V razpravi so volivci obravnavali aktualne probleme, ki so ver.ani na njiho- vo krajevno skupnost. Predlaga- jo, n-ij se že letos prične z grad- njo učiteljskega doma v Cirku- lanah, ker je pomanjkanje .-stano- vanj za učiteljstvo zelo akutno in zaradi tega tudi no dobijo do- volj učnih moči. Dokonča se naj tudi ureditev vodovoda in kana- lizacje v šoli. Nadalje so volivci predlagali, naj se dokončno uredi v zdravstveni postaji zobna am- bulanta. Prav tako so občni predl-jgali, da se spremeni orodajalni čas poslovalnice Trgovskega podjetja »Panonija« Ptuj tako. kot to ustreza njihovem potrebam. Tudi bi se nai uredila ;edenika pre- skrba z mesom. Na koncu so iz- razili volivci ?;oljn, da bi med njih ori.5!; vočkr.-^l tudi poslanci republiške skupščine. Sklican je VII. plenum ObSS Ptuj za 26. marec 1964 Predsedstvo Občinskega sindi- kalnega sveta Ptuj, je sprejelo sklep o sklicanju VII. plenuma Občinskega sindikalnega sveta Ptuj, za četrtek, 26. marca 1964, ob 16. uri v Delavskem klubu v Ptuju. VII. plenum ObSS bo raz- pravljal o zadovoljevanju potreb delavske družine in o problemih zaposlene žene-matere, proizvajal- ke in upravljalke. V tej zvezi se bo skrbno pripravilo potrebno gradivo. Anketiranih bo 400 žena ;z neposrednje proizvodnje in 100 žena 'iz družbenih služb. V me- secu marcu, ki je posvečen ženi- upravljavki, bo ObSS organiziral več razgovorov z ženami v delov- nih kolektivih. Skrbno bo anali- zirano delo krajevnih skupnosti in poslovanje servisov, obiskane bodo ustanove za varstvo otrok, proučili pa bodo tudi vprašanje glede družbene prehrane. Gradi- vo bo ob sodelovanju z Društvom prijateljev mladine in Konferen- j co za družbeno aktivonst žena pripravila komisija Občinskega sindikalnega sveta za socialno po--! litiko in delovna razmerja. Na ' VII. plenum ObSS bo povabljeno , tudi večje .število žena iz delov- ; nih kolektivov. Na VIL plenumu bodo tudi raz- pravlinli in spreieli delovni pro- gram ObSS za leto 1964. 9 SPREMEMBE V AVSTRIJSKI VLADI V naši severni sosedi Avstriji je te dni odstopil dosedanji predsednik vlade (kancler) dr. Gorbach in prepustil — po usta- ljeni praksa — vladno krmilo dr. Klauisu, osebi, ki sodi med tako imenovane »reformiste«, tj. desničarsko še bolj usmerjene pristaše ljudske stramke (OeVP). Nekateri upravičeno opozairjajo, da je z Gcrbachom odšla oseba, ki je prav zaraidi iste usode za časa nacizma (bila je v koncen- tracijskem taborišču) navzlic ideološkim razlikam našla sku- pen jezik s socialističnimi pr- vaiki za vlaidno koailicijiO. Nova gairniitura v ljudski stranki s Klausom na čelu pa se taki po- litiiki očitno upira. Ce k temu dodamo še prizadevanja sociali- stov, da bi Si skušali utreti pot do vlaidnega krmila mimo koali- cije z ljudsko stranko, bi to go- vorilo v prid tistim, ki viidijo v bližnji prihodnosti težave v sosednji koalicijski vladi. Novo poslopje J2 podjetja za popravilo voz PRED V. KONGRESOM ZVEZE SINDIKATOV JUGO SLAVNE Predsedstvo centrailnegia sve- ta Zveze sindikatov Jugoslavije, je na podlagi pooiblastila XI. plenuma CS ZSJ z dne 3. julija 1963 sprejelo sklep o sklicanju V. kongresa Zrvieze sindikatov Jugoslavije, ki bo od 20. do 25. Eiprila 1964 v Beoigradu z na- slednjim dnevnim redom: 1. poročilo o delu CS ZSJ in Zveze sindikaitov Jugoslavije od zadnjega kongresa in poro^oilo nadzoimeg'a odbora; 2. referat o prihodnjih nalo- gah Zveze sindikatov Jugosla- vije v boju za izboljšanje živ- ljenjskega standarda delavskega razreda ter za hitrejši gospodar- ski in družbeni razvoj dežele; 3. spremembe in dopolnitve v statutu Zveze sindikatov Ju- goslavije; 4. volitve novega centralnega sveta in nadzornega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije. Kongresu bo prisostvovalo 1100 izvoljenih delegatov, ki bo- do zastopali članstvo sindikalnih organizacij iz vse Jugoslavije, iz ptuijiske in ormoške občine bo na kongresu sodelovalo pet de- legatov. V teh dneh bodo dedegati, ob- činski sindikalni sveti in sindi- kalne organizacije sprejele tri- deset koreferatov in poročilo CS ZSJ, o katerih bo razprav- ljal kongres. O dostavljenem gradivu bo organizirana ja^vna razrava, v kateri bodo sodelovaJi VSi člani sindikaita. Namen raz- prave je, da bi članstvo teme- ljito razpravi j ailo o številnih problemi'h našega gospodarskega in družbenega razvoja, in da bi članstvo dostavilo V. kongresu čim več predlogov, pripoiročil in mmenj. Podlehnik z okolico Prihodnje dni Radio Ptuj Tedenski spored za čas od 1. marca do 8. marca 1964. Radio Ptuj oddaja poizkuisni program na srednjem valu 200 metrov s frekvenco 1540 kH2L NEDEL.IA. 1. MARCA 10.30 — 10.45 Domača poročila. 10.45 — 11.00 Obvestila in reklame med zabavno glasbo. 11.00—11.10 Reportaža — deset let trgovske- ga podjetja Merkur. 11.10—11.20 Intervju s sodnikom za prekrške, 11.20—11.25 Ob občnem zboru »Avto-moto društva« v Ptuju. 11.25—11.35 Kmetijska oddaja. 11.35—11.50 Srečanje Sima in Pepa. 11.50—12.00 Obvestila in reklame med zabavno glasbo. 12.00 Čestitke poslušalcev, TOREK, 3. MARCA 15.15—15.45 Šport in glasba iz diskoteke. 15.45—16.00 Poročila ter obvestila med zabavno glas- bo. ČETRTEK, 5. MARCA 9.00—10.00 Program, ki so ga pripravili mladi poslušalci svo- jim materam ob dnevu žena. 10.00—10.10 Domača poročila in obvestila med zabavno glasbo. 10.10 Čestitke mladih poslušal- cev. Popoldne ob 15.15 ponovitev dopoldanske oddaje. Uredništvo poizkusnega pro- grama Radia Ptuj si pridržuje pravico do morebitnih siprememb v radijskem sporedu! Delavska univerza Izobraževalni centri 28. II. — MURETINCI ob 18. uri: Igra in igrače predšolskega otroka (Milica Lugarič); ZETA- LE ob 17. uri: »Družbeni, goapo- darsiki in p>olitični razvoj držav Latinske Amerike (Franjo Re- bernak), isto predavanje ob 19. uri v DORNAVI (Viktor Knez). 2. III. — DORNAVA ob 19. uri: Zorenje osebnositi mladega človeka (Meta Feldin); SPODNJI VELOVLAK ob 18. uri pri Pro- šenj aku: Zdravstveni problemi na vasi (s filmi — Nada dr. Pa- vličeva). 3. TII. — LOVRENC ob 19. uri: Kako naj se naš otrok uči (Sta- ne Stanič); JURŠINCI ob 19. uri: 1. Od spočetja do rojstva, 2. Zdrava nosečnost in porod (Lju- ba dr. Neudauer); ZAVRC ob 17. uri (Franjo Reljernak); STO- PERCE ob 17. uri (Viktor Knez): Družbeni, gospodarski in poli- tični raz\'oj držav Latinske Amerike; STOPERCE ob 18.30: Mladina na krivih potih (Viktor Knez). 5. III. — LOVRENC ob 19. uri: Vzgoja otroka, s katerim imamo težave (Adalbert Slekovec). 6. III. — PTUJ — Materinski dom: Ali je spolna vzgoja otro- ku potrebna? (Meta Feldiin); VIDEM ob 18. uri: Odnosi med spoloma (Karel Sepec); MURE- TINCI ob 18. uri: Kako naj se naš otrok uči (Stane Stanič); PODLEHNIK ob 17. uri: Druž- beni, gospodarski in politdčni raz:voj držav Latinske Amerike. Večerna politična šola Ptu) 2. III.: Država in pravo (Vik- tor Knez). 5. III.: Komu morajo služiti strokovne službe (Borut Carli). Večerna politična šola Kidričevo 2. III.: Delitev dohodka (Borut Carli). 6. III. Komu morajo služiti strokovne službe (Borut Carli). Sindikalna politična šola Ptuj 3. III.: Zgodovina delavskih sindikatov III. (Meta Feldin). 6. III.: Zgodovina delavskih sindikatov IV. (Meta Feldin), Posnetki iz Ptuja v tej številki: Jože Vrabl NAŠ KOMENTAR (Nadaljevanje s 1. strani) golske vlade v tujini, naj sode- lujejo pri delu konference. Njen predstavnik bo govoril tudi v imenu drugih afriških osvobo- dilnih gibanj. Sodijo, da se bo konferenca dotaknila tudi ukinitve tujih oporišč v Afriki v duhu resolu- cije, ki so jo že sprejeli najvišji predstavniki afriških dežel na 1 zasedanju v Adis Abebi! Lagoški razgovori in zaključki bodo brez dvoma odigrali po- membno vlogo v razvoju afri- škega neodvisnega sveta. S tem da se bo pomenil tudi o omenje- nih dveh mednarodnih konfe- rencah, pa bo tudi pokazal, da si želi afirmirati se tudi na šir- šem mednarodnem področju. stran 4 jKajuhov večer' v Ptuju v panfldeljek. 24. februarja 1964, je Ptuj proslavil 2n-letnico Kajtihove smrti s »Kajuhovim večerom« v gledališču, in sicer popoldne s programom za dija- ke, zvečer ob 20. uri pa za od- rasle. Kajuhov večer sta priipra- vila DPD v.Svoboda«, Ptuj, in dom JLA. Na proslavo sta bila povabljena pisatelj Tone Seli- škar in pesnik Ivan Minatti. Kajuhove pesmi sta ob zvokih parfcizanijkih skladb recitirala Marjan Bačko, član SNG Mari- bor, in Slavica Alič, sekretarka Narodne banke Ptuj. Nekaj pesmi iz časa NOB in iz svoje zbirke pesmi je čital gost Ivan Minatti, pisatelj Tone Seliškar pa je čitaJ svoje črtice. Moški zbor »Svobode« je pod vodstvom Branka Rajšterja za- pel nekaj lepih pesmi. Udeležba je bila zadovoljiva. Ob dobro pripravljenih prosla- vah in pravočasnem obveščanju javnosti se prirediteljem v Ptu- ju ni potrebno baibi za udeležbo. »Kajuhov večer« je v Ptuju nova spodbuda za nadaljnje kul- turne prireditve ob važnejših zgodovinskih in spomiriskih dne- vih se jih Ptujčani radi ude- ležujejo, zlasti ko se odcziovejo vabilu tudi razni vidnejši kul- turni delavci, ki jih želijo mla- di in odrasli spoznati in iz nji- hovih ust slišati dela, ki so jih ustvarili. -bi Gradbeno podjetje »Drava«, Ptuj, nadaljuje z deli na objektu nove ptujske osnovne šole v Tr ubarjevem naselju Priprave na plesni turnir Plesno .športna sekcija se že pridno pripravlja na veliki kva- lifikacijski plesni turnir, ki bo v telovadnici Mladike čez dobrih 14 dn, to se prav v soboto, 14. mar- ca. V ta namen je v četrtek, 20. februarja priredila interni plesni turnir oziroma revijo, na kateri so nastopili vsi domači pan, od pionirskega, prek mladin- skih, tja do treh parov športnih plesalcev. Vsi športni pari so pokazali kar lep repertoar znanja v plesu, pa- nogi, ki bi jo lahko postavili ne- kje na mejo med umetnostjo in športom. Prav posebej pa ie kar lepo število gledalcev navdušil pionirski par, ki si je s svojo ne- posrednostjo in prisrčnostjo, last- no le našim najmlajšim, pridobil simpatije vseh prisotnih. Ptujski turnir je prvo tekmova- nje take vrste v Sloveniji po dveh letih odmora. Plesni šport, ki 78 tako^ stoji na krhkih temeljih, bo — kot kaže — počasi le prebrodil krizo, tako da bodo mladi ple- salci le prišli do domačih tekmo- vanj, ki so edina kot napredka. Res ie, potrebna so nam tudi takšna tekmovanja kot je bilo ev- ropsko prvenstvo v Ljubljani, kot je bil decembrski mednarodni turnir v Celju, toda pred takš- nimi elitnimi tekmovanji, ki so zvezana z ogromnimi stroški, je treba misliti tudi na domača kva- lifikacijske turnirje, ki edini lah- ko ustvarijo športnemu plesu do- volj široko zaledje. 328 milijonov za ureditev trgovin (Nadaljevanje z 2. strani) apna. Podjetje bo letos tudi adaptiralo trgovino na Groba h za prodajo pohištva in tehnič- nega materiala. Čez dve leti bo zgrajen tr- govski paviljon v Podgorcih, v katerem bo 200 kvadratnih me- trov prodajnega prostora in skladišč, za 50 ton blaga. Po se- demletnem načrtu je podjetje predvidelo zgraditi modno hišo v Ormožu, ki je še nima. Letos bo podjetje investiralo v urejevanje dotrajanih trgo- vin, v nabavo nove opreme in v novogradnje 20 milijonov di- narjev. V prihodnjih sedmih letih pa bo podjetje investiralo 148 milijonov dinarjev lastnih sredstev in 180 milijonoT di- narjev najetih "-investicij. Na- men teh investicijskih vlaganj je urediti trgovine, jih sodob- no opremiti in specializirati. Preurejevali bodo tudi neure- jene podeželske trgovine, po možnositi specializirali in seve- da sodobno opremili. V tem zne- .skn so tudi zagotovljena sred- .stva za gradnjo večje pavi- 1 jonske trgovine — samopo- strežnico v Središču. V podjetju ni posebnih te- žav, saj je delavsko in druž- beno samoupravljanje na do- voljni višini. Glede na potrebe prevozov je podjetje lanskega decembra kupilo tovornjak TAM 4500. Precej težav imajo občani, ki .stanujejo v dolini od Ormoža do Tomaža, kjer na 10-kilome- trski razdalji ni trgovin. Nič boljših pogojev tudi ni na Ko-t gu, kje je samo ena trgovina. Prihodnje leto ob odprta trgovina v Stivcih Do letošnje jeseni ali prihod- nje spomladi bo podjetje >Zar- ja< iz Ormoža odprla svojo tr- govino v Savcih, ki jo je uki- nila zaradi prenizkega prometa pred dvemi leti. V Savcih bodo trgovino odprli v gasilskem domu, kje bo dovolj prostora za ureditev sodobne trgovine za potrebe tamkajšnjih prebi- valcev. V teh krajih kot so: Savci. Rucmanci. Trnovci. Bra- tonečice in iz sosednjih vasi je malo kmetov blagovnih proiz- vajalcev in zaradi odrezanosti od prometnih in industrijskih središč .so tudi redki zaposleni, zato je kupna moč tamkajšnjih prebivalcev še vedno nizka. Računati pa je moč. da se ho v pribodnjem obdobju položaj tamkajšnjih prebivalcev znat- no izboljšal preusmerjanjem kmetijske proizvodnje, ki je za tamkajšnje prebivalce edina možna zaposlitev. Znatno povečanje prometa v letu 1959 je podjetje imelo 556 milijonov dinarjev prome- ta, lani pa ga je povečalo na 834 milijonov. Sedemletni na- črt podjetja pa predvideva, da bo promet po sedmih letih do- segel 1.350 milijonov dinarjev. Leta 1959 je imelo podjetje le nekaj osnovnih sredstev, čez tri leta pa so jih povečali na 58 milijonov dinarjev. Prihod- nje leto bo podjetje v Ormožu odprlo trgovino s pohištvom in gradbenim materialom. Drago Rizman Živahen promet v na novo urejeni trgovini v Ivanjkovcih PARTIZAI^SHI KOLEDAR našega okoliša 4. FEBRUARSKI DOGODKI Med februarske dogodke na- rodnoosvobodilnega boja uvr- ščamo tudi ustanovitev ciklo- stilne tiskarne v Muretincih leta 1944 pri zavedni kmečki že priletni ženi Julijani Cuš. Ce bi hotela sprejeti pod svojo streho nevarne naprave za tisk, jo je vprašal kmet f'ranc Belšak Simon iz Murotinec, te- daj organizator upora na Drav- skem polju. Julijana je privolila, čeprav je vedela, da Nemci lahko vsak hip tiskarno odkri- jejo, saj ni bila zavarovala v bunkerju, ampak so jo uredili v mali sobi v hiši. Julijana je bila sama. brez otrok in moža, zato se je lažje odločila, da bodo pri njej tiskali časopise in letake Osvobodilne fronte. 2e v začetku meseca je pri- skrbel študent Kari Sober iz Moškanjc za tehniko razmno- ževalni stroj, v Muretince sta ga prinesla Milko Golob-Joško, organizator upora proti okupa- torju v ptujskem okraju, doma iz Zlatoličja na Dravskem po- lju in Franček Kajnč. študent iz Velike Nedelje. Radioaparat in pisalni stroj je za tehniko priskrbela Mimica Legvart-Na- taša, trgovka iz Stojnc, akti- vistka OF. Kondradu Petrovi- čn-Jiireku. kmetu iz Bukovec so zaupali prenašanje tiska iz tiskarne v odlagališča — odko- der so ga drupi aktivisti OF raznašali d&lje. V tiskarni je vodil delo Franček Kajnč-Iz- tok. pomagal pa mu je 22-letni študent Božo Žnidarič iz Zamu- šan. » Iz muretinske tehnike je ohranjena februarska številka Slovenskega poročevalca, ki poziva v boj za svobodo, piše o ljudski oblasti, potrjeni na zboru odposlancev in o veli- likih uspehih Rdeče armade v boju proti fašizmu. Vaški odbori OF Februarja 1944 snujejo akti- visti OF v ptujskem okraju vaške odbore Osvobodilne fron- te. Ustanovili so ga v Gorišni- ci z odborniki Janezom Šešer- kom, Jožefom Kok(itom, Jane- zom Kelencom in A^irkom Go- mil škom. Vaški odbor OF so ustanovili februarja 1944 tudi v Zamošanih. kjer so v odbor iz- volili Alojza Bezjaka, Tdmaža Bezjaka, Antona Vesenjaka in Viktorja Šprajca. Tega meseca ustanovili VO OF tudi s .Vpačah na Dravskem polju s sekretarjem Francom Kozo- dercem. Pri njem so razmno- ževali na pisalni stroj tudi le- take OF. Pri delu je bila za- poslena partizanka Nada. Nemšiii vojaki se javijo k partizanom V Janškem vrhu v Zg. Halo- zah so mieli obveščevalci ob- veščevalne točke T-3-E! svoj se- dež februarja 1945 pri Antonu Plajnšku in Matevžu Serdin- šku. Komandir obveščevalcev je bil F*olde Žafran, dnigi ob- veščevalci pa Ivan Pušnik, An- ton Hercog, Martin Kozel, Čr- to Bertl. Bratec in Rudi. Ne- kega dne tega meseca se pri njih javijo trije nemški voja- ki in oficirji, češ da .so zapu- stil: nemško vojsko. Partizani so jih zadržali na obveščevalni točki. Pri poznejšem temelji- tem pregledu njihove obleke je Polde /žafran odkril v kapah zašite kalibrske pištole, v žepu oficirja pa pripravljeno skico z vrisanimi partizanskimi polo- žaji, ter vpisana imena ljudi v okolici, kjer so se partizani zadrževali. Nemce so obvešče- valci takoj nato predali VDV četi, ki se je mudila v Kočicah. Zavezniška letala nad ntišim okolišem Februarja 1944 so preletela Ptuj in okolico zavezniška le- tala. Na Strnišče so spustila svetlobne obroče in »drevesca« nato pa napadla tovarniško področje s približno 100 bom- bami, na okolico pa so odvrgli okoli 60 bomb. Bombe so ubile šest mož in poškodovale uprav- no poslopje v Strnišču ter ra- nile veliko delavcev. Eno iz- med letal je odvrglo na Ptuj, Rabeljčjo vas in na Novo vas šest bomb. V mestu so pone- kod popokale šipe in se poško- dovale stavbe. Eno izmed letal se je zrušilo pri Popovcih. Dne 25. februarja sO zavezniki od- vrgli iz letal šest bomb na No- vo vas, ki so poškodovale ne- kaj hiš in ranile nekaj ljudi. V strnišču Dne 1. februarja 1943 so Nemci imenovali vodjo novo urejenga dela taborišča v Str- nišču, namenifnejra za »varo- vance nemškega rajha«. To so bili politično nezanesljivi pre- bivalci, zavedni Slovenci, ali rasno nezaželjeni, ki jim oku- pator ni dal legitimacije liei- matbunda. Naslednjega leta so 25. februarja preselili iz Strni- šča v taborišče v Studence pri Mariboru 59 varovancev, dne 29. februarja pa TO varovancev. Borci - padli februarja Poleg že omenjenih padlih borcev mesca februarja leta 1945 v vpisanih bitkah pod na- slovom »Partizanski koledar našega okoliša«, so padli iz nekdanjega ptujskega okraja še tile borci in sodelavci upor- niškega gibanja proti okupa- torju. Leta 1942 je nadel ptujski izseljenec v Sanskem mrvstu — Lovro Krajnik, gostilničar. Vračal se je 13. februarja iz sestanka upornikov proh oku- patorju, naletel na zasedo usta- šev, ki so ga ubili. Leta 1944 je padel pri parti- zanih b. februarja Maks Sama- stur. doma iz Makol. Nemci so ga dobili v Slivnici pri Mari- boru. Leta 1945 so padli v .febru- arju: Janez Drevenšek kmečki .sin iz, Tvovrenca. star 18 let. K partizanom je odšel sep- tembra 1944, ko je mobilizirala po Halozah in Dravskem poljn Šercerjeva brigada. Odšel je s Sercerjevo brigado na Pohorje. Na izvidniškem pohodu je pa- del pri Pragerskem. Jurij čari je padel istega dne kakor kn- rirji na Dednem vrhu, vendar daleč od domačega kraja Or- moža, kjer je Jurij, sin zdrav- nika, hodil v šolo in preživel otroška leta — saj ga je smrt doletela v boju na Koroškem pri Velikovcu. star je bil ko- maj 18 let. Ob izbruhu vojne so ga staTŠi poslali v Celovec k sorodnikom, kjer je hodil v gimnazijo. K partizanom je od- šel leta 1944. Dne 22. februarja . 1945 so partizani, med katerimi je bil Jurij, naleteli na posad- ko esesovcev. Z njimi so se spo- padli in Jurija hudo ranili v hrbtenico. Nemci so ga ujeli m in ga kljub hudim poškodbam ' še zelo mučili in nazadnje ustrelili v glavo. Sedaj počiva z drugimi padlimi partizani v Št. Rupertu pri Velikovcu v skupnem grobu. Avgust Lončarič Dne 15. februarja so Nemci ustrelili na svoji hajki okoli Bolfenka Avgu-sta Lončariča in zažgali njegovo hišo. Star je bil 57" let. Petek Ozvald je bil kovač v Dornavi, ven- dar invalid brez ^joke. Med vojno je sprejel službo nočne- ga čuvaja v Strnišču. Okupator ga je aretiral, ker ga je osu- mil, da pomaga partizanom. Poslal ga je v Dachau, kjer je februarja umrl. V. R. (Dalje prihodnjič) Lani naseljena nova stanovanjska zgradba v Trubarjevi ulici v Ptuju ANA BELE: MEHKO SRCE Ljudje nismo vsi enaki. Jaz na primer sem mehkega srca. 2e majhen sem bil tak. Ce vidim sol- ze, je po meni. Četudi jim po- vsem ne verjamem. Ljudje imajo zmerom nekaj za bregom. Toda solze me pripravijo do obljub. To mi hodi potem narode. Kajti pozneje začnem spet trezno mi- sliti. In nato ukrepam ali pa tudi ne. Po svoji preudarnosti. Pra- vijo, da sem neznačaien. Prav nasprotno. Zvest sem svojerriu značaju. Ce me tudi hipno kdo spravi pod svoi vpliv, se mu po- tem odtegnem. Vsako stvar ie treba pretehtati in ji določiti vrednost. To ve vsakdo, kdor ima količkaj trgovskega duha v sebi. Kajti lahko se opehariš. Ljudje se ti smejejo. To je najhujše od vsega. Zato že tedne in tedne tehtam to zadevo. Bi se ločil od žene in vzel Evo ali.ne. Tehtam in teh- tam. Zdaj se tehtnica prevesi na ženino stran, sedaj na Evino. In tako ne pridem do kraja. Ko bi bilo po mojem, bi začasno pustil stvari, kot so. Nai se razvijejo ali pa tudi ne. Kakor jim ie sojeno. Koliko takega sem že doživel in preživel! Metalo me ie m sukalo, nazadnje sem se pa le ulovil. Mi- nilo je brez škode. Morda bi tudi sedaj. Saj ne vem. Čeprav me je to pot huje zgrabilo. Toda zdaj sta me onidve vzeli v precep. Po naključju sta izvedeli druga za drugo. Prekmalu. Zdaj zahtevata, da se odločim. To je težko. Vsa- ka od njiju ima nekaj dobrih in nekaj slabih lastnosti. Kaj mi to- rej preostaja drugega, kot da ju tehtam? To me stane časa in živ- cev. Toda ker je potrebno, vztra- jam. Onidve tega ne razumeta. Vsaka po svoje me priganja. Ko- liko truda me velja, da ju umi- rim! Zdai brišem solze tej /daj oni. Trudim se, da ne bi mislil na njune besede. Skušam se osre- dotočiti. Rad bi bil pravičen. Ce se že moram odločiti, bi rad po- godil v črno. Tista, ki je boljša, naj me ima! Toda kaj, ko se pa ženske tako spreminjajo. Zdaj se zdi boljša ta, zdaj ona. Pridem na primer domov, in čudo! Ozračje je mirno. To se mi tako prileze! Ko bi bilo vedno tako, si mislim. Preprost človek sem in ljubim domačnost. Razen tega me pogled na stvari, ki so l'čno zložene po sobi, kar razneži. Lep dom je nekaj vreden. Torej mirno m domačne Žena je prijaz- na. Na mizo mi položi kračo in skledo solate. Ve, da imam to najrajši. Oh, si mislim, kje mi je bolje kakor tu! Po večerji pri- de ta ali oni prijatelj. Gledamo televizijo. Ure nam minevajo v prijetnem razpoloženju. Čutim, da so vsi zadovoljni z menoj. In jaz 7 njimi. To so svetli trenutki v človekovem življenju. Toda vrag nte spi! In že nanese, da nasledn.ii dan ni enak temu. Bodisi da imam v resnici sejo, bodisi da imam zmenek z Evo. In tako pač po kosilu povem ženi, nai me ne čaka z večerjo. Brž- kone bom pozen. Kaj ni to po- šteno? Vnaprei ji povem, da se ne bi jezila. Tako in tako. Seja. Toda dosežem isto. kakor če bi vrgel vžigalico v sod smodnika. Jok. Zmerjanje. Kaj bi pravil! Grdo je in boli me. Navsezadnje tudi nisem kdorkoli. Človek na položaju sem, ki mu pritiče spo- štovanje. V strahu pogledam na hodnik, ali morda kdo ne poslu- ša. Ljudje so tako radovedni in škodoželjni! Potem ji skušam mir- no dopovedati. Zmerjanje me ve- dno užalosti. Saj se lahko po člo- veško pomeniva. Toda to med na- ma že ni več mogoče. Ničesar Več mi ne verjame, pa še živce iz- gublja. Kaj bi moral pa jaz reči? Saj ji popuščam, vendar ima vsa- ka stvar svoje meje. Kdo bi le živel v večnem prepiru! Ločil se bom, to je kakor pribito. Kaj sploh še odlašam! Zaloputnem vrata in odidem. Oh, si mislim, sama sreča, da se zvečer dobiva z Evo. Pomeniti se morava. In tako pridem na zmenek pri- pravljen na vse. Obzorje se čisti, preudarjam. Danes vidim jasneje kot včeraj. Menda je kar prav, da je tako prišlo. Zdaj vsaj vem, kaj mi je storiti. Ko se z Evo navečerjava pri »Kitajskem cesarju« začnem... Človek res komaj čaka, da bi si olajšal dušo. In tako ji opišem ves jutranji prizor. Pomisli, rekla mi je nicvrednez, podlež ... ji pripovedujem in čakam na bese- do sočutja. Odleglo bi mi. in po- tem bi ji razodel, kaj namera- vam . . . Toda Evine lepe oči se mačje zožijo. Saj tudi si! sikne skozi zobe. Ne vem prav. ali se .\Merknr«. Ptuj občni zbor sindikalne oreani- zacije in proslavo 10-letnice podjetja. Oboje bn v Domu JLA v Prešernovi ulici vpričo povabljenih gostov in predstav- nikov drugih podjetij ter celot- ijega kolektiva podjetja. Za slovesnost sta pripravila nagovora predsednik izvršnega odbora sindikalne podružnice in pre(isMerkur. leto. Razne poli- tične akcije, akcije pomoči in posojila Skopju in druge akcije .so tudi končane s pozitivno bi- lanco. Predsednik Vlado Purg se na- merava na zboru zadržati pred- vsem pri gospodarskih uspehih jMMljeitja, ob vedno večjem pro- metu, ki je lani presegel že nad 1. "^"4 milijonov diinarjev, v letu 1%2 pa nad 1,128 milijonov di- narjev. Največji promet je do- •segla v obeh minulih letih Ve- leblagovnica, za njo Tehnika, potem Oprema in Zvezda- Ta uspeh pa kaže. da prednjači tu- di pri pcHfjetju »Merkur« trgo- vina s prodajo konfekcije, teh- nike in opreme m da zaostaja na drugi strani pred\!=em pro- daja blaga na metre, kar je splošen jugoslovanski pojav. Ob primernem posluhu za želje strank in možnosti nabave raz- nih izdelkov je mogoče promet še bolj p<>večati. vendar ga moč- no omejujejo kapacitete skla- dišč. K uspehom piodjetja dopri- naša občuten delež vsak zapo- sleni, saj je prišlo 1962. leta na vsakega zaiposlenega (67) meseč- no skoraj 1.486.000 din ali let- no nad 16 milijonov dinarjev. V lanskem letu je prišlo na vsa- kega zapodjetja iz leta v leto. Tudi po ugotovitvah delav- skega sveta je za vsa ptujska trgovska podjetja najbolj pe- reč problem skladišč. Ogromne kreditne možnosti za potrošni-. ke za nabavo opreme, motornih vozil in ostalih potrebščin pa tudi sama kupna moč potroš- nikov zahtevajo poleg večje iz- bire blaga tudi stalno zalogo, ki pa nj mogoča brez primer- nega skladiščnega prostora. Potrošniški zahtevajo kvalitetno blago, to pa zahteva primerno skladiščenje, kjer je zavarova- no pred raznimi okvarami in pred škodo, za katero nikdo ni rad odgovoren. Kot kaže, bodo ptujska trgovska podjetja skupno z občinsko skupščino spravila ta problem z dnevnega reda. Podjetje -s-MerkuTf še ima ob- sežne načrte za bodoči razvoj in razširitev, zlasti pa ureditev trgovsikega doma iz veleblagov- nice in specialne trgovine za spominčke. kozmetične pred- mete in fotomaterial. česar še Ptuj nima. v takem obsegu kot bi^moral imeti. Razvoi v bodočih 7 letih obe- ta do 1970. leta vsaj 2,250 m Jonov prometa ob 105 zaposle- nih in primernih skladih ter ob raz:<^esel jivi ugotovitvi, da je podjetje >Merkur< izpolnilo do potrošnikov vsa pričakova- nja, enako pa tudi do občinske skupnosti in do samega kolek- tiva. Ob tej svečani priliki bo na- grajenih nekai članov kolekti- va »Merkur«;, ki so v podjetju nad tO let. Prejeli bodo sthv minska darila. "VJ. GOSPODARSKI USPEHI ..IZBIRE" Med pomembna podjetja z najvišjim relativno povečanim prometom (137 '/n) šteje Občin- ska skupščina Ptuj trgovsko podjetje »IZBIRO«, Ptuj, kar je tudi priznala pred zborom skup- .ščinc ob obravnavi osnov za se- stavo družbenega plana občine Ptuj za 1964. leto. V soboto, 22. februarja 1964, je imela »IZBIRA« sindikalni občni zbor. Na njem je bilo ugodno ocenjeno sinidkalno de- lo kolektiva, zlasti pa uspešno gospodarjenje razmeroma mla- dega trgovskega kadra (112), ki si enalko prizadeva zadovoljiti stranke v svojih (23) poslovalni- cah v mestu in na podeželju ter iiz leta v leto presegati plan in doseči vsaj za 35 "/o večjo reali- zacijo. Lani je doseglo podjetje »IZ- BIRA« 1.523,407.000 din realiza- cije, za leto 1964 pa si je posta- vilo plan 1.750,000.000 din. Od lanskega čistega dohodka nekaj nad 129,000.000 din je od- padlo na osebne dohodke nekaj nad 89 milijonov din. Poslovni sklad podjetja je bil povečan od prej.šnjih 21 na 23 Vo. Od zaposlenih je 78 kvalifici- ranih, 15 visoko kvalificiranih, 15 uslužbencev in 5 nekvalifici- ranih delavcev. Dohodek 12 za- posjenih je znašal lani nad 35.000 din, 9 nad 40.000 din in 2 nad 30.000 din. Povprečni dohodek na zaposlenega je znašal lani nekaj nad 39.000 din. Najvišje število zaposlenih na posloval- nico je bilo lani 10.01. najnižje pa 1,37. Podjetje je lani posebej nagradilo tiste zaposlene, ki so presegli realizacijo. Nagrada je bila v razmerju z odstotkom presežene realizacije. Najboljši odstotek presežene realizacije so do.segle posloval- nice Sejmišče. Zarja, Mavrica, Turnišče, Zavrč in Drenovec. Po zneskih prometa pa so dose- gle najboljši uspeh pvoslovalnice Mavrica, Zarja, Novi dom, Hra- na, Jelen in Zlatorog. Zelo razveseljivo za 'ptujska trgovska podjetja, torej tudi za »IZBIRO«, je to, da poskušajo najbolj pereča vprašanja .sikup- no rešiti (skladišča, 42-urni te- den). To se je pokazalo tudi na zboru, ko sta predstavnika tr- govskega podjetja »MERKUR« in »PANONIJA« pozdravila ko- lektiv in sta mu želela tudi ob bodočem sodelovanju z drugima kolektivoma doseči nadaljnje vidne "uspehe. Na zboru je bilo sprejetih več predlogov glede bodočega poli- tičnega in strokovnega dela ko- lektiva, izobraževanja mladega naraščaja, skrbi za kolektiv, zlasti za njegove stanovanjske razmere, pa tudi glede bodočega izpolnjevanja obveznosti napram skupnosti, občini, potrošnikom in sodelavcem. Izvršni odbor sindikalne or- ganiizacije, vodstvo podjetja in organi upravljanja so izrekli na zboru priznanje koleiktiivu, ki je tudi obljubil, da si bo v bodoče prizadeval doseči nadaljnje usp>ehe. V. J. Problemi Podgorc in Osluševcev pred zborom volivcev v preteklem tednu so na zbo- ru volilcev v Podgorcijti, ki sta ga vodila člana Občinske skup- ščine Ormož Albin Kavčič in Jo- ško Korpar, ob številni udeležbi proučevali ustanovitev krajevne skupnosti Podgorci ter njene perspektive in razpravljali o go- spodarstvu občine Ormož v pre- teklem letu ter o njenih per- spektivah v letu 1964. Navzoči so največ razpravlja- li o kmetijskih problemih, o zdravstveni in prosvetni dejav- ; nosti. Pri odmeri dohodnine j glede na rajonizacijo se čutijo prizadeti predvsem v k. o. Oslu-' ševci zaradi močno prodnatih j tal. Volilci so predlagali ponov- j no proučitev tega vprašanja, i Zdravstveno postajo bi naj čim- ' I prej uredili v novo zgrajenem j bloku, kjer ji je že odrejen pro- stor. Tudi zobna ambulanta je v tem predelu nujno potrebna. Odprto je ostalo vprašanje' razširitve ali vsaj zasilne ure- ; ditve čakalnice na železniški postaji Osluševci. Obstoječe po- stajno poslopje so zgradili v le- tu 1962 okoličani iz lastnih vi- . rov in je takrat ustrezalo r)0-1 trebam. Danes vstopa dnevno, nad 350 potnikov. Z jutranjim vlaikom potuje nad 250 oseb, v I čakalnici pa je pro.stora za bo- j rih 10 Ijiudi. O sanitarnih pro- I štorih je bolje, da ne govorimo. ! Pi,tne vode .sploh ni. Za ureditev sanitarij je bilo pred letom j odobrenih 200 tisoč din, ne pa tudi danih in uporabljenih. Tu- di garderobnega prostora ni. j Potniki v hudem mrazu nimajo i kam ter nadlegujejo stanovalce I 1 .sosednih hiš, da .si ogrejejo' j ozeble ude in da se vsaj za silo j umaiknejo pred vremenskima ne- prili'kami. Prevoz sam pa je itak večno stojišče, čeprav i51a- ča potnik v vagonih sedež. Z žc- lezni.škim pod.jetjem Maribor je že bil dogovor o novo gradnji, po katerem bi okoličani prispe- vali gradbeni material: gramoz, pesek in les ter še tx»lovico po- trebne delovne sile in brezpla- čen prostor, vendar s tega ni bi- lo nič. Nekoliko boljše je bilo z n?ikladalno postajo, ki je vsaj , delno dograjena, vendar ni v stanju prevzeti vseh potreb. V letu 1963 je bilo tu prometa 359 vagono\'. bilo pa bi še mnogo več, če bi bil tir daljši. _ ___^„ . ^ . -i^.^. Čakalnica v Osluševcih, ki ni grajena za sedanji potniški promet _ Razsežno gradbišče naTurnišču Farma bekonov v izgradnji v »Gradisovem vestniiku«, glasilu kolektiva podjetja »Gra- diš«, ki izhaja mesečno v Ljub- ljani, je na 6. stram februarske števiilke objavljenih šest raznih slik z gradbišča farme bekonov v Turnišču pri Ptuju. V sestavku »Največja farma bekonov na svetu« so prikazane bralcem »Gradisovega vestnitka« zanimivoisti tega gradbišča. Nar vedeno ,ie, da bo obsegala farma 46 objektov na površini 50.000 kvadratnih metrov in da je 15 objektov že v gradnji. Celotna vrednost del bo znašala vsaj 4,5 milijarde dinarjev, samo grad- bena dela pa bodo vredna nad milijardo dinarjev. Farma naj bi b:la gotova do 29. novembra 1964. In če vas pot zanese na to gradbižče, res dobite vtis, da bo tukaj stalo nekaj zelo raz- sežnega. Ob robovih stavbilšč so, visoki hribi s stavbišč posnete zemlje in ostalega materiala. Z zemlje silijo v zrak že nova po- slopja (uprava), lesene konst.ruik- cije oziroma opaži, pripravljeni za betoniranje pri nekaterih ob- jektih (kotlarna), drugod zopet montažni deli ostrešja objektov (porodnišnica in vzrejališče), že- lezne armature za betoniranje fčiEtilnica), na južni strani 12 že skoraj dovršenih objektov (za plemenske svinje), pred njimi Dov objekt za merjasce in ob- jekt za pripust, na zapadni .stra- ni cementarna gradbenega pod- jetja »Gradiš ;< s separacijo in silo?om za cement, vzhodneje od te pa razne barake podjetja z delavnicami, orodjarnami itd. Ko vam prijazni šef gradbišča Viktor Pernat razkaže vse po vrsti, se prepričate, da bo imel Ptuj v svoji bližini sodobno z.graj3no, moderno opremljeno in mnogo obetajočo farmo za vzrejo bekonov lastnih pleme- njač iin merjascev, ki bo dajala skuipnosti letno ogromne količi- ne mesa ob razmeroma ni^zkih stro-šikih vzreje. S perutninsko farmo in s far- mo bekonov bo dobil Ptuj tudi renome količinsko močnega do- bavitelja mesa za domači in sve- tovni trg. Z dovršitvijo teh velikih in važnih in tudi ne cenenih ob- jektov prevzema Ptuj do skup- nosti SFRS veliiko odgovornost, zlasti pa postavlja na preizkuš- njo vse sposobnosti veterinarske službe in živinorejskih kadrov i ter vseh ostalih služlp, od kate- obeh farm. maPprotiretihrmnem I rih bo odvisno nemoteno in ne- nehno uspešno delo obeh farm. , Vsekakor lahko pričakujemo, da bo Ptuj to veliko zaupanje skup- nosti opravičil in dokazal, da je ! sposoben prevzeti še večje nalo- ge, ki jih bo narekoval nadalj- nji razivoj kmetijstva. Pogled na enega izmed 12 novo zgrajenih objektov za plemen- ske svinje. Dela so še v teku Rozi Silakovi iz Streiac v slovo Dn 20. februarja .so spremljali v velikem številu prebivalci Strejac in okolišikih vasi na po- Ijopališče k Polenšaiku k zadnje- mu počitku zelo priljubljeno, 62 let staro Roizo Šilakovo, med vojno požrtvovalno pomočnico Osvobodmilne fronte. Od nje se je v imenu partizanov, ki so nekoč na!Šli pri Šilaikovi svoj drugi dom, poslovil tov. Bede- niik, sedaj učitelj v Zetalah. Povedal je, da je kruta smrt spet p>osegla v vrsto tistih, ki so po srečnem naključju preživeli II. svetovno vojno. To pot si je trgala iz družinskega kroga in trgala iz dlružinskega kroga in mnogim prijateljem in znancem. Marsikateri se je bo vedno s hvaležnostjo v srcu spominjal. Z možem sta si ustvarila majhen, lep in prijazen dom, v katerega je vložen dobršen kos Rozinega življenja. Mirno in srečno sta gospodarila vse do- tlej, dokler ni v našo domovino vdrl osovraženi tujec. Takrat se je v Rozinem srcu vzbudil od- por proti nečloveškemu ravna- nju okupatorja z našimi ljudmi. Z možem sta se odločila poma- gati Osvobodilni fronti, boriti se za svobodo, pa čeprav za ceno lastnega življenja. Roza je po- žrtvovalno pomagala partizanom od jeseni leta 1943, čeprav se ji je v srce zai-ezala boleča rana. ko "so ji januarja 1944 odpeljali moža v taborišče Dachau. Tov. Bedenik je prevzet ob spominih nadaljeval: Draga Rr>za! Dolgo je že tega, odikar je bila tvoja hiša, mirna hišica v Strejacih naša najljub- ša postojanka. Pri tebi smo se počutili varne, saj si znala s svojo šegavo besedo odvračati dvom in vlivati pogum. Koliko- krat .smo rahlo potrkali na tvo- je okno sredi noči? Čeprav iz- mučena od trdega dela si vedno rada vstala in nam odprla. Sprejela .si nas kot mati in z na- mi delila, kar si pač imela. Po aretaciji moža bi človek mislil, da te je to prestra.šilo — .strlo, toda ne — še bolj si se navezala na nas. Občudovanja vredna je bila trdnost tvojega značaja. Dočakala si osvoboditev, v ka- tero si tako trdno upala. Vese- lila si se je prav taiko kot vrnit- ve moža iz Dachaua. Vsak dan si ga pričakovala, vendar zaman. Ko so se preživeli že vračali iz tega pekla, si zvedela, da so ti moža uničili skupaj z milijoni ljudi iz vse Evrope. Izguba dragega življenjskega tovariša je v tebi zapustila brid- ko sled, — tvoje moči so se po- lagoma krhale, bolezen je usta- vila tvoje blago srce. Nič več se ne bomo pozdrav- ljali in obujali spominov na prestano gorje, nič več ne bomo videli tvojega na.smejanega obraza! — Zapustila .si nas za vedno! Le spomin nate bo med nami vedno živel! Naj ti bo lah- ka domača zemlja! Ulična stran novega »lomLjenra« v Ciril-Metodovi ulici v Ptnju, ki ga »Drava« znotraj dovršuje ___ Sfran f Stran ' Polovica prekrškov se zsodi no cesti (Nadaljevanje s 1. strani) skladno s predpisi in mislil, da tudi kodesar pozna predpise in ve, da ne sme zafvijati čez oesto, ne da bi nakazail smer. Kolesarje bo torej nujno po- trebno povabiti k prav zanje or- ganiziranim predavanjem o cest- no prometnih predpisih, ki pa ne bodo škodovala tudi drugim koristnikom javnih cest. Vozniki vprežnlh vozil naj- 6eš6e kršijo predpise s tean, da vozijo brez luči. To so silno ne- varni prekrški, zaradi katerih se dogajajo težje prometne nesre- če. Cesto voziijo vinjeni in pu- ščajo vprežno živino na cesti brez nadzorstva. Mopedisti so napravili lani 287 prekrškov, če ne upoštevamo uradno neugotovljendh. Največ prekškov je nastalo v zvezi z vožnjami mopeda brez potrdila o znanju prometnih predpisov in zairadd vožnje v vinjenem sta- nju. 34 odsit. vseh cestno prometnih prekrškov so napravili lani vob-_ nitei matorodlh vozdl. Ce upoi&te- varoo, da je bdio lani registri- randih v občini 1500 motornih vozil, odpade en prometni pre- kršek na dve vozili. Ce pa bi vaeli za osnovo račima število 3O0O voznikov motomih vozil, kolikor jdh je registriranih v občini, je storil prekršek sikoraj vsak četrti voznik motornega vozila. Vendar ta račun ne mo- re biti to6en, ker je treba upo- števati, da napravijo nekaj pre- krškov tudi vozniiki motomih vo- z;il iz drugih krajev in celo iz tujine. Vsekakor storijo mnogo več prekrškov vozniki amaterji ka- kor poklicni vozniki. Seveda ima v tem pogledu svoje mesto tudi gositota prometa, stanje cest itd. Vsekaikor pa je potrebna ugo- toviitev, da je na križiščih in sploh tam, kjer je in dokler je prisoten organ LM, na oesti red in diiscdplina v prometu. Precej pogosto se dogaja, da vozijo v javnem prometu motor- na vozila posamezniki brez voz- niškega dovoljenja. Mnogo teh prekrškov ostane seveda neod- kritih, prav tako tudi tistih, ko vozijo v prometu vozada, ki v tehničnem pogledu ne ustrezajo predpisom. Posebno vprašanje so vožnje s preobremenjenimi vozili. Tako je splošno znano, da npr. avto- busi skoraj redno vozijo prena- polnjeni in preobremenjeni, ven- dare tega nihče ne zasleduje in preprečuje, čeprav je lahko prav tališna vožnja povod za težko prometno nesrečo. Prekrški zaper jctvni red Teh pretoršikav je bilo lani gle- de na vse druge nekaj manj, aibsolutno pa jih je bilo nekaj več. Največjemu delu teh pre- kinšlkov botruje alkohol in se najipogosteje dogaijaijo v tistih predelih občine, kjer je dovolj ailikoholnih pijač. S splošnim dvi- gom v kulturno prosvetnem in zdravstvenem pogledu bi bilo moč na tem področiju najiveč opraviti. Vseh teh prekrškov je bilo 1168. To je bilo razgrajanje, iz- zivanje k pretepu, pretepanje, povzročanje nemira, nesramno vedenje, motenje okolice z ropo- tom ali hrupom ter motenje noč- nega miru. Precej je bilo prime- rov nedostoijnega vedenja proti uradni osebi, krošnjarjenja, streljanja (ob praznikih), kla- tenja in življenja v brezdelju, igre na srečo, neprijavljenih ve- selic, prosjaičenja in druigega. in mir Gospodarski prekrški Prekrškov te vrste je na sploš- no malo. Bilo je nekaij primerov prodajanja predmetov izven trž- nega prostora, lova rib brez ri- bolovnega dovoljenja, sečenj le- sa, rezanja lesa in gozdnih tat- vin, črnega nakladanja, šušmar- stva in drugih. Ostali prekrški Druigih prekrškov ni bilo mno- go in so manjšega druižbenega pomena. Turistično po€f|etje »Putnik« Varaždin organizira Turistično srečanje občanov Vairaždin-čakovec-Ptuj v Madl>oru, 8. marca 1964 v okviru i>rograma »Odbora bratstva in prijateljstva« o med- občinskem sodelovanju med ob- činami Varaždin-Cakovec-Ptuj na področju turizma organizira »Putnik«, Varaždin, prvi skupni izlet v Maribor na IV. speciali- zirani sejem gostinske opreme in turizma. Program predvideva skupni obisk sejma, ogled znamenitosti mesta in izlet z žičnico na Po- horje. Izlet bo v nedeljo, 8, marca 1964, z motornim vlakom z odho- dom iz Varaždina ob 6. uri zju- traj, iz Cakovca ob 6.20 in z od- Plesi v Kidričevem na visoki ravni V soboto, 29. februarja 1964, bo v dvorani restavracije v Ki- dričevem 9. tradicionalni plesni večer, ki ga je pripravilo Dru- štvo inženirjev in tehnikov iz Tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič«, Kidričevo. Rezervacije je sprejemalo društvo do 27. februarja 1964. Za ta plesni večer je založilo društvo izredno okusna vabila s kombinacijo prvovrstnega pa- pirja in aluminjske folije z na- pisom »it 9« na prvi strani. V notranjosti vabila pa je nave- deno, da bodo sodelovali na plesnem večeru: Marjana Der- žaj in ansambel Mojmira Šepe- ta. Plesni večeri Društva inženir- jev in tehnikov v Kidričevem imajo namen srečanj stanovskih tovarišev iz tovarne v Kidriče- vem in iz tovarn v mariborskem industrijskem bazenu ter iz to- varn, ki so s tovarno v Kidriče- vem v poslovnih stikih. Doslej so bili na ravni ples- nih večerov DIT samo še TR- GOVSKI plesi. V soboto, 7. marca 1964, bo v restavraciji v Kidričevem še BILANČNI PLES, ki ga pri- pravljata Društvo knjigovodij iz Maribora in Ptuja. _ hodom iz Ptuja ob 7.40. Vrnitev iz Mardibora je isti dan ob 18. uri. Cena celotnega izleta je iz Va- raždina 860 din, iz Cakovca 800 din in iz Ptuja 590 din. V ceno izleta je vračunan prevoz z mo- tornim vlakom, vožnja f>o žič- nici, vstopnice na Mariborski se- jem in stroški organizacije iz- leta. Prijave za prebivalstvo ptuj- ske občine se sprejemajo za- ključno do 5. marca 1964 v Tu- rističnem biroju v Ptuju, Trg svobode. Vse potrebne informa- cije pa dobite tudi na Občin- skem sindikalnem svetju v Ptu-||5 ju, telefon 45. »PUTNIK« VARAŽDIN PRERANO SLOVO Po kratki, težki in zahrbni bo- lezai je omahnil izmučen v pre- rani grob Lenart K o r p a r, ko- larski mojster in km'etovalec iz Osluševec. 22. februarja 1964 smo izgulbili iz svoje sredine prosvetnega de- lavca, obrtnika in vsestransko razgledanega moža. Izhajal je iz delavske družine ter sd je s svojim znanjem in trudom ure- dil svoj dom z družino, kjer je delal kot obrtnik. V mlajših le- tih se je udejstvoval v napred- nih društvih. Bil je borec gene- rala Maistra. V času druge sve- tovne vojne vihre je podpiral OF. Po teh težkih časih je sode- loval dolga leta kot odbornik ta- kratnih občin, na sodiščih kot sodnik porotnik ter v obrtniški organizaciji. Veliko časa in tru- da je vložil za razcvet prosvete in sodeloval v pevskem zboru KUD Podgorci, Lepa slovenska pesem mu je pomenila vse. Mnogo je prispeval za ureditev kraja ter nesebično sodeloval v vsaiki akciji na deželi. S temi skromnimi vrsticami se mu ne moremo oddolžiti — le spomin na dobrega člana naše skupnosti ter i>rosvetarja naj žarvi še dolgo časa med nami! Dvoriščna stran gradu na Turnišču, mogoče celo bodočega turističnega objekta, ki bi bil za turiste po svoje zanimiv in privlačen Ptujski prospekti potujejo po svetu Hotel »Petovio« Ptuj je zaičel razpošiljati turističnim agenci- jam po svetu svoja poslovna pis- ma s turistično-propagandno vsebino in z vabilom, naj bi te agencije usmerjale svoje turiste posameznike in skupine na mor- je sikoei Ptuj in sikoei naše lepe kraje, kjer so jim na razpolago poleg naravnih lepot tudi zgo- dovinsike zanimivosti v desetih dkoUških gradovih in k doma- čim specialitetam tudi svetovno znana halošika in ljutomerska vina. Svojim pismom prilaga hotel barvni, z devetimi lepimi slika- mi opremljen propagandni pro- spekt z opisom zgodovinskih in »Petovio« Ptuj najnovejši več- gospodarsikih ter poseibno turi- stičnih zanimivosti na območju te&'a dela Slovenije. Prospekt je iapisan v domačem, francoskem in nemškem jeziku. Prvih več kot 400 pisem je bi- lo v ponedeljek, 24. februarja 1964, odposlanih v Nemčijo, dru- gih 1600 pisem pa bo še posla- nih na Švedsko, v Anglijo in v Avstrijo. Ni dvoma, da bodo tudi ta pis- ma opozorila turistične agencije na posebne zanimivosti naših krajev in hotel lahko miimo pri- čakuje, da se bo v njiem vsaj na poti na naš Jadran ali v Grčijo zadržalo več turistov kot bi se jih sicer, če za hotel »Petovdo« in za njegovo okolico te aigen- cije ne bi vedele. Prospekt Ptuja in okolice je založilo Turistično društvo Ptuj, Sestavil ga je predsednik dru- štva prof. Jože Maučec, tiskala pa tiskarna v Murski Soboti. Turizmu v ptujski občini bi prav gotovo koristilo, če bi pri- lagala tak ptujski prosipekt svo- jim pismom na razne strani sve- ta tudi podjetja v ptujski obči- ni, ki bi spodbujala svoje stran- ke tudi za turizem v svoji oko- HcL Ta prav gotovo močno vpli- va na razvoj vsega gospodarstva v ptujski občini Vse gospodar- ske organizacije imajo v svojih skladih tudi primerna sredsU^^a za propagando in bi mimo lah- ko opravičila tudi skromen iz- datek za prospekt, ki bi moral v čim večjem številu v širni svet VJ. Prva ie varnost Da se razumemo: geslo »var- nost je prva« ne pomeni, da je varnost najpomembnejše v živ- ljenju. Včasih moramo tvegati, včasih moramo zanemariti var- nost zaradi važnejših stvari. To- da po drugi plati velja, da lahko živimo usp>ešno in srečno življe- nje le zdravi in čili. Življenje ni veselo, če smo mesece ali le- ta priklenjeni na bolniško po- steljo, če hodimo z bergljami ali palico. Geslo »varnost je prva« po- meni, da naj se vsakdo nauči, opravljati dela in se vesti čim- bolj spretno, s čimmanj nevar- nosti za sebe in za okolje. Ne- zgode ne more nihče predvide- ti, zgodi se lahko vsak trenutek, vendar pa večino njih lahko preprečimo. Nesmiselno bi bilo seveda stal- no razmišljati o nevarnostih, ki preže na nas, in o nezgodah, ki se nam utegnejo pripetiti. Pa- metneje je, da si uredimo stva- ri v vsakdanjem življenju tako, da bo takih ne^/amosti kar naj- manj. Razen tega si moramo prisvojiti nekatere navade, ki nam bodo pomagale, da se bo- mo nezgodam izognili. Pamet- ne navade nam prihranijo čas, utegnejo nam pa tudi rešiti zdravje in celo življenje — do- ma, na delu, na oddihu. VARNOST DOMA Statistike pričajo, da se pre- senetljivo mnogo ljudi ponesre- či doma ali okoli doma. Večino smrtnih nesreč iz te skupine so pri osebah, starih od 15 do 24 let, povzročile opekline. Isto ve- lja tudi za otroke. Med starimi ljudmi so največ smrtnih nezgod povzročili padci. Ena tretjina smrtnih primerov med dojenčki pa je bila posledica zadušitve z odejami, blazinami in plastični- mi vrečkami. Vzrok nesreče teh smrtnih pri- merov in poškodb sta nepazlji- vost in malomarnost. Veliko ve- čino nezgod doma je mogoče preprečiti, če upoštevamo na- slednje varnostne ukrepe. 1. Stjopnišča naj bodo dobro osvetljena, ob njih naj bo ogra- ja. Robovi stopnic in najnižja stopnica naj bodo obarvani z do- bro vidno barvo. Na stopnicah ne puščajmo igrač in drugih predmetov. 2. Zunanje stopnice, steze in pločnik sproti očistimo snega in ledu. 3. Ce hočemo doseči visoke predmete, se vzpnimo na trdno dvokrako lestev; dobro naj stoji na ravnih tleh — kakor tudi stol, če stopimo nanj. 4. Pološčen parket naj ne bo nikoli pregladek, da ne drsi. 5. Električne žice naj bodo zmeraj v dobrem stanju; pK>ško- dovane takoj nadomestimo. Isto velja za električne grelce, ku- halnike, likalnike in druge apa- rate. 6. Noži, škarje, orodje, razbi- to steklo, vrela voda, ogenj, vžigalice in zdravila naj bodo izven dosega otrok. 7. Strupene snovi hranimo v jasno označenih posodah na za- varovanem mestu. 8. Bodimo previdni ob nihal- nih vratih. 9. Večkrat poglejmo, da plin kje ne uhaja ob plinskih pečeh in kuhalnikih. 10. Vžigalice po uporabi skrb- no ugasnimo, enako tudi ciga- retne ogorke. 11. Bencina in drugih vnetlji- vih tekočin ne uporabi j ajmo v zaprtih prostorih. 12. Ce imamo avtomobil, naj nam ne teče motor v zaprti ga- raži. 13. Puška naj ne bo nikoli na- bita in dobro naj bo shranjena. 14. Posteljnino dobro namesti- mo, tako da si dete ne more za- motati rjuhe ali povezniti bla- .2ioe čez ctoaz. Plasjtifiae vrečke naj ne pridejo majhnim otrokom v roke. 15. Pospravljajmo majhne predmete, ki bi jih majhni otro- ci lahko pogoltnili. VARNOST PRI DELU Ljudje delajo na kmetiji, v rudniku, na morju in v gozdu, drugi v tovarni, v trgovini, v la- boratoriju ali v uradu. Kjerkoli delajo, žele, da bi bilo njihovo delo čim uspešnejše in čimbolj varno. Zal pa so poškodbe pri delu dokaj pogostne. Računa se, da je največ ne- sreč v rudarstvu in v gradbeni- štvu. Vedeti pa moramo tole: osem izmed desetih poklicnih nezgod zakrivi ponesrečenec sam ali pa njegov sodelavec. Preprečeva- nje nesreč je zato v prvi vrsti odvisno od tega, koliko se je de- lavec navzel pravilnih navad — pravilnega ravnanja s stroji in z drugimi predmeti. Precejšnje- mu delu delovnih nezgod se je mogoče izogniti s pravilnim vzdrževanjem gradiva, strojev in orodja ter z uporabo zaščit- nih sredstev — rokavic, očal, za- slonov in podobnega. Večina nezgod je v zvezi s stroji. Najobičajnejša nepravil- nost, ki utegne voditi v nesre- čo, je ta, da ne izključimo stro- ja, preden ga začnemo čistiti, popravljati ali urejati. Najbolj- še pravilo je, da se ravnamo na- tančno ix> vseh varnostnih pred- pisih o ravnanju s sinx)ji; tako se nam ne more kaj pripetiti. Z uvajanjem mehanizacije v kmetijstvo postaja tudi kmeto- vanje dokaj nevaren poklic. Ni- koli ne smemo pozabiti, da je npr. traktor težek, močan stroj, ki ga sme voziti le dobro izurjen voznik. Tudi z ostalimi kmetij- skimi stroji je treba znati rav- nati, pa tudi poznati vsa njihova nevarna mesta. Velja, da je naj- boljša zaščita strokovna izurje- nost in pazljivost. Precej nesreč na vasi povzro- če domače živali, v prvi vrsti konji, zato je previdno ravna- nje z njimi vedno na mestu, pa naj imamo še toliko izkušenj z njimi. Zlasti vedimo, da se ni- koli ni pametno približati živali, ne da bi le-ta vedela, da smo blizu. Nagovorimo jo, zažvižgaj- mo ali zakašljajmo, da pritegne- mo njeno pozornost. Konji naj bodo zmeraj privezani; pobegli konji povzroče mnogo nezgod. Muhasti živali nikoli ne dajmo priložnosti, da bi napadla. Psa, ki grize in napada ljudi in do- mače živali, ukrotimo tako, da mu izpulimo njegove štiri pod- očnjake; to ga pri jedi ne bo oviralo, ne bo pa več nevaren. Pustne šeme iz Zagojič se niso lepo obnašale Na pustni torek popoldne in zvečer je skupina pustnih šem iz Zagojič obiskala po starem običaju nekaj hiš v Zagojičih in v sosednjih Sobetincih. Pri vsem tem ne bi bilo nič nena- vadnega, če ta skupina ne bi uganjala nečesa, kar se do letos še ni dogajalo. Šla je od hiše do hiše in ljudje so jo gostili z jedačo in pijačo. To gostoljub- nost pa so znali s pridom izkori- stiti. Pri vsaki hiši so delali ve- hko gnečo, motih gospodarja in gospodinjo ter izmikali jedila in pijače. Tako so npr. pri neki hiši v Zagojičih odnesli veliko skledo krofov, v Sobetincih so pri nekem gospodarju odnesli vino s steklenico vred, pri dru- gem so vzeli svinjsko meso, pri tretjem pa so celo odnesli celo pečeno kokoš ter tako tisto dru- žino prikrajšali za večerjo... Žalostno je to, da tega niso delali kakšni objestni mladolet- niki, temveč starejši možje, očet- je, o katerih je imel prej marsi- kdo dobro mnenje. In kakšno bo imel odslej? Ni znano, kaj so z naikradenimi jedili storili. Kolikor jih niso pojedli, so jih najbrže zmetali stran, saj jih doma najbrž niso pokazali. Ta primer in tisti iz Destemika po- stavljata pred nas razna vpra- šanja: kam pelje takšno ravna- nje? S kaikšnim namenom so do- tični to delali? Ali ne bodo ljud- je po vsem tem v prihodnje za- čeli pred maskami zaklepati? Ali ne bodo naši lepi pustni obi- čaji začeli izgubljati svoje po- pularnosti? ... Ce se bodo take stvari še dogajale, bomo na gor- nja vprašanja dobili samo pri- trdilne odgovore. Takšno ravna- nje je res vsega obsojanja vred- no in se v bodoče ne sme več ponoviti, če hočemo, da bo »fa- šonk« tudi v bodoče takšen, kot je bil dosedaj. , 2 Hujše sebičnice od nje še nisem videla, pravi Eva. Tako ne mo- rem več dalje, storila bom ne- kaj .. . grozi žena. Nekega dne mi bo vsega dovolj in ti me bol imel na vesti, preti Eva. Človek bi po- norel! Se v nesrečo me spravita j In pri vsem tem se mi včasih zazdi, da jima sploh ne gre za- me. Kakor da jima nekaj drugega tiči v mislih. Jaz sem šele za ti- stim. Nekako me goljufata. Ču- tim. Pravita, da sta žrtvi. Pa sern morda le jaz njuna žrtev. Vle- četa me vsaka k sebi. Pravita, da IZ ljubezni do mene. Morda res. Toda meni se pri tem ne godi dobro. Sam si kriv, pravita. Mor- da res. Premehkega srca sem .. . Ah. potreben sem razvedrila. V hribe bi šel. Tam bi pozabil na vse. Morda bi mi padla kakšna rešilna misel v glavo. Ko je člo- vek proč od vsega, vidi jasneje. Pa kaj, ko ne utegnem! Sredi sezone smo. Kaj bi rekli usluž- benci, ko bi jo zdaj potegnil. Zasumili bi, da nekaj ni v redu. Govorili bi . . . Ne smem so jim dati v zobe. Ah, kaj le premiš- ljam! K Zofki pojdem. Kaj le počne? Ze cel mesec nisem bil pri njej. Saj nisem utegnil. Jutri pojdem. Pri njej mi bo odleglo. Pogovoril se bom, ji povedal ka- ko in kaj. Zofka vse razume. Ure in ure ji lahko razlagam svoje te- žave. Nobene ljubosumnosti, no- benih scen. Res. da Zofka ni več prav mlada. Pa vseeno. Čedna je. In pametna. Skoraj neverjetno . . . Čakaj, fant! Ce dobro premisliš, je stvar pravzaprav sumljiva. LCfe po se oblači. Pravi, da je to nje- no edino veselje. Kaj pa ...? Kaj pa, če ima še koga razen mene? Ženske so vsega zmožne. Prevara jim je v krvi. Tudi Zofka utegne biti taka. Posluša me in se na- smiha. Toda kaj je na dnu njenih črnih oči? Zmerom se mi je zde- lo, da vidim v njih še žalost za pokojinm možem. Všeč mi je, če ženska ne pozabi. To se pravi, da tudi tebe ne bi pozabila. In zaradi tistega otožnega bleska so Zof- kine oči še lepše. Kaj pa, če tisto ni otožnost, temveč lokavost? Gle- da me, posluša, se nasmiha in si misli svoje ... Zdajle mi je padlo v glavo, da mi Zofka o sebi zelo malo pove. Jaz pa vse. Se pravi, skoraj vse. Ce sem bil na primer v nedeljo na izletu, ji to povem, Kje si bila pa ti? jo vprašam. Skomigne. Doma. Prala sem. Tako nedelja hitro mine. In se smehlja. Skoraj zasmili se mi. Samo mene ima na svetu. In jaz tako redko- kdaj utegnem. Vendar se nikoli ne pritožuje. Zato mi je še bolj všeč. Kadar grem od nje, si mislim: edina ženska, ki me razume! In sem blage volje... Fant, kaj pa, če je kaj zadaj? Da se mi ne bi kdo za hrbtom smejal? Ze sama misel mi požene kri v glavo! Stvar je treba raziskati. Ha, jutri ji ne bom prej tele- foniral. Prišel bom iznenada. Po- zvonil. Brž ko se bo prikazala na vratih, bom videl, koliko je ura. Mene ne preslepiš. Morda bom celo koga našel pri njej? Vem, kri mi bo zavrela. Toda spozabiti se ne smem. Lahko bi nastal škandal. Morda pa ne bom niko- gar našel? Morda je bil pravk^i odšel... Vsekakor bom miren in zadržan. Stavil ji bom nekaj navz- križnih vprašanj. Ujela se bo. Jaz pa nato: Vidim, da si pokvarjena. Varaš me. Po treh letih sem mo- ral to spoznati! Prav. Ne boš me več videla. In bom odšel. Mirno in dostojanstveno. Sicer pa, kaj bi odhajal? Potem bi se bilo ne- rodno vračati. In po tolikih letih je vendar ne morem kar takole pustiti. Srce mi ne da. Ne, ostal bom. Toda zagrozil ji bom. Napra- vil bom korak proti vratom. Ah, poznam jo. Prestrašila se bo, se razjokala... Jaz pa se ne bom dal takoj omehčati. Sele čez čas ... Ce mi kaj prikriva, ali če mi ne, po vsem tem jo bo minilo! Take reči je treba v kali zatreti. V tem ne poznam šale. To naj si zapomni! O, saj si bo... Kaj pa, če ne bi šlo tako gladko? Kako? Zakaj pa ne? Saj jo vendar po- znam, Zofko! Ze, že, pa vseeno. Kaj pa, če bi mi rekla: Prav, po- tem tudi ti... Odloči se. Ali jaz, ali... Tristo zelenih! Se tega bi se mi manjkalo! Da bi mi še ona pila kri! Ne, ne, saj to ni mogoče. Zofka ni taka. Menda se mi blede od utrujenosti. Seveda, polnoč je že proč. Domov moram. Človek je dobesedno razkosan. Zato ker je, predober. In nikjer duše, ki bi ga razumela! Eh, ženske, ženske! Pravzaprav so vse enake! Stran ft >TEDNIK« — petek, 28. februarja t%4 ^vfran 6 ZAHVALA Ob izgubi naše ljube mame, stare mame in prababice ANTONIJE ŠMIGOC, roj. Krajnc se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zad- nji poti in ji darovali cvetje in vence. Posebna hvala g. proštu za ganljive besede ob grobu ka- kor tudi hišnemu svetu Muzej- ski trg 1 za denarno podporo, ki so mi jo poklonili mesto venca na grob. Vsem prav prisrčna hvala! Zaliijoče hčerke: Štefka, Rozalija, Elizabeta, Min- ka, Jelica in drugo sorod- stvo. Ptuj, 20. II. 1964. Naše zdravje Razpored obveznih cepljenj proti davici, tetanusu in oslov- skemu kašlju na področju zdrav- stvemega doma Ptuj. Cepljenje za mesto Ptuj bo v prostorih higienske postaje. Or- moška cesta 2, in sicer: v torek, 3. 3. 1964 ob 16. uri v sredo, 4. 3. 1964 ob 16. uri v četrtek, 5. 3. 1964 ob 16. uri v petek, 6. 3. 1964 ob 16. uri Cepljenje je oibvezno za vse otroke letnikov 1963 in 1962 ter zamudnikov. Zdravstvene knji- žice prinesite s seboj. Istočasno bo cepljenje proti otroški para- lizi z žličiko. Prispevek znaša 400 dinarjev, plačljiv lahko tudi v dveh obrokih pri prvem in pri drugem cepljenju. Zdravstveni dom Ptuj Higienska postaja Šport šport šport žnidarič sam v vodstvul v preteklem tednu so gimna- zijci spravili pod streho na- daljnji dve koli svojega pr- venstva. Turnir postaja iz kola v kolo zanimivejši, saj tudi to pot ni šlo brez presenečenj. Za največje je poskrbel prvo- šolec Židarič, ki je nepričako- vano odvzel dragocene pol toč- ke vodečemu /^igmanii, ki je bil na robu poraza. Preseneča tudi poraz Skoka v srečanju z Viherjem, saj se ga je po nje- govi zmagi nad Habjaničem štelo med favorite. O precejš- nji izenačenosti priča tudi dej- stvo, da sta po četrtem kolu neporažena samo Žnidarič in Zigman. Rezultati: III. kolo: Napasrt — Habjanič odloženo, Korban — Zličar 1:0, Krajnc — Skok 0:1, 2k>rjan — Zidarič 1:0, Zigman — Jesih 1:0, Žnidarič — Verdenik 1:0, Vodovipec — Viher remi. IV. kolo: Verdenik — Vodo- pivec remi, Jesih — Žnidarič 0:1, Zidarič — Zigman remi, Zličar — Zorjan 1:0, Habjanič — Korban odloženo, Krajnc — Napast 0:1, Skok — Viher 0:1. Odložena partija iz drugega kola: ZHčair — Napast 1:0. Stanje po četrtem kolu: Žni- darič' 4, Žiigman 3,5, Skok 2,5, Napast 2 (1), Zorjan in Zličar 2, Viher, Vodopivec, Zidarič in Verdenik 1,5, Habjanič 1 (2), Korban 1 (1) ter Krninc in Je- sih 1 točko. V naslednjih dveh kolih bo gotovo najzanimivejša partija med favoritoma Habjaničem in Žiemanoan. . Oglašujte v Tedniku KOŠARKA Prvenstvo se nadaljuje Po skoraj enomesečenm odmp- ru se je v soboto nadaljevalo gimnazijsko razredno košarkarsko prvenstvo. Odigrano je bilo 3. ko- lo in kot vse kaže se borbenost m tudi zanimanje iz tedna v te- den veča, pa ne samo med fanti; tudi tri ekipe deklet so pričele z bojem za točke: II., III. in IV. razred. Glavna kandidata za prvo me- sto pri moških ekipah sta po jjfvih treh kolih nesporno II. c in liL razred. Njuno srečanje prihodnjo soboto bo rešilo vprašanje prvaka. Pri ženskah pa je prvo mesto — če smemo tako reči — že odda- no III. razredu. Rezultati: moški: II. c — III. 33:29 (19:11), II. a — II. b 52:13 (18:88; ženske III. — IV. 24:21 (10:10). D. S. Avto za zbiranje smeti v Ptuju dobro služi namenu KORISTNI NASVETI Frotirke, volnene ogrinjalke, kocaste odeje in različne pu- haste odeje sušimo na močnem vetru. Nepravilno posušena odeja ali frotirka postane nam- reč >zbita«. izgubi mehkobo in voljnost. Veter pa temeljito prepiha kosmato tkanino in ji povrne mehkobo in prožnost. Kadar prestavljamo čez pre- progo pohištvo, se rade narede v njej brazdaste vdolbine. Kaj storiti? Pomoč je zelo prepro- sta. V vdolbine vlijmo malce hladne vode in počnkajmo, da jo tkanina vpije. V nekaj urah je preproga spet gladka kot poprej. Na podoben način zrav- namo zapognjene robove. Pod- ložimo časopis in štrleče robo- ve na vlažimo 6 hladno vodo. Cez 24 ur bodo robovi prepro- ge lepo zravnani. Pohištvo ne prenese vlage in vročine. Ce se vselimo v novo, komaj zgrajeno stanovanje, po- s-tavimo poliišivo nekaj centi- metrov proč od še vlažnih sten. Enako ga ne kaže postavljati preblizn peči in radiatorjev. Razdalja naj bo najmanj 35 cen- timetrov, raje pa še več. Korenje se mnogo hitreje zmehča, če ga kuhamo v celem in s čimmanj vode. Sele ko je kuhano, ga razrežemo na koščki*. Njegov sosed z grede — peter- šilj — je premalo spoštovan vir vitaminov C in P P. Zato ga večje dežne padavine ali snežne burje. ■ Nato bo deset dni lepo vreme. Okrog 28. marca bodo spet padavine, veri<=tno kot smeg. Alojz Cestnik dodajajmo vsaki juhi, vendar svežega, in sicer potem, ko je juha že kuhana. Nove preproge nekaj tednov ne čistimo in ne iztrepajmo pre- več energično; dlake naj se naj- >rej dobro vležejo. Preproga za- iteva nege, in sicer jo vsak dan očistimo z mehko krtačo ali z gol>o iz penaste gume. Kadar se preproga zamaže, jo je tre- ba temeJjito osnažiti. Tedaj jo izročimo kemični čistilnici ali pa jo >op>eremo« sami z milno peno. Gosto peno nalagamo na preprogo, jo dobro obdelamo z ostro krtačo, nato pa posušimo z lanenimi krpami. Komolci moških suknjičev se naglo obrabljajo. Odpomoremo tako, da našijemo nanje okusno ukrojene krpe iz usnja ali pri- merne plastično mase. Z ozkim pasom usnja obšijemo tudi ro- bove rokavov. Ce jc barva pra- vilno izbrana, eleganca suknji- ča prav nič netrpi, ampak na- sprotno, dobi celo športni nadih. Ljubiteljem čaja ni vseeno, kako jc pripravljen. Tudi čo ru.';ki čaj ni najboljše kakovosti, je pijača lahko zelo oknsna in dišeča, če jo pravilno skuhamo. Caj pripravljamo v porcelanasti ali emajlirani posodi, ki mora biti popolnoma čista. V vročo posodo vsujemo potrebno količi- no suhih listkov čaja. prelijemo 7. malo kropa in po^^akamo. da listki nabreknejo. Ta čas naj posoda stoji na vroči plošči šte- dilnika ali kuhalnika. Zlatem dolijeno kropa do vrha. počaka- mo net minut n pijačo postre- žemo. šah v torek, 25. februarja 1964, je končalo v Ptuju šahovsko tek- movanje 82 pionirjev in pionirk iz 10 šol iz Ptuia, Doma ve, De- ste-mika, Gori.-.nice. Markove, Majšperka, Vidma in Cirkulan. Tekmovalo je 5 skupin pionir- jev do 12 let. Najboljša je bila šola »Toneta Znidariča« iz Ptu- ja. 10 sikupin je bilo v starosti do 15 let, Tudi v tej skupini je bila najbolj^ša šola »Toneta Zni- dajriča« iz Ptuja, drugo mesto pa je dosegla osnovna šola Vi- dem. V skupini pionirjev do 12 let je zasedla II. mesto osnovna šola Franca Osojmka iz Ptuja. Za nagrado sta prejeli naj- boljišd skupini pribor za tehnič- ni pouk in knjige. Najboljša je bila skupina učenk starosti do 12 let iz šole Toneta Znidariča iz Ptuja, iz Ptuja, iz skupine do 15 let pa so zasedle prvo mesto učenke iz osnovne šole Ivana Spolenjaka iz Ptuja, drugo pa učenke iz Go- rišnice. Tudi ti dve skupini sta prejeli kot nagrado pribor za tehnični pouk in knjige. Najboljše uspehe na posamič- nem tekmovanju so pokazali pionirji in pionirke: Mileta (4,5), Drofenik (4), Kostanj evec (4), Rog^ina (3). Mariničeva (5), Ram- škova (4), Hojnikova (2). Vsi pr- voplasirani so prejeli knjižne nagrade. Posamično in skupinsko ša- hovsko tekmovanje v Ptuju je uspelo in upajmo, da se bodo prvaki dobro odrezali tudi na okrajnem šahovskem tekmova- nju. REŠEVALNA POSTAJA PTUJ razpisuje prosto deiovno mesto ŠOFERJA KATEGORIJE D Prednost imajo kandidati, ki stanmjejo v Ptuju. Prošnje sprejema Reševalna postaja Ptuj. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. OBVESTILO stanovanjska skupnost Ptuj ob- vešča vse koristnike vrtov na območju Ptuja, da sklepa zakupne pogodbe dnpvno od 7. do 12. ure v tajništvu Stanovanjske skupno- sti (magistrat, sejna dvorana). Rok za sklenitev pogodb j^e od 28. fe- bruarja do 10. marca 1964. Stanovanjska skupnost Ptuj Obvestilo Obveščamo ljubitelje gledališke umetnosti, da bo v nedeljo, dne 1. marca 1964 v Slovenskem na- rodnem gledališču v Mariboru operna predstava za Ptujčane. Pričetek ob 14.30. Brezplačen pre- voz z avtobusi. Odhod iz Ptuja izpred gostilne »Beli križ« ob 13.30. Predprodaja vstopnic v pe- tek, 28. februarja, in v soboto, 29. februarja, pri gledališki bla- gajni Ptuj od 15. do 17. ure. Iz tajništva obč. sveta SPD Ptuj ČESTITKA stricu Jožefu Kukovcu, Oreš- je 10, kličemo za rojstni dan, ki ga praznuje vsako četrto le- to: še na mnoga leta! Albina, Marjan, Albinca OBVESTILO Gostinsko podjetje HALOSKI BISER, Ptuj. sporoča vsem go- stom kavarne v Ptuju, da se ta obrat zaradi preureditvenih del v mlečno restavracijo od 1. mar- ca 1964 dalje zapre. Abonente kavarne in druge goste spreje- malo drugi obrati podjetja v mestu. Tržne cene povrtnine v poslovalnici »Povrtnine« v Ptuju (pri Magdi) Solata (endivija) 200, rrmjni- ška 500, cvetača 220, ohrort 120, sveže zelje 100, kislo zelje 80. kisla repa 70, krompir 54, rdeča pesa 70, korenje 70, pori 50, česen 570, čebula 100, rdeče zelje 100. Sadje: jabolka od 80—100, grozdje 500, limone 260, sveže hruške 120, suhe hruške 240, suhe smokve 230, suhe sliv« 290. rozine 450, dateljni 80. Alkoholne pijače: vino od 250—5(>0, pivo 100—120, žganje 210—620. likerji 290, radgonski biser 600. Semena: črna detelja 1620, lucerna 1140, it. Ijulka 420, mačji re^ 800, pasja trava 840,' visoka pahovska 840. angleška ljulika 600. seme korenja 900, koleraba 960, rdeča pesa 540, rumena pesa 540. čebulček 540, travniška bilnica 780, nizki grah 460, bela detelja 2200. ' OBVESTILO Dne 29. februarja 1964 bo tr- govina odprta od 7.30 do 16. ure. Zaradi inventure bo pozneje zaprta. Trgovsko podjetje POVRTNINA, Maribor, poslovalnica 38, Ptuj OBVESTILO Poslovalnica »Plastika« trgov- skesra podjetja »Panonija«. Ptuj, vabi lastnike plačilnih bonov št. 0627, 0688. 0771. 0316. 0.363 in 0469. naj se zglasi.jo v posloval- nici »Plastika«, ker so njihovi bloki izžrebani in jih čakajo do- bitki. »Plastika«. Ptu,j. Miklošičeva 4