St. 51. _ _ Izhaja v Trstu vsak = petek popoldne = Uredništvo in npravništvo ulica Boschetto št. 5. II. nad. = Telefon št. 1570 = - V Trstu dne 18. Decembra 1908 Glasilo slovenskih socialistov na Primorskem f -- . \ Posamezna številka = 6 vin. = Inserati po dogovoru. Naročnina za celo leto 4.20 K., pol leta 2.10 K.. četrt leta 1.05 K. - Ino¬ zemstvo več poštnina. Če se človek spominja zadnjih državno¬ zborskih volitev v Ljubljani iu letošnjih dežclnozborskih volitev, nehote mora pri¬ merjati rezultat volitve v splošni kuriji dne 14. decembra. In naj si bo rezultat sedanje ožje volitve me d Kristanom in Turkom kakršenkoli, vprašanja ni mogoče več odgnati: kdo zmaguje in napreduje ? Čisto v drugih razmerah so se vršile zadnje volitve od prvo imenovanih dveh. Pri državnozborskih volitvah je stala vsa dežela, vse Slovenstvo, kolikor ga je mislilo napredno in kolikor ga ni bilo pod okriljen soc. dem. stranke, pred gro¬ zečim dejstvom, da bi celo Ljubljano uteg¬ nil zastopati klerikalen poslanec v parla¬ mentu. Volilci niso zaupali moči soc. dem. stranke, bali so se prevlade klerikalizma in so jo hoteli vreči s tem, da so volili ‘naprednjaka* Hribarja. Volilci Hribarjevi se pač niso v bogvekakšnem številu pri¬ števali liberalni stranki. Kar jili je zdru¬ ževalo, je bilo negativno: strah pred kle¬ rikalizmom in misel, da se klerikalizma drugače ponižati ne da, nego s tem, da je izvoljen Hribar. Pozabiti pa vendar tudi ne smemo, da je na tiste volitve jako močno «vpiival» ljubljanski magistrat, čigar načelnik je bil Hribar. Da je kandidiral Triller, bi bilo še mnogo drugače, t. j. slabše za liberalno stranko v Ljubljani. In kdo ve, kdo bi bil potem v ožji vo- litvi?! Pri dežclnozborskih volitvah minole zime se je le nadaljeval proces razpadanja ljub¬ ljanskega liberalizma, dasi se je k geslu protiklerikalizma pridružil še narodnostni odpor proti Nemcem, in dasi je kandidirala gospodarska stranka svojega moža. Pri¬ pomniti in povdariti se mora, da je raz¬ loček bil jako velik med temi in med državnozborskimi volitvami. Te na podlagi splošne volilne pravice, kjer so nastopale mase, ki so šle za liberalci le, ker so jih gnali kot živino v klavnico; one pa na podlagi privilegija, kateri ni puščal masna volišče, marveč le tiste, ki so tvorili po dotedanjih izkušnjah jedro vsega liberal¬ nega naprednjaštva v deželi. In še so jo le s težavo zvozili mimo ožjih volitev! Trdnjava napredka in svobodomiselstva je bila že hudo hudo omajana in njeno zi¬ dovje porušeno. Liberalci in njih stranki in korporirani narodni radikalci so vzpričo neizogibne volilne «reforme* na Kranjskem hiteli po¬ pravljati to zidovje in so jeli nabirati novo municijo. Mislili so, da jima poživljena narodna misel, ali z drugimi besedami: ljubljanske septemberske demonstracije zbliščč na novo tisti sijaj, ki so si ga neopravičeno nade¬ vali že tako dolgo. Ne trdimo, da je ljub¬ ljanska liberalna stranka uprizorila te de¬ monstracije, ki so zahtevale toliko nedolžne in mlade krvi, vredne kaj boljšega; na- glašamo pa, da niso sodelovali tu ljudje niti iz klerikalne niti iz socialno demokra¬ tične stranke, marveč le oni elementi, ka¬ teri se sedaj organizujejo v N. D. O. v Ljubljani. Za temi pa stoji že od nekdaj liberalna stranka z narodno radikalnimi priveski ln okraski. In če je stala socialna dem. stranka na svežih grobovih Lundra in Adamiča, ramo ob rami z ostalim slovenstvom, je s tem le manifestirala svojo ogorčenost proti hudodelski rabi vojaštva in orožja, vzdržujočega se na ponižnih hrbtiščih ne¬ marne buržoazije: nikakor pa ni hotela blagoslavljati tistega divjanja po ljubljanskih ulicah dne 18. in 19. septembra, katero se v liberalnih ustih izgovarja kot «poživ- ljenje narodne misli*. Poživinjenje, da, ali ne poživljenje! Zaradi tega nazora nas noben narodni papež ne more zadeti s svojim neumnim « anatema!* — Torej niti ‘narodna* misel ni pomagala dne 14. dec. Prišla je ožja volitev. In sramota! Celo s socialnim demokratom! In z Iitbinom Kri¬ stanom ! Glede osebe kandidatov rečemo le, da je škoda, da se Kristanu ni dala prilika meriti se z boljšim kandidatom z liberalne strani. Ampak s kakšne liberalne strani ? Saj Je ni! Ni je več! »Slovenec 11 in „Na- rod sta eno,. V „Narodu“ ni nič pikan¬ tnosti več o farjih; na škofa Jegiiča so pozabili ondi; »Svobodno Misel“ so za¬ tajili; učiteljstvo so pregnali... Združeno bijeta »Slovenec* 1 in »Narod*' le po social¬ nih demokratih. »Slovenec** pravi: libera¬ lizem v stari obliki je na Slovenskem na tleh; morda se poživi umetno še s kopijo tržaškega Klofačevstva in krumirstvn. — »Vaterland** poje isto pesem. A„Slovenski Narod ‘ mora vse te resnice molče kviti- rati in jih priznavati. Žalostna mu majka! Eno se je pokazalo po 20. septembru 1908. nad vse jasno: liberalna stranka je vrgla vse v kot, kar ji, je služilo zadnja leta za slepilo, s čimer je mamila nepo¬ zorne ljudi, zatrjujoč, da ona reprezen- tuje boj napredka x reakcijo na Sloven¬ skem. To iluzijo so pokopali dne 22. sept. 1908. na ljubljanskem pokopališču, in ka¬ kor blisk se je razširilo spoznanje po deželi. In posledica tega spoznanja je ljubljan¬ ska ožja volitev med soc. demokratom in liberalcem. Ni edini ta vzrok; ampak velik je! In najsibo rezultat ožje volitve kakršen koli: to jo gotovo, da boj socialistov gre v Ejubljani sedaj v prvi vrsti proti tro- hnelemu liberalizmu, dokler ne postane Ljubljana socialno demokratična trdnjava. Dotlej pa ni več dolgo! Samo veselo na Hodrugom! Vstopil sem spomladi t. 1. v socijalno- demokratično stranko z namenom lotiti se dela organizacije delavstva v Gorici in goriški okolici. Dosedaj je bilo delavstvo do¬ cela zanemarjeno in kolikor je bilo posku¬ sov pridobiti delavstvo, se je to godilo vedno le z namenom, izvabiti jih za kle¬ rikalne in liberalne politične ideje pod pretvezo vere in narodnosti. Moj vstop v socijalnodemokratično stranko tudi ni prav nič prizadel ne klerikalni, ne liberalni, ne agrarni stranki. Kljub temu me je napadla napredna goriška stranka kakor besna in ker proti meni nima drugega orožja, se poslužuje obrekovanja in laži. Škoda se mi zdi časa in škoda truda, ki ga moram uporabljati, da zavračam napade liberalne in agrarne inteligence. Ako to storim so me na to pozvali sodrugi sami, naj pojasnim svoje stališče, deloma pa to storim, da se priprosto ljudstvo prepriča o počenjanju naše narodnjaške, liberalne in agrarne in¬ teligence, na kako nizkem stanju politične izobrazbe da stoje, kako se jim nikjer ne gre za boj za načela, ampak samo za vod¬ stvo in pozicijo. Pri tem boju se poslu¬ žujejo naši narodnjaški in agrarni akademiki laži in natolcevanja, zato da se ogibljejo plodnemu delu med ljudstvom. Od konca lete 1902 pa do vstopa v socijalnodemo¬ kratično stranko nisem napravil najmanj¬ šega strankarskega političnega koraka in sem se skrbno ogibal zadeti ob kako stranko ali ob kakega voditelja. No, vse to ni nič pomagalo, ker stoji naša politična inteligenca in poudarjam, žalibog vodeča akademična inteligenca na jako nizki stopnji politične izobrazbe. Ko je nastopil prvi razkol na Goriškem med menoj in profesorjem drjem. Antonom Gregorčičem, ni goriška inteligenca vedela boljšega sredstva proti meni, nego da je nastopila pot ovaduštva ter je 14 profe¬ sorjev doktorjev in juristov podpisalo ka¬ zensko ovadbo na državno pravdništvo. Dr. Anton Gregorčič, profesor v semenišču pa je proti dolgoletnemu političnemu, zve¬ stemu svojemu služabniku ne le napravil kazensko ovadbo, ampak tudi kot priča prisegel tako, da je bil ta njegov zvesti prijatelj obsojen na težko ječo. Z drjem. Ivanom Tavčarjem, tem pravim predstavi- teljgm slovenskega negativnega liberalizma, sem prišel v dotiko le enkrat, t. j. bilo takrat, ko sta se zvezali napredni strani na Goriškem in na Kranjskem po moji inicijativi. In brez povoda je ta politični in ii ib.važani poštenjak natisnil leta 1905 proti meni najpodlejši in najumazanejši pamflet. Spomladi 1905 sem se nameraval preseliti v Trst, kupiti po možnosti ondu tiskarno in ustanoviti svoj časopis. Kakor hitro so liberalni voditelji zaslutili o tej moji nameri, so poslali v boj z lažmi in obrekovanjem svoje plačane žurnaliste. Na shodu žurnalistov v Opatiji leta 1905 so se zmenili Gabršček, Cotič in Malovrh, da je potreba mene moralno ubiti, ker sem nevaren narodnjaškim in liberalnim stran¬ kam. Najspretnejši med njimi, Andrej Ga¬ bršček, je sestavil one pamflete za „Slov. Narod , ki so potem z odobravanjem pr¬ vega našega politika, drja. Ivana Tavčarja, prišli na svetlo. Takrat tem gospodom nisem dal nobenega odgovora in sem od¬ klonil tudi žurnalistično pomoč „Ildečega Praporja, ki se mi je prijazno ponudila. Gospodov nisem smatral za vrednih odgo¬ vora in ker nisem bil dejansko delujoč v nikaki stranki, tudi nisem imel dajati ni- kakega odgovora. Materija!, ki ga je Andrej Gabršček dal leta 1905 na razpolaganje „Slov. Narodu' in „Edinosti‘, pa se je zopet porabil in pogrel ter pomnožil pri mojem vstopu v socijalnodemokratično stranko. Ko je šlo za odločitev vprašanja, ali socijalnodomokratična stranka na Go¬ riškem gre v volilni boj proti klerikalizmu iu v prid liberalno-agrarni stranki, sem jaz odločno poudarjal, da gre socijalnodemo- kratična stranka v boj proti klerikalni stranki, ker je neobhodno potrebno, da se nje pogubno in oholo gospodstvo vrže. — Komaj pa je bil volilni boj končan, se je Andrej Gabršček zopet besno vrgel name. Drznil sem se 22. novembra 1.1. na po¬ vabilo organizacije nastopiti na javnem shodu, in najinteligentnejši predstavitelji narodnjaške stranke v Trstu so padli po meni, kakor sami pravijo, s kolom in po¬ kazali vse svoje nizke moralne namene. Zaraditega se obračam na Vas, priprosti delavci, da si ogledate družbo, ki ima za seboj visoke šole, ki zavzema danes prva mesta med slovenskim razumništvom, ki vodi danes politično delo zaostalega, siro¬ mašnega slovenskega ljudstva. Oglejte si jih pa povejte, če dobite na teh ljudeh plodnih vzgojevalnih idej. Oglejte si jih in uvidite, da je vse njihovo orožje laž oprav¬ ljanje in osebni boj. Ne kažejo se z last¬ nim delom ter motijo delo drugim, vse zato, da se ohranijo prerogative gnilega družabnega in političnega našega življenja. Ako Vas, delavci, kaj pouči, potem Vas pouči tako obnašanje naše akademične vo¬ dilne inteligence, da je edini izhod, da se samostojno organizirate, ker od naše do¬ sedanje inteligence nimamo pričakovati, nego strup za socijalno in politično življenje. Dr. H. Tuma. Zaupniki stranke, pozor. Narodna nasprotja so porodila v zadnjih časih po vsej državi velikansko razburje¬ nost in take homatije, da prehajajo tuintam v pravi delirij in žugajo zatreti vsako trezno mišljenje ter potlačiti velevažna so¬ cialna vprašanja v ozadje. Celo socialno zavarovanje, ki je za milijone delavcev, malih obrtnikov in malih kmetov največ¬ jega pomena in na katero čakajo omenjeni sloji že dosetletja, je v nevarnosti, da se zavleče na nedoglcdno dobo vsled razvne¬ tih šovinističnih strasti. Vladajoči krogi v Avstriji niso kazali nikdar pravega razumevanja za take ele¬ mentarne pojave narodnega življenja v mnogonarodni državi. Kadar niso poznali nobenega izhoda več iz zagate, so jim mo¬ rala pomagati izjemna sredstva, ki so pač za nekaj časa dosegla izsiljen mir, a niso nikdar mogla odpraviti vzrokov, ki so prej ali slej zopet rodili enake posledice. Jasno je, da takih bojev, ki koristijo samo izkoriščevalcem vseh narodov in od¬ vračajo ljudstvo od spoznanja svojih pravih interesov in potreb, ne more biti konec, dokler se jim ne izpodnesejo tla in ne vzame povod. Divjaški narodnjaški boji, moreči vse narode, se končajo samo s pra¬ vično rešitvijo narodnega vprašanja, za ka¬ tero je socialno-demokratična stranka po¬ dala najboljšo teorijo v brnskem programu. Razvoj avstrijske politike zadnjih časov je vstvaril tako resen položaj, da se kaže najnujnejša potreba, prestopiti od teorije k praksi. Narodna enakopravnost se avstrij¬ skim narodom ne bo darovala: ona more biti same plod njihovega dela. Zaraditega bo jugoslovanska socialno - demokratična stranka v bližnjšm času začela s srnotreno akcijo za narodno avtonomijo in bo v ta namen najprej priredila po vseh krajih shode, v prvi vrsti zato, da se ljud¬ stvo natančno pouči o pojmu in bistvu narodne avtonomije in da se pripravijo tla za dosego tega cilja, brez katerega je ne¬ mogoč svobodni razvoj narodov in trajno vspešno sodelovanje narodov, ki morajo ži¬ veti v eni državi. V tem, ko opozarjamo zaupnike na ta namen stranke, jih obenem prosimo, da na¬ znanijo izvrševalnemu odboru svoje predloge glede na čas, ki se jim zdi najprimernejši za tak shod v njihovem kraju, da se more akcija zistematično izvršiti. Poziv krajnim organizacijam. Vprašanje kolportaže »Delavskega Lista“ je postalo pereče. List se je tekom leta 1908 jako povoljno razvil in se tiska v 2000 eksemplarjih. Ima stalno prihodnjost zagotovljeno le, ako se pride do 1000 na¬ ročnikov in do 8000 posebnih odjemalcev. Z nekoliko dobre volje se to število da brez drugega doseči, le da odborniki kraj¬ nih organizacij store svojo dolžnost. Obra¬ čamo se torej nanje, da se nemudoma lo¬ tijo kolportaže. Vsak odbor mora biti na¬ ročen vsaj na en iztis »Delavskega Listaj da ga zbira ter ima tako koncem lete pregled o delovanju stranke tekom celega leta. Vsak odbor mora izbrati zanesljive, agilne zaupnike, ki so ob enem kolporterji, tako da pride na vsakih 10 Delavskih listov po en kolporter, ki vsak plača de- narničarju ob prevzemu lista 60 h. Nje¬ gova naloga je, da potem izroči list na¬ ročnikom in prijateljem socialistične ideje in od njih poterja naročnino. Ves zavoj »Delevskih Listov“ pa se pošilja naravnost denarničarju dotične politične organizacije. Pozivajo se torej krajni odbori, da nemu¬ doma dajo na znanje število listov, ki ga prevzamejo organizacije nase, in ime de- narničarja, ki mu je list pošiljati. Tržaška organizacija je prevzela 800 iztisov. Po moči pa imajo prevzeti organizacije v Na¬ brežini, Podgori, Mirnem, Solkanu in Go¬ rici po 100 ekseniplarjev. Vse organiza¬ cije morajo delati na to, da se »Delavski List in po možnosti tudi »Rdeči Prapor** naroče vsi javni lokali v kraju in da se inserati tvrdk, ki zalagajo blago, tiskajo v »Delavskem Listu“ ter je delati iz tega potrebne konsekvence. - - - Dolžnost vsakega sodruga je, biti naročen tudi na glavno gla¬ silo jugoslov. soc. demokratične stranke „Meči Prapor" 2 DELAVSKI LIST OKRAJNA ORGANIZCIJA JUGOSLOVANSKE SOC. DEMOKRATIČNE STRANKE v TRSTO vabi vse sodruge. prijatelje in somišljenike na *• VELIK >1» SILVESTROV VEČER ki ga priredi dne 31. decembra 1908 ob 1 /„9 uri zvečer v obeh dvoranah „Delavskega doma“ v uiici Boschetto št. 5. PROGRAM: 1. ..Delavski pozdrav 11 , poje moški zbor. 2. „Bob iz Kranja", šaljiva igra v 1 dejanju. 3. „Pesem o delu", poje moški zbor. 4. „Saljivi kljukec", samospev. 5. „ F, n a se mora omožiti", veseloigra v 1 dejanju. 6. „Rdeči prapor", poje možki zbor. 7. „Humoreska", solospev. 8. „Oblaku“, dvospev. fl. „Marseljeza". poje možki zbor. O ponolci: Pozdrav novega leta. Nato velika tombola s krasnimi darili, šaljiva pošta, ples v kamniti dvorant se sodelovanjem mo¬ dernih sodnikov" in prosta zabava. Vstopnina 50 vin. Otroci so vstopnine prosti. Za mnogobrojen obisk se priporoča VESELIČNI ODBOR. Domače stvari. Zaupniki mesta in okolice po¬ zor! V nedeljo dne 20. t. m. se vrši v veliki dnorani Delavskega doma ul. Boschetto 5. II. nad. važen shod zaupnikov. Vsi zaupniki iz mesta in okolice so vabljeni, da se tega shoda udeleže v velikem številu. — Deželnozborske volitve na Kranjskem so se vršile v pondeljek dne 14. t. m. Na deželi so zmagali povsod klerikalci, kar je bilo pričakovati. Toda priznati je pa tudi treba, da so imeli so¬ cialni demokratjc v delavskih krajih veliko glasov. Tako je dobil sodr. Petrič v ljub¬ ljanski okolici 812 glasov. V okraju Ra¬ dovljica-Kranjska gora-Ti Žič, j c dobil so¬ cialistični kandidat sodr. Bartl 989glasov V okraju Vrhnika-Logatec-Idrija-Ccrknica, je dobii socialistični kandidat sodr. Ivan Štraus 1121 glasov. V okraju Litija-Višnja gora-Radeče je dobil socialistični kandidat sodr. Čobal 788 glasov. Razven vsega tega je bilo po deželi «razcepljenih» (?) 1100 glasov katere smemo večinoma prištevati socialističnim kandidatom, torej so socia¬ listični. Izvoljeni so pa sledeči: Ljubljanska okolica: Mihael Dimnik. Radovljica-Kianjska gora-Tržič: Iv. Piber. Kranj-Škofja Loka: Evgen Jarc. Kamnik- Brdo: Ivan Lavrenčič. Vrhnika-Logatec- Idrija - Cerknica: Anton Kobi. Postojna- Senožeče-Ilirs. Bistrica-Vipava Lož: Jernej Ravnikar. Litija-Višnja gora-Radeče: dr. I. Zajec. Krško-Kostanjcvica-Mokronog-Treb- nje: Ivan Hladik. Kočevje-Velike Lašče- Ribnica-Zužemberk: dr. Vladimir Pegan. Novo mesto - ('rnomelj - Metlika : Martin Matjašič. Nekaj druzega se je pa zgodilo v Ljub¬ ljani. Tam je dobil kandidat liberalne stranke mestni svetovalec Turk 1120 socialistični kandidat pa sodr. E tl) in Kristan 1071 glasov. Ker je v splošni kuriji v Ljubljani kandidiral tudi samostojni kandidat Mayier ki je dobil 295 glasov, in ni imel tedaj noben kandidat absolutne večine, je potrebna ožja volitev med sodrugoni Etbmom Kristanom in Turkom, ki se bo vršila v soboto dne 19. t. m. To je vsekakor velik vspeh socialnodemokrntične stranke. O tem govorimo na uvodnem mestu. Kako bo izpadla ožja volitev, je odvisno od dela ljubljanskih sodrugov, katerim kličemo: Na delo! Na delo, da bo imelo tudi slov. delavstvo svojega zastopnika v deželnem zboru kranjskem. Klerikalci smejo opravičeno trditi, da so po deželi na Kranjskem še mogočni gospo¬ darji, toda število socialističnih glasov jim mora vsekakor biti v opomin, da se ljudstvu .začenja svitati in da ne bo dolgo, ko bo ljudstvo mesto klerikalno volilo sociali¬ stično. Seveda je treba zato vstrajnega dela strani naših sodrugov po deželi. Klerikalci so izdali parolo, da se njihovi somišljeniki pri ožjih volitvah v Ljubljani ne smejo udeležiti volitev ne za socialista ne za liberalca. Dopolnilne volitve v preristoj- ništvo delavske zavarovalnice proti nezgodam so končale v sredo dne 16. t. m. Volila je I., II. in VI. ka¬ tegorija. V prvi in dugi kategoriji so bili izvoljeni socialistični v VI. pa kakor je bilo pričakovati, slovensko narodnjaški za¬ stopniki in sicer: I. kategorija. Pravico do glasovanja je imelo 5575 delavcev. Od teh je volilo 3107. Izvoljena sta socialistična kandidata Mulon Pran in namestnik Zollia Ivan sta dobila vsak po 2676 gla¬ sov. Kandidata slov. narodnjakov pa 527 neveljavnih je bilo 4 glasove. II. kategorija. Upisanih volilcev 19.189. Od teh je volilo 12.546. Izvoljena sta socialistična kandidata prisednik Paulich Štefan in namestnik Vittori Ivan, ki sta dobila vsak 7628 glasov. Kandidata slov. narodnjakov sta dobila vsak 196 glasov. Neveljavnih glasov je bilo 4720. Teh 4720 razveljavljenih so bili glasovi za slovenske narodne kandi- nate in sicer se je razveljavilo 4000 glasov iz Puljskega arzenala, ker je na glasovnici manjkal podpis delavskega zaupnika. VI. kategorija. Vpisanih volilcev 8940. Od teh je volilo 5314. Izvoljena sta kandidata slo¬ venskih narodnjakov, ki sta dobila vsak 2055 glasov. Socialistična kandidata sta pa dobila vsak 1864 glasov. Povedati moramo, da ta kategorija delavcev ni bila še nikdar zastopana po zastopnikih socialistične stranke. Letos pa bi bila tudi v tej kategoriji izvoljena so¬ cialistična kandidata, ako bi se v neki tržaški tvrdki ne bilo naredilo velikansko sleparijo, o katerej pa še ni izgovorjena poslednja beseda. Pred nami leži protest delavcev te tvrdke, ki so se po večini iz¬ rekli za socialistične kandidate, pa je tvrdka j vseeno izdala glasovnico na ime narodnih kandidatov. Protest delavcev je došel pre¬ pozno, da bi se bilo lahko razveljavilo preko 200 glasov iz omenjene tvrdke. — Lahko rečemo, da slovenski narodnjaki niti v tej kategoriji niso pošteno zmagali. Dočim sme biti naša stranka ponosna na zavednost socialističnega delavstva. Toda o ! vsem tem. spregovorimo par besed pri¬ hodnjič. V kategorijah delodajalcev so bili za delodajalce izvoljeni v I. II. italianski VI. kategoriji pa kandidatje slov. narodnjakov. Shod v Delavskem domu. Na | nedeljo dne 13. decembra je sklical naš politični odbor v Delavskem domu shod, da označi svoje stališče napram vprašanju slovenskega vseučilišča. Udeležba na shodu je bila nepričakovano velika. S svojo ogromno'udeležbo so socialistični delavci pokazali, da je vprašanje slovenskega vse¬ učilišča tudi njihovo vprašanje in da jih zanima stališče, ki ga jjri tem vprašanju zavzema naša stranka. Shod je otvoril sodr. Milost, ki je po običajnem pozdravu in kratkem nagovoru predlagal za predsednika sodr. dr. Solarja, ki je bil enoglasno izvoljen in so ga nav¬ zoči burno pozdravili. Dr. Šolar se je za¬ hvalil na izvolitvi, ter rekel, da ga veseli, da more predsedovati shodu, ki je name¬ njen. da povspeši ugodno rešitev celokupne narodne zahteve po slovenskem vseučilišču. | Nato je poročal o dnevnem redu sodi-. I. Regent. Obširno je raztolmačil stališče stranke v tem vprašanju. (Stališče, ki ga v prih. št. objavimo v posebnem članku). Ko je go¬ voril še sodr. Milost je shod sprejel eno- : glasno sledečo resolucijo: «Slovenski de¬ lavci zbrani na shodu v Delavskem domu dne 13. dec. 1908. zahtevajo slovensko vseučilišče v Ljubljani ter poživljajo vlado, da stori brez odlašanja vse potrebne ko¬ rake k uresničenju te naše kulturne zahteve. Socialistične poslance v parlamentu pa poživljajo da prično v kratkem resno ak¬ cijo v dosego narodne avtonomije, prepri¬ čani da le potom te bodo dosegli vsi na¬ rodi svoje pravice. Shod je zaključil predsednik s krasnim nagovorom na poslušalce. Na poziv sodr. Regenta se je po končanem shodu nabralo 11*73 K za knjižnico društva « Ljudski odcr». Javen ljudski shod so je vršil v Sv. Križu pri Trstu, ki ga je sklicala ta- mošnja krajna organizacija, v četrtek dne 17. t. m. Dvorana gostilne Maganja je bila polna kriških sodrugov in drugih mož. — Shodu je predsedoval sodr. Sedmak. Poročal je o novem deželnozborskem volilnem redu in o prih. volitvah, sodr. Fran Milost. — Natančno je raztolmačil volilni zakon ter utemeljeval sklep tržaškega zaupniškega zbora, da postavi jugoslov. soc. dem. stranka svoje kandidate v vseh volilnih okrajih in v vseh vol. razredih okolice. — Obširno jo raztolmačil zakaj da morajo de- : lavci in mali kmetje, ako hočejo delati ’ sebi v korist, voliti socialistično ter pozval j sodruge, naj že sedaj prično pripravljati se j na prihodnje volitve, potom katerih mora priti tudi okoličansko delavstvo in mali kmetje do svojih zastopnikov v deželnem zboru in mestnem svetu. Ko so se izvolili še posebni odseki, ki imajo nalogo pripra¬ viti vse potrebno za vspešen izid volitev za socialno demokracijo, je predsednik ob navdušenosti navzočih zaključil ta krasno vspeli shod ter pozval navzoče na delo za pravico. Zborovanje pekovskih delav¬ cev. V nedeljo dne 13. t. m. se je vršil v dvorani organizacije malih trgovcev prvi izredni občni zbor delavskega zbora pe¬ kovske zadruge. Predsedoval je načelnik delavskega odbora sodr. Kennolj. Povedal je, da je namestništvo odobrilo z dekretom J z dne 20. oktobra, nova pravila zborovanja i delavskega zbora. V kratkem bo sestavljen ] imenik delavcev vpisanih v zadrugi. Zavod j za povzdigo malih obrtnij bo otvoril v kratkem kurz za poduk v računstvu pe¬ kovskih delavcev. Nadalje prečita pismo delodajalcev, v katerem pravijo, da so pri¬ pravljeni začasno sprejemati zadružne pri¬ spevke delavcev katerim bodo odtrgali naravnost od plače skupno s prispevki za bolniško blagajno. Nato so navzoči eno¬ glasno odobrili predlog pomočniškega od¬ bora, da se § 9 pravil pomočniškega zbora spremeni. Nadalje se sprejme predlog sodr. Štolfe in Perica, sj katerim se nalaga po¬ močniškemu odboru in odboru zadružne bolniške blagajne, da naj delata na to, da potom novih zadružnih pravil določi da se mora vsakega novega pekovskega učenca predno je vzet na delo, zdravniško pre¬ iskati, je li zdrav in sposoben za delo. To so sklenili z ozirom na dejstvo, da mora biti kruli delan samo potom zdravih de¬ lavcev. Temu sklepu pekovskih delavcev moramo najiskreneje čestitati in upamo da storimo to lahko v imenu vsega prebival¬ stva, ki mu jc ležeče na tem, da vživa kruh zdrav izdelan po zdravih delavcih. Nato so bili izvoljeni v odbor: Vinko Kermolj, načelnik; Skok F., podnačelnik; Mozetič Anton, Kermolj A., Frankič V., Žiberna I., Ambroš P., Quaiat F., v po¬ močniški odbor. Namestniki: Semolič A. Dugulin S., Švara J.: Kot zastopniki na zadružnih zborih: Mrmolja A., Gruden M. Tomazinčič F., Gomizelj L, Cimador C. Skoti zidarjev se je vršil v četrtek dne 17. t. m. v Delavskem domu ob 6. uri zvečer. Udeležba je bila jako lepa. — Predsedoval je sodr. Žigon. Poročal je Regent o novem zavarovalnem zakonu. Zlasti je raztolmačil škodo, ki bi jo trpelo delavstvo, ako bi se posrečilo vladi pod¬ jarmiti si sedanje avtonome bolniške bla¬ gajne in uravnati bolniško podporo tako, kakor določa načrt zavarovalnega zakona. Na eni strani se hoče delavstvu nekaj dati, na drugi pa nekaj vzeti. Zato moramo biti delavci vedno pripravljeni, da s svojim energičnim nastopom v potrebi pomagamo socialističnim poslancem v državnem zboru, ki se bodo bojevali zato, da se načrt spre¬ meni v smislu koristi delavstva. Sklenilo se je sklicati v kratkem velik shod zidarjev na katerem se ima predavati zopet o no¬ vem zavarovalnem zakonu, določiti stališče zidarjev napram temu, ter isto izraziti v posebni resoluciji, ki se jo bo poslalo na kompetentno mesto. Shod privatnik uradnikov se je vršil, kakor smo bili naznanili, v nedeljo dne 13. t. m. v dvorani «Tersicore» ulica Farneto. Shod jc bil jako dobro obiskan. Predsedoval je shodu sodr. Lavrenčič, po¬ ročal je drž. poslanec sodr. Pagnini, ki je natančno raztolmačil stališče, ki ga imajo zavzeti priv. uradniki napram starostnemu zavarovanju uradnikav. Po daljši razpravi je shod sprejel resolucijo v katerej urad¬ niki odklanjajo zaiton penzijskega zavaro¬ vanja privatnih uradnikov, ter zahtevajo, da se vse priv. uradnike in trgoske usluž¬ bence sprejme v načrt splošnega zavaro¬ vanja za starost in onemoglost. Zahtevajo, da se zavarovalnina zviša in da se da za¬ varovalnino tudi vdovam in sirotam. Na¬ lagajo socialističnim poslancem, da delajo v parlamentu v tem smislu ter izjavljajo, da bodo smatrali meščanske stranke odgovorne za. vse posledice, ako bodo zavlačevale v parlamentu razpravo in odobritev socialnega zavarovanja. Resolucija je bila enoglasno sprejeta. Narodnjaško švindlarijo priob¬ čimo vsled druzega važnejšega gradiva — kakor bodo sodrugi sami razvideli — v Prih- številki. Uredimo že tako, da bodo narodnjaki zadovolj ni. Narodnega policaja iz -Sne,.- 1 (glej štev. 145. uvodnik) vabim, naj pojasni, kaj smatra za ^naiodno delo*, katero mi socialisti nimamo smisla? Kaj smatra za «resnično rodoljubje, človeko¬ ljubje in boj za pravice vsakega?» Zlasti naj pove, če se tudi ovajanje srednje, šolske mladine imenuje «narodno delo, resnično rodoljubje, človekoljubje in boj z a pravice vsakega?* Po pojasnilu utegnem zapustiti soc. de®, stranko in vstopiti v goriško napredno. Upam dobiti tu vsaj službo narodnega de¬ tektiva. Da se bom kmalu izvežbal, ne dvomim; kajti vodstvo ni slabo v te® i oziru. Morda ni izključeno, da dobim sčasoma tudi kak narodni fin. zavod, da ga bom lahko izkoriščal kot advokat. Rezervirajte mi vsaj nekaj! Vsem narodnim policajem in denuncian- tom pri „Soči“ moj pozdrav! Gorica, dne 16. dec. 1900. Dr. Ant. Dermota. Kakor gobe po dežju, in na ko¬ mando, se množe člani N. D. O. Odkar je bila ta „en de o“ ustanovljena pa do občnega zbora, ki se je vršil pred kratkim, so vedno pripovedovali da imajo že 4000 članov in pripovedovali so vedno da na¬ predujejo. Voditelje te „en de o“ smo mi večkrat opozorili na logiko. Povedali smo jim, da je nemogoče, da bi napredovali ako že celo leto trdč da imajo 4000 članov. Bali smo se namreč, da ne bi ljudstvo samo razvidilo, da so zelo nerodni lažnjivci ter jim rekli, da je že prav, da pripovedu¬ jejo, da napredujejo, a da morajo med tem tudi število svojih članov polagoma pove¬ čati. Drugače bi bilo izglodalo, da imajo ti ljudje ves slovenski narod za čedo neumnih ovac. J n res so nas gospodje ubogali ter začeli število svojih članov povečati. Am¬ pak zopet so naredili nerodnost. Šli so preko mej in danes jih moramo opozoriti pa na računstvo. Na sestanku, ki ga je priredila N. D. O. v Ljubljani dne 13. t. m. je povedal nerodni organizator Škerl, da ima N. D. O. v Trstu že 6000 članov. Pred dvemi meseci so jih imeli še 4000 in sedaj je narastlo to število kar na 6000. To bi ne bilo na vse zadnje nič slabega. Ampak iz poročila, ki smo ga slišali na občnem zboru N. D. O. je razvidno, da je dohodkov veliko manj nego bi jih moralo biti, ako bi imela organizacija 4000 članov Mi smo namreč vso stvar natančno pre¬ gledali, odračunali izredne dohodke ter potem razdelili ostalo na 80 v. na mesec t. j. na toliko članskih prispevkov. Izra¬ čunali smo, da nima ta N. I). O. niti 1000 redno plačujočih članov. Je že prav, da pripovedujejo tedaj, da imajo že 6000 članov, toda vsaj naj ne objavljajo računov iz katerih bi pametni ljudje lahko razvideli, da se lažejo, ko pripovedujejo o številu svojih članov. Zgodilo bi se tudi lahko, da bi začeli ljudje popraševati kam neki je šel ves oni denar več, ki bi mogel biti v blagajni, ako bi imeli vseh 4000 redno plačujočih članov. Torej nekoliko logike, opreznosti in računskega znanja ne bi ško¬ dovalo agitatorjem N. D. O. če ravno pri¬ povedujejo ljudem ki vse verjamejo. Tudi lagati se je treba učiti, drugače Vas bodo ljudje ponižavali, češ, da voditelji N. D. 0- se ne znajo niti pošteno -zlagat. Ra jši „Lega nazionale"’. Te dni smo bili priče sledečemu dogodku: Neki «narodni delavec* je nakupil v neki karni nekoliko cigaret in vprašal pote 1 ” škatljico žigic družbe sv. Cirila in Meto®- Prodajalka mu je rekla, da je ostala br® njih ter mu ponudila škatljico socialistični žigic. Toda «naroden delavec* je te odide nil ter zahteval žigice „Lcge naziona® • Revež se je v svojem sovraštvu do s °' cialnih demokratov spozabil dolžnosti na¬ rodne zavednosti. Mogel bi bil iti druga® iskat žigice sv. Cirila in Metoda. AmP a hotel je pokazati, da so mu v Narodne® domu povedali, da je socialna demokracij* slovenskemu narodu več škodljiva potujčevalno delo Leghe nazionale. Saneta simplicitas! neg* Zadnja ..Soča" poroča, da je sodrug dr. Tuma obsojen na smrt potom prek 1 - 1 so* ,d- soda narodnjakov v Trstu. Neizprosni niki so mu bili «stari prijatelji*. Sodba b bila enoglasna. Pravijo celo, da se J e L stifikacija že izvršila in da je bil An ršček tako ginjen nad heroično sinr J Gabri da molil z vso svojo dro' je pozno v noc žino «roženkranc». De — misijonarja. Narodnjakarj® v Istri ne gre vse gladko. V stranki imf^ krizo vsled katere sta spravila na Lacko Križ in dr. Zuccon take reči, se dogajale v stranki in ki diše nekam V dan ki s ° DELAVSKI LIST 3 n jiji korupciji. Sedaj sta pa dva najno- ® jgjj narodna deželnozborska poslanca v ] 4 ri odložila mandat. — Demisijonarja sta 4 k« Cervar, župnik v Zrenju in Ante Zidarič, tudi župnik v Istri. To sta nare- ^ po ukazu škofijskega ordinarjata. Slišali smo praviti, da je tega Lacko jr r iž zelo vesel, kajti sedaj ima veliko upa¬ nja biti izvoljen za deželnozborskega po¬ slanca, po čemer že davno hrepeni. Morda mu sedaj izpolni njegova želja [in volja- Sekaj za ljubljanskega ..Slo- Seveda, to notico napišemo samo (j a bodo vedeli o tem dogodku tudi Slo¬ venci pri »Slovencu" v Ljubljani. Iz Pulja je namreč izginil — in ne ve se kam — pop don „Zanetti poznan kot voditelj krščanskih socialcev v Istri. Seveda se po j njem nihče ne joče, ampak važnajše je, da je ž njim izginilo tudi okroglih 140.000 kron, ki jih jc mož vzel deloma od cerkve¬ nega kapitala, deloma pa iz hranilnice ka¬ toliškega društva, kamor so spravljali svoje trdozaslužene vinarje nesrečni katoliški de¬ lavci in marijine hčere. Vrhu tega je pa zmanjkala tudi ena marijina devica o kateri vedo nekateri povedati, da jo je spravil Zanetti v blagoslovljeni stan. Morda bodo Slovenci pri »Slov encu“ pripovedovali sedaj da je bil Zanetti socialnodemokratični pop. Kaj? Pri poštenih ljudeh je vse mogoče. Sodr. «lr. Ferfolijo v Tolminu so vzeli goriški liberalci na piko. V št. z dne 15. t. m. priobčuje »Soča ‘ popravek pod¬ pisan od več gospodov, ki pravijo, da ni res, da bi bil dr. Ferfolja zapodil iz gostil¬ niške sobe v Tolminu dva kmeta v katerih družbi ni hotel ostati. Popravku poda »Soča komentar, ki je ravno tako ostuden kakor neumen. Namen »Soče" ki vedno pripoveduje o svobodi, je kršiti sodr. Ferfolji svobodo in mu gmotno škodovati. Toda sodr. Ferfolija ve, [da se nima Sočinega strašenja nič bati in da bodo delavci imeli toliko več zaupanja vanj, kolikor bolj ga bodo narodnjakarji napadali. To velja tudi za druge sodruge, ki so deležni Gabrščekove uljudnosti. I* pisarne slovenskega gleda¬ lišča v Trstn. V nedeljo ob 7. zvečer ponovi štiridejanska burka „ Vražja misel , ki je preteklo nedeljo tako ugajala. Konec igre pred 10. uro. — O praznikih se upri¬ zorite dve slovenski ljudski igri s petjem in godbo in sicer 26. dec. „Legijonarji' in 27. dec. „1Rokovnjači' . Obakrat ob 7. uri zvečer. — Na novega leta dan popoludne pa se uprizori „ Sneguljčica predstave ka¬ tere se bo zlasti naša mladina udeležila v velikem številu. Društvene stvari. Zveza pekovskih delavcev po¬ družnica Trst vabi vse prijatelje in znance na družinski večer, katerega priredi dne 24. decembra t. 1. v Delavskem domu ulica Boschetto št. 5. I. Začetek točno ob 9. uri zvečer. Pevsko društvo ,,Adriaperle“ v Trstu vabi vse nemške sodruge na velik Silvestrov večer s plesom, ki bode v četrtek dne 31. t. m. ob 8. uri zvečer v veliki dvoraui Giuseppe Tartini ulica G. Carducci štev. 28. DOPISI. GORIŠKO. Gorica. V nedeljo dne 20. t, m. ob 10. uri dopoldne se vrši v društvenih prostorih ul. Teatro št. 20, shod zaup- < -nikov vseli goriškili in okoličanskih organizacij. Razpravljati se ima o kol- portaži. Zaupnike se prosi, da se tega posvetovanja udeleže vsi brez izjeme. Krajna organizacija v Gorici nazna¬ nja, da se' vršo vsako soboto ob 6. uri zvečer v društvenih prostorih ciklus pre¬ davanj. Predavata dr. II. Tuma in dr. A. Dermota. Zadnjič je predaval sodrug dr. Dermota o ženski emancipaciji. Društveni prostori so \ bili natlačeno polni obojega spola. Preda¬ janje se nadaljuje prihodnjo soboto ob šestih zvečer. Nedeljski sestanek sodrugov slovenske narodnosti je odpadel, ker je bil istega dne shod obeh političnih organizacij radi konsumnega društva. Konsumno društvo l e ustanovljeno ter se otvori prodajalnica s v prostorih na Stolnem trgu 20. t. m. ^ Sodstvo prodajalnice je v rokah tržaške zadruge, kontrolo pa ima poseben odbor, ki se je v soboto sestavil: Cerkovič za slovensko politično organizacijo, Ožbolt za državno železnico, Romanesi G. in Pertout za Gorico in Callini za organizacijo tiskar¬ jem. Vsem delavskim društvenicam toplo priporočamo, da se poslužujejo za vse potrebe le v zadružni prodajalnici. Solkan. Javen ljudski shod priredi naša organizacija v nedeljo dne 20. t. m. ol) 3. nri popoldne v prostorih A. Mozetič v Solkanu. Predaval ho sodr. dr. H. Tuma o predmetu »Na¬ rodnost in mednarodnost". Podgora. Javen ljudski shod se vrši pri nas v soboto dne 26. t. m. ob 3. uri popoldne v prostorih Štefana Bregant. Govorila bosta sodr. dr. Tuma v slovenskem in sodr. Tonet v itali¬ janskem jeziku. Dnevni red: a.) delavska zavarovalnica zoper nezgode; h.) or¬ ganizacija. Ravnateljstvo podgorske papirnice si je dovolilo gorostasen atentat na prostost delavcev in zlorabo svoje kapita¬ listične oblasti. Pri volitvah v zavaroval¬ nico zoper nezgode ni dalo delavcem na znanje niti dne volitve, niti ni poskrbelo, da si delavstvo izbere svoje zaupnike, marveč je kar ravnateljstvo samo izvolilo zaupnika ter mu izročilo dotične volilne listke in jih odposlalo agitacijskemu odboru v Trstu. Opozarjamo vodstvo zavoda, ka¬ kor tudi javna oblastva na to nezaslišano postopanje fabričnega vodstva in zahtevamo, da se volitev razveljavi. Ravno tako se delavci obračajo na jav¬ nost v zadevi ponesrečenega Pinavčiča. Sel je morda v smrt, ker mu je naložilo globo za malenkostni prestopek, kar je bilo pokojnega Pinavčiča tako prevzelo, da je postal nervozen, izgubil potrebno po¬ zornost, ter je ponesrečil. Kakor se pa go¬ vori, je ravnateljstvo poročalo v varoval- nici, da je bil pijan in je toraj sam pov¬ zročil smrt. Pinavčič je zapustil vdovo in štiri otroke ter ubogo družino še zadeva žalitev, da je oče v pijanosti prišel ob življenje. Delavstvo je po tacih slučajih jelo uvi- devati, da brez organizacije ne pride ni¬ kamor, in je upati, da se organizacija de¬ lavcev papirnice in predilnice vkratkem oživotvori. Sovmlnje. Javen shod priredi naša organizacija v nedeljo dne 20. t. m. ob 3. uri popoldne v navadnih prostorih. Predaval bode dr. A. Dermota. Sodrugi udeležite se tega shoda v velikem številu! l»i vača. Občina Naklo je danes naj¬ obsežnejša občina na Goriškem, vsekako pa najmočnejša občina na Krasu. Lahko rečemo preobširna, ker šteje 16 vasi, tako da so torej posamezni kraji mnogo preod- daljeni za skupno županstvo. Poleg tega je gospodarska razlika med domačimi in osta¬ limi prebivalci danes tako velika, da je neobhodno potrebno že iz gospodarskih in¬ teresov deliti občino na dva dela. Divača je jela po napravi bohinjske železnice pro¬ padati, ker nima faktorja, da bi se za njene prave interese zavzemal. V Divači je križišče državne in južne železnice, Divača ima svoje sejme in pri tem veliko potrebo vzdrževati promet s tujci in leto- vičarji. Zaraditega je prav kričeča krivica, da oblastva odklanjajo delitev občine brez pravih razlogov in tako zavirajo razvoj ene največjih občin na Krasu. Kakor je potrebna razdelitev občine, tako je treba tudi naglašati, da danes di- vaška občina nima nobenega zdravnika. V Divači je stotina delavcev in stotina do¬ mačih prebivalcev, kateri morajo zdravnika klicati iz Postojne, Trsta ali iz Senožeč. Ker pa imajo ti zdravniki sami dovolj opravka, zahtevajo za vožnje prevelike vsote. Tako imamo slučaj, da je stala in¬ tervencija zdravnika pri nekem porodu 150 K, v drugem slučaju 120 K itd. Uradniki, delavci in domače prebivalstvo so torej takorekoč prisiljeni umirati tudi v slučajih, kjer bi se zlahka pomagalo. Tudi obej že¬ leznici bi radi prispevali, kakor se sliši govoriti, vsaka po 1600 K, ako bi se ■ zdravnik nastanil v Divači. Ako se to ne zgodi, je kriva torej samo občina, ki ne vidi svojih pravih interesov. Posebno je uradništvo in delavstvo železnice močno prizadeto in je treba energične akcije, da se doseže imenovanje zdravnika in tudi ločitev nakelske občine na dva dela: v Naklo in Divačo. ISTRA. Pulj. Naše občinsko gospodarstvo. V puljski občini se vlada že nekaj let brez občinskega zastopstva. To je seveda nezakonito in je prav gotovo, da nikjer drugje nebi ljudstvo trpelo te abnormal¬ nosti. Seveda bi nas ne interesiralo, ako bi gospodje, ki se imenujejo upravni odbor upravljali občinsko imetje v interesu občine. Njihovo delo je pa ravno narobe t. j. v škodo občine. Naša vlada (namreč avstrijska vlada, to se razume) pa gleda in molči. Ta upravni odbor sklepa proračune, čeravno ve, da nima po zakonu nobene pravice sklepati proračunov. Občinsko užitnino so uredili na način, da ima občina vsako leto nad 1000 kron škode. Da ne govorimo o elktričnem tramvaju, plinarni in enakih rečeh. Vlada gleda, ali pa ne gleda in molči. Občina pa plačuje vsakoletne do¬ klade. Menda bi bil že čas, da bi vlada razpisala občinske volitve. Morda se pa boji ona in vse meščanske stranke, ker vedo, da bi potom volitev prišli tudi de¬ lavci do svoje kontrole v občinskem svetu. Pa bi vendar bil čas. /j Shod Zca vseučilišče. V soboto, dne A2. t. m. je bil tukaj v dvorani «Arco Romano šocialno-demokratični shod za slo¬ vensko vseučilišče. Shod je bil dobro obi¬ skan. Za predsednika je bil izvoljen sodr. Jelčič, poročal je pa sodr. Petejan. Govor¬ nik je razložil boje skoraj vseh avstrijskih narodov za visoko šolstvo, zlasti na jugu boj za slovensko vseučilišče na eni, za italijansko na drugi strani. Na to je go¬ vornik analiziral brnski narodni program avstrijske socialne demokracije ter je po¬ kazal, da je vsebina tega programa narodna avtonomija, brez katere ni misliti na na¬ rodno enakopravnost v mnogojezični Av¬ striji. Vsa vprašanja narodnega šolstva so v najtesnejši zvezi z narodno avtonomijo, ker se morejo ta vprašanja le tedaj rešiti povoljno za posamezne narode, če lahko vsak narod sam, neodvisno od drugih od¬ ločuje o njih. Tisti hip, ko bi bila izvršena narodna avtonomija v državi, bi bilo od Slovencev samih odvisno, ali si ustanove svoje vseučilišče ali ne. Cim priznavamo načelo narodne avtonomije, katero so tudi naše meščanske stranke vsaj teoretično večkrat naglašale, moramo pa tudi Italija¬ nom priznati pravico do vseučilišča in tudi pravico, da si izbero mesto, kjer naj se ustanovi. S protesti narodnjakov proti usta¬ novitvi italijanskega vsučilišča v Trstu se torej ne moremo strinjati, ker bi s tem oslabili svoje lastno stališče ter implicite priznali, da imajo tudi o našem vseučilišču odločevati drugi, ne pa mi. Pač pa je po¬ ložaj vsled različnih visokošolskih zahtev ugoden za Slovence in Hrvate, ki bi ga lahko porabili v tej smeri, da bi v Trstu in na Primorskem sploh dosegli potrebne ljudske, srednje in strokovne šole. Da bi bilo italijansko vseučilišče v Trstu nevarno razvoju primorskega slovanstva, je prazen strah; nevarno je pa pomanjkanje ljudskih in srednjih šol. Z vzajemnim odrekanjem vseučilišča se le ovira ustanovitev ene in druge univerze in taka politika se ne more imenovati narodna. Govornik je na to predložil sledečo re¬ solucijo : '«Slovanski delavci, zbrani na javnem shodu dne 12. decembra 1908 v dvorani «Arco Romano*, zahtevajo z vso odločnostjo ustanovitev slovenskega vseučilišča v Ljub¬ ljani ter prepotrebnih ljudskih in srednjih šol v Trstu in v Pulju. Shod priznava s stališča pravičnosti in svobodnega samood- ločevanja tudi italijanskemu narodu pravico do svojega vseučilišča ter pravico, da si sami izbero mesto, kje naj se ustanovi*. Resolucija je bila brez debate soglasno sprejeta, /f Nato je govoril sodrug Haramina o vlad¬ nem načrtu zavarovanja za starost in obne- nemoglost. Načrtni je dolgo zgodovino de¬ lavskih bojev za to važno socialno zahtevo in je razložil glavne točke vladne zakonske osnove. Razkril je spletkarijo krščanskih socialcov, ki se trudijo, da bi po njihovem vplivu popačeni zakonski načrt še bolj po¬ kvarili in vzeli delavstvu avtonomijo bol¬ niških blagajn. Pozival je delavce, naj bodo na straži, da stopijo, če bi bilo potrebno z vsemi močmi v obrambo delavskih intere¬ sov proti nasprotniškim nakanam. Po poročilu sodruga Haramine se je shod zaključil. Prečnik. Zaupni shod se je vršil pri nas v nedeljo dne 13. t. m. popoldne. — Poročal je sodr. Prijatelj o postanku so¬ cializma in o potrebi organizacije med de¬ lavci in malimi posestniki. Po shodu se je izvolil pripravljalni odbor, ki ima urediti vse potrebno, da se v kratkem ustanovi krajno organizacijo. Pri volilnem odboru se je takoj vpisalo nad 40 sodrugov v stranko. Obširno poročilo sledi. Književnost in umetnost. Koncert pevskega in glasb, društva v Gorici. «Inter arma silent musae*, tako bi moral vsklikniti človek, ki ima kulturno gibanje našega malega naroda pred očmi. Ako se oziramo na naše umstveno delo po različnih kronovinah je Koroška, Štajerska in tudi Trst malenkosten, ker sta tu od vodečih krogov za globje ideje, za pravo kulturno delo nikdo ne briga, pa tudi nima zmisla niti ne potrebnih pogoj ev za tako delo. V Trstu vre velika masa, poje, pije, pleše, kriči "živjo* in ne ve in ne vidi kam z voditelji vred. Umstvenega dela se je Trst z voditelji vred ogibal in menda se ga bo še nekaj časa, dokler iz spodnjih in mlajših slojev ne pride inicijativa za kaj boljšega. To velja tudi. za Ljubljano in za Gorico. Le eno odlikuje ti dve naši skupini. V Ljubljani in v Gorici imamo zavod ki edini med Slovenci reprezentira čisto kul¬ turno stremljenje; zavod, ki si je postavil vzgojo ljudstva potom glasbene umetnosti za cilj. In to je Glasbena Matica v Ljub¬ ljani s svojo podružnico v Gorici z dvema markantnima osebama, koncertnima mojst¬ roma Matejem Hubadom in Jos. Michlom. Obadva imata težko, uprav mnčeniško sta¬ lišče, obadva sta čista umetnika brez naj¬ manjšega političnega in postranskega strem¬ ljenja. Matej Hubad nam je velik mojster, ki ustvarja pevske in glasbene moči, v J. Michlu pa se nam razvija globok interpret našega prvega pesnika Prešerna. Koncert podružnice Glasbene Matice v Gorici dne 13. t. m. je markanten pojav v našem umstvenem življenju, da se ga mora tak niti celo slovenstvo. Preznačilno je, da ga tudi goriška inteligenca ni tunela, ali pa so bile le posamezne osebe, ki de¬ loma razumevajo ta umetniški pojav. — Koncert 13. t. m., kjer nam je podružnica Glasbene Matice podala same bisere prave slovanske glasbe, srbske, češke in slovenske, je bil slabo obiskan: galerija in dijaštvo — dobro zastopano, sedeži niti na pol zase¬ deni po navadnih prijateljih društva. Ob¬ činstva, ki bi prišlo na koncert radi umet¬ niškega užitka, pa z malimi izjemami sko¬ raj nič. Vsa letargija duševnega življenja goriškega je molela iz praznih stolov v dvorani Trgovskega doma v Gorici. In vendar nam je društvo podalo domače umotvore. Četudi izvajanje ni bilo na višku, so nam vendar lastne moči podale toliko, da bi vsak, kdor razume naše na¬ rodno stremljenje po duši, moral biti po¬ nosen na delo Josipa Michla in Glasbene Matice. — «Nezakonska mati* Prešeren- Michlova je danes najodličnejša naša ori¬ ginalna pesem s spremljevanjem klavirja. Ako se odračuna precej znaten nedostatek pri frazi ,«oče so kleli, tepli me* v hro- matični skali, je to res umetniško delo J. Miclila. Enako srečno je pogodil Michl Prešernovo gazelo «— da jo ljubim* za tenor solo s spremljevanjem klavirja. — Spremljevanje in petje je res prava gazela, ves Prešeren, le sklep spremljevanja pre- sega mero in je kakor neka meditacija zase ter ne odgovarja prekrasni skladbi gazele same. Aškere-Miclilova «Atila in ribič*, dasi je bila po občinstvu najbur- nejše priznavana, sicer dobro pogaja duh Aškercove balade, je semtertja dobro izde¬ lana. Zbor ob nastopu basov v začetku, slika rušenja in podiranja pa je docela ne- muzikalična. Kopičenje besedi, zavlačevanje zlogov in tempo ne daje veličastne slike rušenja in požarja, marveč je le prisiljeno hrumenje in tepetanje. Vsekako pa smo dobili z Josipom Michlom prvega interpreta Prešerna in z «nezakon¬ sko materjo* in «gazelo* dva bisera mo¬ derne slovensko-češke glasbe. Poslušali smo tudi vprvič Satnerjevo «Ob nevihti*. Je brez drugega lepa skladba, toda veliko hibo ima: v njej ni prav nič Simona Gregorčiča. Goriško občinstvo poleg tega sijajnega rezultata predstavlja vendarle precejšnjo . duševno in socijalno mizerijo. Ustnica uredništva. Akademiki Oariea. Prihodnjič. Za to št. došio prepozno. Tudi bomo na tisti članek sami natančno odgovorili. Nabrežina. Hvala. Imenitno toda objaviti smo primorani šele prihodnjič. Pulj. Hvala dobiš pismo. Amerika O. J. Uredili vse kakor ste naročili. Prosek. Dobro. Povedali smo že sodrugom ki bodo vso stvar uredili kakor je potrebno. Drugo smo naročili upravništvu. Izdajatelj in odgovorni urednik VINKO KERMOLJ. Tiska.TISKARNA MODERNA M. Susmel & Comp. ulica della Zonta 8. 4 DELAVSKI LIST Slovenci in Cehi v Trstu in na Primorskem. Pozor! 1 Potrebujete srajce, spodnje hlače otroške obleke, obleke za gospice in gospe in razne dru¬ ge domače obleke? Pišite na podpisano trdko rokodelnega tkanega platnenega in volnenega blaga 78 ct. široko 25 in. stane 10 kron » » 50 » » 20 » franko! Trpežno Pozor! Raznobarvno! Zahtevaite vzorce! Marie Cerna, Ručni tkalcovna, Novy Hradek u Nov. Mesta n. M., Čechy. J Gostilna „Alla Lealta“ ANTON SAITZ ulica clello Acque Vina najfinejša, domača kuhinja ===== Družinske zabave. - fpo: Pozor! <2S> V novem skladišču vina in likerjev = <22> ul. Madonnina št. 11, se prodaja različna vina prve vrste in po naj¬ nižjih cenah. ReM nov. . po 56 vin. liter Istrske novo . no 43 vin. liter Istrsko staro po 4R in kB vin. liter Razen tega ima na razpolago še veliko zbirko belih namiznih in de- zertnih vin, likerjev, i. t. d. Pošilja Iranko na dom. Vzorci na okus brezplačno. 3000 kron se da onemu, ki bi našel da je moje vino ponarejeno. Skladišče ia ia likerjev FONDA. TRST, ul. Madonnina št. 11. PEKARNA IN SLADČIČARNA Dominik Milanič TRST, ul. della Guardia št. 24. Kruh vedno svež I. vrste konfckcijoniran večkrat na dan potom lastnega higienič¬ nega sistema. -—— VELIKA ZALOGA = Likerjev v steklenicah. UMETNI FOTOORAFIČN1 ATELJE pri sv. Jakobu ulica Rivo št. 42 (pritličje) TRST. Izvršuje vsako fotografično delo kakor tudi razglede posnetke, notranjost lokalov, porce¬ lanaste, plošče za spomenika, itd. itd. POSEBNOST POVEČANJE VSAKATERE FOTOGRAFIJE. Radi udobnosti P. N. naročnikov sprejema naročbe in jih izvršuje na doma ali zunaj mesta. Skladišče ameriških mrežic in aparatov za električno in plinovo luč E. WOLFLER - TRST - ulica delle Acque št. 20. - Zahtevajte po vssii kavarnah in goslilnal IT IT PAGANI TRST. Ulica Acquedotto št. 6. Velika zbirka igrač, okraskov, parfu- marij, mila, ovratnikov, zapestnikov, kravat, i. t. d. kron samo stane popolna moška obleka edino v zalogi zgotovljenega blaga V. D OBAUSCHEK — TRST, ul. Giosue Carducci št. 11. PO ZELO AIZKIH CENAH se dobi tudi raznobarvne in črne moške In deške obleke kakor tudi kostume zn otroke. I>obi se tudi svršnike, kratke zimske jope, jopiče in hlače. Plave obleke za kovače in mehanikarje. Klobuke in kape, perilo in ovratnice, sploh vsakojaka moška oblačila. Izgolavlja se obleke po naročilu. Govori so slovenski. Vpiše se DMMeilNN) lahko vsak dati v zadružnem uradu ulica Hoschetto 5, I. nad., ali pa v zadružnih skla¬ diščih ul. JBelvedere št. 34, ul. delVIstria št. lO, ul. del Sulice št. 4 in ul. Acque- dotto št. 67. ,,Delavski List“ se prodaja: T Pulju: v tobakarnah ZADNIK, ulica Promontore; BLAKA, ulica Giovia; Zanon, Čampo Maržo; CAMUFO, ulica lircolazione del Arsenale; BENUSSI, ulica Sisiano; PETAROS, Corso Francesco Giuseppe I. V Gorici: v tobakarnah: SCHVVARZ, ul. delle Scuole, KREBEL, ul. Rabata in BAIT, ul. Camposanto. IVAN HOVANSKI ul. Como 22. V Podgori: v tobakarnah SKOČIR ANE in PREGARC JEREE. Vrtojba: FABIAN FRAN. tob. Nabrežina: v delavskih konsumnih zadzugah. Jesenice: MARIJA NOVAK, Gostilna pri Masarju. Gabrovica: FURLAN BENEDIKT tob. Nadalje, se prodaja v TRSTU, in v okolici v vseh važnejših tobakarnah. Gostilna „ Časa del Popolo (Zadružna delavska gostilna) Trst, ut. S. Tazzaro in ul. S. Caterina, (š Domača kuhinja vedno dobro preskrbljena. = Cene zmerne. = (((mšT Shajališče zunanjih sodrugov. Slovani! Podpirajte edino Slovani! Slovansko knjigarno in papirnico Josipa Gorenjca, Trst, ul. Valdirivo 40 m uuuuuuiui untiutuiiiutuiuimiittitutuiuuuuuutuiuuuuuummuuuuuuuuu uuuuuaj u = KAROL GERBEC = BRIVEC v ulici delle Acque št. 17. Pilotni mesečni tarif. Šterilna svetilka Long. Zbirka parfumarij in mila. mmnn TmnTmmvmvnr.nnwvTvmvmvnmvnnnwmwinnnnnnnwwnwTWTmTTTnnwTrTn I = TRST = Ulica Caserma = in ulica = Torre Bianca. Napitnina je odpravljena. Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in časnikov v vseh jezikih. = v Dobravljah na Goriškem = Registrovana zadruga z omejeno zavezo. Pred kratkim ustanovljena Na razpolago ima 10.000 hi. vina (mošta) zdru¬ ženih kmetov iz najboljših vinogradnih krajev, kakor: Brje, Skrilje, Dobravlje, Kamnje in drugih — bližnjih vasi. — • » LASTNE KLETI m Priporoča se cenjenim konsumentom, zadrugam, trgovcem in gostilničarjem po Goriškem, Kranjskem - Koroškem v Trstu in drugod. ~ Postrežba točna in prava. = Cene zmerne. — ZADRUŽNO VODSTVO. —=