fin.
APIJIN LHT
O
O
o
XXVI.
8. septembra
1930.
Tisk
Prekmurske Tiskarne, Za tiskarno odgovoren HAHN IZIDOR v M. Soboti
MARIJIN LIST
NEVTEPENO POPRIJETA DEVICA MARIJA. - Pobožen mesečen 1
Vrejfije ga z dovoljenjom cerkvene oblasti: K lekl J« žef, vp. pleb. v ČrensovJ Slovenska Krajina. Izhaja vsaki mesec 8. na spomin petdesetletnice razglasi verske istina od Marijinoga nevtepenoga poprijetja leta 1904. dec. 8., gda je te list prvi pobožen slovenski list Slovencom Slovenske Krajine do rok dani.
Cena na leto: doma na skiipni naslov 10 Din., na posameznoga 15 Din v države Europe 25 Din., v Ameriko i v Canado z Novinami i kalendarom „Srca JezJ? voga" vred štiri dolare. Za to naročnino objavi M. List tudi vse dopise i izvrši t, naročitve Amerikancovl Kanadancav brezplačno.
Naročniki so deležni sada več jezerih sv. meš i dobijo k listi vsi brezplačno w lendar Srca Jezušovoga i knižico »Priprava za srečno smrt". M. List z kalendamt Srca Jeiušovoga je priloga Novin.
Naročniki, ki majo doma na skupni naslov M. List, to je ki plačajo samo 16 Di, naročnine za njega, plačajo 2 Din. poštnine, kda dobijo do rok kalendar Srca Jezusovo^
V vredništvi M. Lista v,Črensovcih se dobijo kupiti: 1. Živlenje sv. Martini pfispeka za 1 Din 75 par; 2. Živlenje sv. Jieušekove Trezik» po 5 Din; 3. Molitveni knjiga »Hodi k oltarskomi Svestvi" v celo platno vezana z rdečov obrezov 12 Dii z ztatov obrezov 20 Din; 4, skrivnosti sv. rožnoga venca po 2 Din 50 par 15 falatS 1 5. knižica: »Priprava za srečno smrt" 2-50 Din.
Dari.
Na sirotišnico „Dom svetoga Frančiška v Črensovcih" so dariivali v dinaraj slede«: Kodila Bara, Ižekovci, prosi 2a zdravje, 20, Senica Martin, Ižekovci "20, Žižek Mihal Ižekovci 20, Stanko Marija Žižki v zahvalo za srečno odajo 10; Prša Verona Žižki v zahvalo za srečno odajo 5; R Žižki v zahvalo za srečno odajo 10; Kramar Martin Žižki 75; občina Črensovci grabo poleg pokopališča; hranilnica i posojilnica v Črensovcih 1000 Din. za fundacijo slepih sirot; Godina Marija, D. Bistrica v zahvalo za dež 10, Marton Kata D. Bistrica prosi za odpuščanje grehov 10, Kohek Mihal i Treza prosita za pokojnega očo 10, Marton Kata D. Bistrica 2, Tkalec Marija i Marič Kristina nabrale v Odrancih 65, Gerič Stevan M. Polana prosi za edno pokojno 10, Smej Števan Beltinci 10, Madjar Marija Hotiza 10, Madjar Ana Hotiza v zahvalo svetomi Antoni, ka je stvar srečno odana 10, najdeno 1, Horvat Marija Črensovci prosi za srečno potu vanje v Canado 10, Horvat Marija Črensovci prosi za zdravje moža 10, Horvat Števan M. Polana 25, Balažic Orša z G. Bistrice prosi za stanovitnost dva sina v Ameriki 20, Kocet Janoš G. Bistric v zahvalo sv. Antoni, ka je stvar srečno odana 20, Kocet Janoš G. Bistr ca prosi za ednoga pokojnoga 10, Tkalec Kata G. Bistrica 10, Hren An Sr. Bistrica prosi za srečen porod 10, Romarje od Marije Bistrice z Čren sovske fare 41, Tivadar Ivan kolonist Mostje 10, N. N. z Gomilic pros. po svetoj Maloj Treziki Bi. Devico Marijo za zdravje deteta 20, Jakšič Ivan i Horvat Stevan nabrala na G. Bistrici 174, Lebar Martina žena G. Bistrica, prosi zdravje 20, Tkalec Klara G. Bistrica 10, II. Radostna Roža G. Bistrica 11, Kotrige škapulerske Matere bože z D. Bistrice, prosijo se razširi njena čast 20, Horvat Martin i Kramar Jožef nabrala na Sr njoj Bistrici 155, N. Žižki v zahvalo, ka njej je Bog stvar občuvao 10 Oča sirot povrni vsem obilno!	ODBOR
Mladi misijonar.
Moje potuvanje se je začnolo 3. oktobra, gda sam se poslovo od domači- Velka je bila moja žalost, liki tolažila me je miseo, ka najmenši trUd nede pozableni.
Ešče tisti den sam prišo v Ljubljano. Nadvse lubeznivo so me sprejeli gospodje na Rakovniki. Drugi den sam nadaluvao svojo vožnjo proti Turini. Bilo je že tretjikrat, ka sam se pelao po istoj poti, zato sam se nindri nej stavlao, kak gda človek šče kaj novoga viditi. Pa tudi časa je ne bilo. V Turini so me moji tovariši že čakali. Naš vrhovni predstojnik so vsakšemi dali misijonski križec i se od vsakšega posebi poslovili. Ed^n mesec smo mogli čakati, ka je odplavala ladja od Genove. Drugi den smo si že razgledavali francosko pristanišče Marseille. Lepo i velko morsko mesto je to, od šteroga smo se že drugi den mogli ločiti. Tista noč je bila jako viherna. Ladja se je močno zibala i moje tivariše je mantrao morski beteg. Znate ka je to? Rado gori žene, pa tudi vU. Jaz sam na srečo celo noč dobro spao. Ceh drugi den smo se vozili. Dne 2.4 novembra smo prišli v Barcelono na Španskom. Tu je ravno te bila velka razstava. Dne 4. novembra smo prevozili ožino Gibraltar. Tu sam skoro od bluzi vido Afriko, zato, ka sta si tam Afrika pa Evropa samo 3 km. na-raznok. TU se zdaj začne tista duga vožnja, med šterov človek neve, ka bi delo. Edno posebno reč sem tudi vido. To je bilo sfaajanjenje i zahaja-nje sunca. Či se je sunce bole približavalo morji, tem vekše jegračuvalo; okoli njega pa je bilo vse kak v ognji, voda, megla i mi. Eden večer, gda je že sunce zatonilo, smo zaglednoli prve ptice. To je bilo znamenje, ka je zemla bluzi. Okoli polnoči smo se pripelali v Trinidad, prvo Ameri-kansko pristanišče. Nato so se hitro minjavale druge štacije, kakti: Guana, Curacao, Puerto Colombia, gde nss je zapustilo dosta tivarišov, ar so bili namenjeni v tiste kraje, potom Cartagena i nazadnje Calan. Pri tom va-raši se začne velki panamski prekop. Ladje idejo prek toga prekopa ščis-ta po svojem. Vodo najmre umetno gor zdigavlejo, tak ka ido ladje naj-prle gor, te pa dol po bregi. Vse to se dela s pomočjov velkih kadi za vodo. Tu smo srečali edno jugoslovansko ladjo. Od tU naprej so se hitro menjavale štacije: Bolboa, Libertad, Kallav, Mollendo, Arrica, Ikike, Auto fagaste, i slednjič Valparaiso, kama smo prišli dne 5. decembra. Iz Evrope v Ameriko smo vozili 36 dni. Z pristanišča smo se včasi odpelali z drugimi salezijanci v salezijanski zavod. Tam so nas lepo sprijeli celo z godbov. Drugi den smo si poglednoli zavod i najlepši tao varaša.
Tti je zdaj vse inači kak pri vas. Vi tam zmrzavlete, mi pa eti čreš-rije zobamo. Po obedi smo nadaluvali pot proti Santiagu. Do cila smo prišli ob 6. Tudi tU so nas že čakali Salezijanci iz Macul. Drtigi den smo si poglednoli zavod i najlepši tao varaša, nato smo se pa odpelali z drugimi Salezijanci v naš zavod v Macul.
Naše potuvanje smo dokončali na svetek Nevtepene 8. decembra. Marija je slem štela pokazati, ka je ona vodila našo vožnjo i nas srečno pri-pelala do cila. Zahvalili smo se njoj i jo prosili, naj nam pomaga, ka srečno prepotujemo trnjavo pot živlenja i pridemo do cila v sveti raj.
MAROŠA MARTIN, salez. misijonar.
V Vatikan! so napravili celo razstavo darov, ki so jih dobili sv Oča ob svojem jubileji. Med darovi je tudi vnogo takših, ki so prišli iz misijonskih krajov.
Bodi popolen.
XI.
Vse znanje svetnikov se lehko izkaže z dvojov rečjov: delati i trpeti Tisti, šteri to oboje najbolše spuni, je najvekši svetnik. (Sveti Frančišek Šaleški).
Nikdar se nemremo zadosta načUdivati, ka so vse včinoli i pretrpeli velki svetniki, kak sveti Ambrozij, Bazilij, Hieronira, Krizostom, Dominik Vincenc Pavelski i vnogi drugi.
V živlenjepisi očakov, čtemo, ka je sveti Dorotej svojega vučenika Dositeja vsikdar navajao na zatajiivanje, ka bi ga v dobrom i svetom živ lenji vtrdno. Či je opazo, ka njegov vučenik ma kakši lepi predmet, ga njemi je vkraj vzeo, čeravno bi njemi bio potreben. Vnogokrat, kda ga je kaj pitao, njemi je ne odgovoro, kratko; vse povsedi je poskiišao, ka njegova želenja i nagnenja odpravi. Dositej ga je v vsem bogao i trpo brez odgovarjanja pa je že v petih letaj dosegno veliko svetost.
Moliiev: O predobri Jezuš, daj mi gorečnost Tvojih svetnikov, ka se bodem z vednakov srčnostjov zatajtivao i ka vsikdar z veseljom včinim ono, ka se mojoj naturi najbole proti postavla pa tak dosegnem korono zatajiivanja.
Šestjezero krivovercov je povrno v tresetih letaj svojega misijonskoga pozvanja pavlist amerikanec v Bertrand Conway, v Ameriki.
Šoferje molijo. V Londoni so katoličanski šoferje stopili v bra-tovčino i so skupno molili edno viiro Najsvetejše Oltarsko Svestvo v cerkvi svete Ane.
Doktorje delajo dOhovne vaje. V eršekiji New-Yorka v Ameriki je v „Domi sv. Ignacija" 134 doktorov (zdravnikov) delalo duhovne vaje.
Rimsko nagrado za najlepSo podobo je dobo Amerikanec Marks Simpson Jr. Viljem. Napravo lepo podobo sv. Frančiška assiškoga.
Na grob sv. Aegiistina v Hippoji je priromalo 30 000 ludi, zdaj, kda se obhaja 1500 letnica njegove smrti.
OdzvUna Rima pripravlajo staro poslopje Castel Gandolfo, ki je lastnina cerkvene države. Sv. Oča bodo lehko šli ob najvekšoj vročini prebivat v to popravleno poslopje, od šteroga je lepi razgled tudi na Rim. Zrak je tu čisti i zdrav tudi v dnevaj najhujše vročine. Zdravnik je PijiXI tanačivao, naj iščejo spremembo zraka odzvUna Rima, da se okrepijo za volo znotrašnje bolezni.
9. julija je vmro najstarejši kardinal Vincencij Vanutelli. Doživo je 95 let. Čeravno jako stari, je bio do zadnjega jako delaven i duševno mladi
VSEBINA:
Mamika, če bi jaz zvezda bio. Stran 1	Križovo.	„	10
Mesna zveza Marije Pomoč-	Blaženi Ivan Bosko.	„	12
niče.	„ 2 Misijonski glasi.	„	13
Od „Doma sv, Frančiška"	„ 2 Najsvetejše Ime Jezušovo.	„	14
Fond za razširjanje Marijine	Življenjepis Chambon Marije
časti.	„ 3 Marte, laične sestre reda
Predga pri novoj svetoj meši	Marijinoga obiskavanja	„	15
č. g. Vojkovič Jožefa 20. jula	Ne ogovarjaj svojega bližnjega	„	15
v Tiirnišči.	„ 5 Cerkveni glasi	„	16
Mamika, ce bi jaz zvezda bio. . .
Mamika, če bi jaz zvezda bio, jaz bi šteo biti tista zvezda, štere je te miglala, kda se je tvoj boži sin narodo. Na Jezuša bi šteo jaz doligledati i njemi svetiti, ka bi najšeo pot do ubogih grešnikov! Tista zvezda bi šteo jaz biti, štera ti je vti-panje vlevala v noči velikoga petka v srce: za tri dni ga vidi-Ia boš! Sirotika! Gda si se brez sineka vračala domo, v samotno, ostavljeno hišico od groba, kde si ga ob slednjim po-gtednola z pogledom, ki srca prebada, te, te je sprevajala na tvojoj tužnoj poti od groba do doma zvezdatna neba. Zvezde so ti delale tovarišijo, zvezde so ti brisale suze, zvezde so se zgu-čavale z tebom, zvezde so verostale z tebom celo noč. I zvezde so se pali prikazale v soboto noč i te pozvale, Žalostna sladka mamika, so te pozvale, naj malo, samo malo počakaš, njihov krao, tvoj Sinek že stanuje . . . I zvezde so ga k tebi pripelale pa se z tebov veselile, kda si Žalostna mati boža postala Radostna mati boža, ar si svojega zakopanoga Jezuša nazaj dobila i ga nikdar več ne zgflbila. Zvezda ščem biti, tista zvezda, štera se blišči okoli tvoje svete glave. Venec teh dvanajsterih zvezd ščem biti i ti svetiti prečista Devica Marija. Moja čistost, moja krotkost, moja IGbezen do Boga i bližnjega, moja potrplivost, moja vera, moje vDpanje, moja pobožnost i teh jakosti sestre naj bodo tisti zvezdatni venec, šteri bo kinčo vso moje živlenje, tebe, mati presladka. Pa če zaspim, te tiidi naj svetijo te zvezde. Z nebe, od tebe, naj te sinek sveti dol na zemljo z svojimi zvezdami, z svojimi !akostmi i naj vodi dušice po poti, po šteroj si ti njega vodila, ka se ščistijo i pridejo do prave liibezni do tvojega Jezuša po istinskoj liibavi do tebel Mamika, zvezda tvoja ščem biti, ne piisti me dol z tvoje nebe, z tvoje glave!
Gda zvezda se odtrgne z visokoga neba Na njeno mesto stopim, naj svetim ti Gospa 1
SRČEN.
Mesna zveza Marije Pomočnice.
1.)	15 let vsakšo nedelo se opravla v Martinišči sv. meša za dii§e ne i telovne potrebščine darovnikov.
2.)	Okoli 3000 (tri jezero) sv. meš darujejo vsakše leto za poko kotrige mešne zveze salezijanski duhovniki sirom svejta.
3.)	V to zvezo se lehko dajo zapisati živi i pokojni ... pa t večkrat i z večimi nakanenji.
4.)	Kotrige te zveze bodo talnice vseh pobožnosti, ki se vršijo Martinišči i tiidi vseh molitev i dobrih del, ki jih salezijanci opravlajo sveti. •
5.)	Kotrige plačajo 12 Din. letno. Čas plačila trpi 10 let. Cela šu 120 Din. se na ednok tfldi lehko plača.
6.)	Za nabiralceM širitele mešne zveze se bodo opravile letno šče sv. meše: na Božič, na Vflzem, na Risale i na Marijo Pomočnico.
7.)	S šumov, ki se nabere, se bodo rešili dugovje i se bo dozid „Martinišče".
Ta nova pravila — vnogo bogatejša od prvih - so naš milosti g. Dr. Andrej Karlin, hercegpflšpek i apoštolski administrator potrdili 17. junija 1930. z aktom št. 692/29—2.
Kak vidite je velka dobrota ta mešna zveza za našo Slov. Krajino tfldi za vsakoga sina i hčer našega dragoga Prekmurja.
Sv, Lenart Portomauriški pravi: Gvflšen sem, ka bi se svet br daritve sv. meše že davno pogrozo pod žmečov svojih lastivnih grehov
Pri nas je tiidi vnogo božnije. Mešna zveza bo zadržala roko bož odvrnola zaslflženo kaštigo od nas.
Pa ne samo to — prinašala nam bo blagoslova i vidne pomo
Bože.
Od „Doma sv. Frančiška".
^j[liiiaiiiiiiiiaiiiiiiiviiiiiiiiaiiiiiaifiiiiiiifiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiitttiaiiitHaiiiniiiiiiiigiiiiiitiHiiiiiiiiiiiiiiitiaiiaiivi«uiiiiiffviiifiiiiiiiiiiiiq
Tolažba za darovnike.
Za vse darovnike žive i pokojne f v teh namene se slOBi vsaki tjeden edna sveta meia od tistimao, kak se je začelo nabirati na Dom i se bo slUžila v Domi stalno naprej kak večna meša do konca sveta. To Je na leto 52 svetih mei do konca sveta!
iBaaiBaaaaBBaBaaaBaaBiiaBBaaaaaaaBBaaaBaaaaaBBaaaaaaaaaBaaaaBaaaaaBaaaaBBaiBiaaaiBaaiaaiiaaaBaaiaaiaBBBBaBtiaaaaaaaaBaaaaBBaaaaBBiaaaBBBaaaaaiBaBafaaaiaaBaBtltf Dari prošenj. Od zadnjega meseca so se dari prošenj jako povn< žili. To je znamenje, ka dober Bog budi viipanje v dušaj za pridobit« pomoči, če do pomagale njegovim sirotam. Pa inači niti biti ne more. ^ je pa dober Jezuš pravo, ka tisto, ka tomi najzadnješemi svojemi bližnjei včinimo njemi včinimo. Na tablaj M. Lista so ti dari i nameni prošenj objavljer Zahvalni darov je tGdi zadosta lepo število. Genljivo je ugotovil ka narod za vsako reč, ka njemi v dobro spadne, Bogi pripiše. I tak prav. To je tista prava živa vera jž štere,kak pravi sveto Pismo, prav Cen žive.	-
r
— 3 —
Pari občin. Prinesla sta dare našiva nabiratela iz G. Bistrice — z a gornjega konca i nabiratela iz Srednje Bistrice, pa nabiratelici iz ed-Sfga dela Odranec
■ 6 par občine Crensovci. Crensovska občina je Domi dariivaia tisto mlako, štera leži poleg pokopališča. Zdaj je toti malo vredna, ali če se avozi', do krasne grede tU. Že zdaj zato prosimo naše cestne nadzornike fcestaVe, ki do meli v bližini kde kakšo višešnjo zemljo kak i vse dobre duše, naj nam jo voščijo, ka za sirote te falaček zemlje tiidi v hasek
spravimo.
Ste se že odločili, ka date kakši dar za senje Doma? Vzeme se ^e. Obleka, platno, posoda, vino, slatina, šker, pohištvo, stvar itd. itd. Keffl več dobimo, tem vekše bo senje i tem več dobi Dom sirot. Premislite si, ka bi zmogli 1 ?
Prosi molitve vseh i se zahvaljuje za vsaki najmenši dar vsem ODBOR.
Fond za razširjanje Marijine časti.
Dokončamo 25 letnico Marijinoga Lista. Dec. 8. jo dokončamo. Za velike dobrote, z šterimi nas je dobra nebeška mati v teh 25 letaj obsipala, kak se naj zahvalimo? Kak njej naj damo hvalo, ka se je število naročnikov za 25 letnico tak razveseljivo povekšalo 1 ? Kak se njej naj zahvalimo, ka v toj 25 letnici je teliko duš Slovenske Krajine prenovljenih po svetih pobožnostaj, štere so se ravno v znamenji 25 letnice vršile ali se bodo šče vršile? Večina naših far se bo duhovno ponovila I kda se dokonča 25 letnica i kda se posliihnejo prošnje far, štere so že zaprosile pobožnostil Kak se naj za vse to zahvalimo nebeskoj materi?
Najboša nebeška mati ma dosta sovražnikov, Vnogi tajijo njeni naj-vekši kinč, njeno devištvo, njeno bože materinstvo, njeno svetost, njeno oblast. Velike šume penez majo zbranih z šterim razširjajo krive navuke od nje, ki je mati našega najvekšega dobrotnika, miloga Zveličitela. Bomo mi, deca Mirijina, mirno gledali, kak se šopirijo zavezniki pekla proti časti Marijinoj, ki je tiidi naša časti? Nel I nikdar ne. Če smo dozdaj širili njeno čast, jo bomo odsehmao ešče bole. Njenih dobrot smo teliko sprejeli, da iz zahvalnosti z podvojenov gorečnostjov stopimo v bran njene dike, njene slave, njenoga Jezuša. Njena dika i njena slava je dika i slava njenoga Jezuša, kajti ona za sebe nikaj ne obdrži, vse da njemi. Tfldi nas i vse naše. Zato je pa njena čast tGdi naša časti Čuvajmo, branimo to čast I Ne samo Marijina, tudi naša je i oboja samo za Jezuša I Čuvajmo to čast i zato širimo njene liste, ki zagovarjajo, branijo to čast! Isti-na, ka smo siromacje v vrednosti. V lfibezni smo pogati. Liibezen je pa iznajdliva. Takša je tiidi naša. Znajšla je pa sledeči pripomoček. Eden fond spravimo vkilp proti fondi Marijinih sovražnikov, fond, šteri bo podpirao viidavanje i širjenje vsega, ka diči Marijo. To naj bo naš zahvalni dar za Marijin List ob 25 letnici.
Če htidobija zna zbrati proti Mariji fond, zna liibezen za njo tudi. Etak ga bomo zbrali i obdržali. Vsako leto na Velko Mešo, kda obhajamo spomin, ka je naša dobra nebeška mati zaspala i se v nebo odselila, kama. t nas čaka, bomo prosili od vsake katoličanske družine eden dinar. To bomo
prosili skoz deset let. Povejte jeli toga dara ne bi mogli dati Jezušovoi s našoj materi 1? Za deset let se z teh darov nabere precejšnja šuma, štere intereš de podpirao razširjenje Marijine časti, ka de lepši, ka de vekjj M. List, ka več dobroga prinese za duše. Ne razmite krivo 1 Ne prosijo od vsake duše eden dinar. Od cele familije komaj teliko i to samo ednok na leto: a na Veliko mešo i samo skoz deset let. Če te den ne bi mog& što darfivati, lehko da sledkar gda šteč. Če prle ne bi bila prilika, lehko te da, kda de se bo poštnina za kalendar pobirala. V kalendari Srca Jezušovogs je to popisano i razloženo ešče bole. Prečtite si!
To miseo, vupamo, ka nam je dala Marija, kak i tisto pred 25 leti naj začnemo izdavati M. List. Ka je njeno delo bilo prvo, posvedoči
Marija, pomočnica siromaškoga človečanskoga naroda, ne zavrži nas uboge sirote, ki nas teliko nevol tlači v Slovenskoj Krajini!
letni obstanek njenoga lista v teh strašno teških časaj. Ka je to drugo de lo tudi od nje, bo istotak posvedočo obilen blagoslov pri nabiranji. Prva je začnola z nabiranjom Črensovska fara, tista fara, kde je M. List pred 25 leti zagledno svetlost sveta. Na Velko Mešo je bio ofer v te namen je prineso 495 Din. Lepi začetek. Hvala Mariji za te dari
Kak smo pravili, prosimo od edne katoličanske hiše samo eden dinc na leto, za razširjenje Marijine časti i to skoz deset let. Vsega skiip tak desetih letaj 10 Din. Pri najvekšem siromaštvi se to zmore. Zato prosimo naše vrele, nevtrfidlive širitele i širitelice Marijinoga Lista, naj nam kočijo kak dozdaj i tak i ozdaj na pomoč i naj poiščejo vsako katolii sko hišo, je naročena na M. List ali ne, i naj jo prosijo en dinar ne
ne za M. List, nego za čast Marijino. Viipamo se, ka niedna je ne b0 odbila.
Ka pa če bi što nameno več dati? Vzemite vse, ka vam što da i pobite vsakomi, ka zahvalnosti naj ne čaka od človeka, nego od Jezušove matere, ar njenoj časti daruje svoj dar. Povejte pa šče nekaj dobrim du-§am, dfa§' širitelje i širitelice! Povejte njim, ka od nje, od Marije razlaga Vlaticerkev reči svetoga Duha: „Ki me odičijo, vekivečni žitek zadobijo gccli. 24-31.)
Zdaj pa ešče nekaj jako važnoga! Vsakomi ki bi meo občem i bi za razširjanje Marijine časti mogo dariivati 1000 Din., tistomi bi davali, pač tisto j hiši skoz petdeset let brezplačno Novine, ^M. List, kalendar i vse spise, Sfere bi z, temi listi kak teh priloge izhajale. Če računamo naročnino naših listov kak je zdaj 35 Din., bi v 50 letaj plačala edna hiša 1750 Din. To pa teliko pomeni, ka vsaki, ki bi dao 1000 Din. za razširjenje Marijine gasti, bi si 750 Din. prišparao na naročnini. Ki pa ma na svoj naslov naročene naše liste, bi si 1250 Din. prišparao. Se razmi, ka mi toga dara od nikoga ne želemo. Ali ar so plemenite i bogate duše med nami, štere gorijo za Čast božo i iščejo priliko kak se naj dobroj nebeskoj materi oddužijo za vnoge od nje prijete dare, zato njim ponudimo to lepo priliko.
Vse, ka što nameni dariivati naj izroči širitelom ali širitelicam, ali pa pošle naravnost na uredništvo M. Lista v Črensovce.
Vredništvo i upravništvo Marijinoga Lista v Črensovcih.
Predga pri novoj svetoj meši č. g. Vojkovič M Jožefa 20. jula v Turnišči.
„Neste vi mene zvolili, nego jaz sem vas zvolo i vas postavo, da ide-te i sad obrodite i vaš sad ostane." (Jan. XV.—16.)
Reči božega Zveličitela nalagajo veliko odgovornost starišom, farni-kom, odgojitelom. Te reči jasno povejo, ka nišče nema pravice koga določiti za duhovnika — samo Jezuš. Stariš naj zato ponižno prosi dobroga Zveličitela, ka tiidi njegovoga sina zvoli za svojega slugo, a sam ga ne sme voliti, tem menje pa siliti. Rajši ne biti duhovnik, kak pa postati slab duhovnik. Farniki nemajo pravice, ne eden, ne vsi, ka bi zvolili što naj bo duhovnik, niti določiti osebo, štera naj bo njihov diiševni pastir. To pravico ma ledini jezuš, ki voli sebi pastire po pristojnoj cerkvenoj oblasti. Ravnotak nema pravice odgojiteo mladine določiti: ti boš dfihovnik. Izvolitev koga v duhovniški stan ali kakšo določeno osebo za določeno duhovniško mesto, pripada jedino Jezuši, ki potom svoje namestnice, pristojne cerkvene oblasti rešava zadevo svojih duhovnikov i duhovniških služb. Ki bi nači delao, bi vkraj jemao Kristuši njegovo oblast i bi strašno odgovornost noso pred njim, večnim sodnikom, pastirom vseh duš .za svojo predrznost. Zakaj jaz to pravim?
Med svetom živemo i vidimo navade sveta kakše so, kda se ide za pridobitev kakše sliižbe. Naj se ne bi mi po navadi sveta ravnali pri duhovniških pozvanjih i mestaj, zato omenjam jasne Jezušove reči. Svet naj-
Predgati so g. Klekl Jožef vp. plebanoš z Črensovec. Predgo objavimo na želo, stera je prišla na uredništvo Marijinoga Lista.

mre, kda šče kakše mesto dobiti, pošilja deputacije, išče zagovrnike, va mite. Pri duhovniških pozvanjih, pri zasedbi diihovniških mestne sm mo nikdar kaj takšega včiniti. Navade sveta nas ne smejo nikdar za bov potegnoti. Pri zvolitvi koga za duhovniški stan ali za njegovo d hovniško službo je samo edna pot: molitev. Stariš, odgojiteo, farnikjedu žen moliti, naj Jezuš zvoli i pošle tistoga, koga je nameno poslati. I eden dober duhovnik ne išče drUge poti, kak to Jezušovo. Ta pot ro<« mir i se bože zveličanje trosi na njej za ovce i pastira, ža farnike i sanjei duhovnike. Ne gledajmo, dragi krščeniki, dUhovniškoga stana z očmi sveJ ta, nego z Kristušovimi očmi i zato se nikdar i nindri ne vmešavajmo y | Kristušove zadeve z ničim drugim kak je sam določo: „Žetev je velik/A delavcov je malo, prosite Gospoda žetve, naj pošlje delavce v svoio žetev (Mat.-IX.~ 37-38): Molimo.
Kak smo čUli, Jezušova reč se glasi, ka duhovnika on postavi, naj] sad obrodi i ka naj te sad ostane. Denešnji evangelium nam lepo razloži te sad, šteroga duhovniško delUvanje more doprinesti. Četveri je te sad: l.smilenje kazati ovcam, 2. mir njim nositi, 3. nahraniti je i 4. pobrati drobtinje, štero ta zmečejo. Dober Jezuš, višji duhovnik vseh duhovnikov i višji pastir vseh ovčic, blagoslovi naše reči, da se bomo po njih napunili, vsi, duhovniki i verniki z obilnostjov tvojega duha.
1. Svojim apoštolom, duhovnikom je pravo Jezuš, kak čtemo v evan-geliumi svetoga Janoša: „Ne li sam vas dvanajset odebrao?" (Jan. VI-71,) „Od sveta sem vas odebrao." (}an. XVI-19 ) Svetlo kažejo te bože reči, da število svojih duhovnikov Jezuš določi i da jih je odebrao od svetaj da ne bodo delali kak svet dela, nego da bodo kazali njegovoga duha i| svojim živlenjom. Kakši je pa te duh ? Velika vnožina je bila zbrana pri Ježuši kak pravi denešnji evangelium, i tri dni je poslušala njegove navu-ke. Postala je lačna. Če lačne pUsti poslušalce domo, onemorejo na poti, ar so bili že tri dni v pustini i pot prek po njej je duga do doma, Zdaj pokaže Jezuš svojega dUhovniškoga duha nad temi gladnimi svojimi ovčicami: „Milo mi je nad vnožinov, že tri dni trpijo z menov." Tak si zguči. Apoštolje neso razmeli ŠČe zadosta Jezušovoga duha, zato so se začeli vUgučati: „pa što bi je mogo nasititi z kruhom vu pustini?" A Jezuš naj pokaže kakšega duha more biti duhovnik, njegov apoštol, niti ne odgovarja na njihovo pitanje, nego svoje tira naprej: „keliko kruhov mate?" Pot kaže s tem nam duhovnikom, da moremo meti smiljeno srce. Tri dni je bio narod ž njim i njemi je v teh treh dnevaj odpirao smilenost svojega srca do njegove duše, kda njemi je glaso svete bože reči. A kda je duše našito, je mislo tudi na telo, štero nosi v sebi njegovo dušo. To je pot po šteroj naj hodi duhovnik. V prvoj vrsti naj se njemi pomili duša vernika! NevtrUdliv naj je v izkažuvanji smilenosti do nje, do vsake, ar je vsaka neskončno draga pred Bogom i ar vsakoj more iskati zveličanje, štero njemi je Bog izročo. Zato vsako okrstiti, vsako, če je pripravljena, spovedati, prečistiti i tudi vsako pokarati, je bogatoga ali siromaš-koga stana, če je zablodila z prave poti.
Novomešnik, brat po Kristuši! Kda prvikrat nastopiš pot Gospodo- , vo, zapiši si v najglobšo globočino srca te Jezušov zgled i njegove reči: „Misericordiam volo et non sacrificium." (Mat. IX-13) to ščem, naj si smileni i samo potem mi prinesi dar svoj. Bodi smileni do vsake duše pa tudi do vsakoga trpečega tela, kak nam kaže Jezuš z svojim zgledom v denešnjem d
ngeliumi, kda za smilenostjov, štero je izkažiivao diišam, lačnim telom wnh deli. Nikdar nema i ne more meti duhovnik lepšega opravila, kak če «oleg svoje duhovniške službe se pobriga za sirote. Kliič do božih mi-tošč do obilnih vretin blagoslova v dtišnopasterskom pozvanji je smile-lost do vseh, ki duševno ali telovno pomenkanje trpijo. I nikaj ne zavira lJ dotok milošč Jezušovoga Srca i dostopa do srca vernikov kak če je ".fihovnik trdoga, skopoga srca do pomenkanje trpečih. Povdarjam „do ggmenkanje trpečih" ar dostakrat poželejo kakši bogati škrtlačje duhovnikovo vrednost. Do teh diihovnik more biti trdoga srca, ar so ti tudi trdi 4o Jezušovih sirot. Duhovnikova, plebanošova vrednost je najmre kak določa Cerkev: patrimonium pauperum=herb za sirote."
Cerkev i farov v Bitolji v Macedoniji z g. plebanošom Andrejom Tumpejora misijonarom. Gospoda Tumpeja tudi v Slovenskoj Krajini poznajo. Teško misijonsko pole je več let vodo v Bitolji, zdaj je premeščen v Beograd isto-tak v triidavno misijonsko deliivanje. Prosi naše molitve za sebe.
2. Jezuš je velo, kak pravi denešnji evangelium, naj si vnožina sede. Apoštolje, štere je zvolo za svoje sluge, so mogli dati mir vnožini, dušicam, ovčicam. To je to drUgo, ka nam duhovnikom Jezuš zapovedava. Počinek, mir naj ma ovčica naša duša našega vernika. Jezuš je tri dni pomirjavao duše vnožine z odpuščanjem grehov; zdaj pa teli vnožine šče dati počinek. To naj dela tudi duhovnik 1 Zato sedi rad na trdoj klopi spovednice i deli Jezušov mir vsem spokorjenim grešnikom.
Zato stopi vsak den k oltari i pokoj deli z svetimi mešami pokojnim ovčicam. Zato vleva v razdvojene duše dece i starišov, moža i žene, brata i sestre z svojov potrplivostjov, naj bole pa z svojimi gorečimi molitvami pred svetim tabernaklom tisti mir, ki ga samo Jezuš ma. Pa tudi teli dava mir. Pomaga otrUjene starce i starice i druge svoje oslabljene ovčice, ka dobijo mir i pokoj, ki so si ga zaslužile v živlenji, pri svojih ali v dobro-
delnih ustanovaj. Mir deli teli svojih vernikov, kda njim blagoslovi jam0 kde bodo počivali i kda njim žele tisto na dugo pot, ka njim Je v celo«, svojem dtihovniškom živlenji iskao: „Vekivečni mir njim daj Gospodne svetlost večna naj njim svetil"
Novomešnik, brat po Kristuši! Če ščeš, kak moreš, če ščeš nijr deliti dušam, ga ne moreš nači kak či ga sam maš. Poslušaj samo Jezu, šove reči, štere je povedao svojim duhovnikom-apoštom: „Svoj mir vani dam, ne kak ga dava svet, vam ga jaz dam." (Jan. XVI. 24) Mir, praVj mir Jezuš ma. Znaš, kde je on doma. NajlUbši kraj, kde boš se zbirao, ^ naj zato bo sveti tabernakl. Keliko več boš se mudio pri Jezuši, telijo več dobiš njegovega mirii, i teliko več ga zato tudi lehko deliš. Velifo sveti možje Matercerkve so sto i sto jezere duš rešili, a nikdar ne z navadami sveta, nego z ognjom, šteroga so dobili pred tabernaklom, kde so vUre i viire dugo premolili. Te ogenj je požgao greh i stvoro novo živlenje v diišaj.
3.	Več jezer lfidi je nahrano Jezuš z sedmeri kolači krtiha i ništernov ribicov. Vse je nahrano po apoštolaj. svojih duhovnikaj. Prle je delio ne. besko hrano: samoga sebe ovcam. Vidili so ga, pravoga Boga, vervali v njega, ga želeli z vUpanjom i najšli z liibeznostjov. Duša se njim je nasitila. Zdaj njim pa šče telo okrepča na čuden način. Pokazati je šteo s tem svojim zgledom duhovnikom veliko dužnost, ka v prvoj vrsti morejo dD-hovno hrano, sveto prečiščavanje deliti svojim ovčicam i to tak gostokrat, ka niedna lačna ne ostane. I samo potem pride na vrsto telo, ka tudi to-mi pomagajo, če je v pomenkanji; pomagajo iz svojega, ali če ne morejo iz svojega, po drugih, ki morejo pomagati.
Novomešnik, dragi brat po Kristuši! Najveselejša stran tvojega zviše-noga pozvanja je oblast, nad šterov šče angelje strmijo, ka kruh i vino moreš spreminjavati v Jezušovo presveto telo i krv. Ti Jezuši zapoveda-vaš. Jezuš je v tvojoj oblasti. Jezuš je tvoj. Nišče ne pride do njega brez tebe. Tvoj je i samo ti ga smeš deliti drugim, nišče driigt na tom širo-kom sveti ne. O kak milo te gleda mati njegova, mati Jazušova, kda ga v roke primeš I O kak vroče žele se zbtijajo v njenom kak v vsakom ma-ternom srci: dobro naj se njemi pri tebi godi! Kak vsaka mati, tak tudi ona, mati boža,- Marija, ma samo edno želo: naj se deteti Jezušeki pri tebi i pri vsakom duhovniki dobro godi! Naj nede lačen! Naj nede žeden! Naj nede goli, nagi I Naj nede ošpotan! Naj nede voznik! I nede voznik, i nede ošpotan i de meo hrano i obleko, če boš ga rad delio dtišicam. Njegova hrana, njegova obleka, so duše; njegova voza je tabernakl; jemli ga zato rad iz tabernakla i deli ga dušam. Navuk Cerkve je, da sveto pre-čiščanje je najvekša dika za Boga i najvekši pripomoček za zveličanje duš, zato pa li rad deli Jezuša I
4.	Jezušovi apoštolje, duhovniki so nabrali iz drobtinja, štero je po jeli ostalo, sedem košar. Zakaj je dao Jezuš pobrati to drobtinje? Če je narod tak lačen bio, ka se je sam Jezuš bojao, ka ta spokaplejo na poti, če ne dobijo jesti, zakaj je zdaj tak nezahvalen, ka boži dar ta drobi?! I celo ka ga sedem košar razdrobi! ? Krasen i najbole potreben navuk za duhovnika! Da če bo te tak smileni, ka celo svojo vrednost med siromake razdeli; če de ga sama gorečnost za zveličanje duš i zato noč no den klečao pred tabernaklom i sedo v spovednici i nahranjao vse duše vsaki
den z svetim prečiščavanjom — vendar bo dosta drobtin nezahvalnosti kapalo na pot njegovoga pastirstva.
Novomešnik, brat po Kristuši! I tebi se bo to godilo. Bo se ti godijo, kak se je godilo sv. Pavli apoštoli i vsakomi gorečemi duhovniki. Poslušaj ka piše te sveti apoštol, te pregoreči duhovnik, ka se njemi je dogodilo!? „Bog je nas apostole postavo za najzadnje. kak za smrt določene: ve smo postali v zgledavanje sveti, angelom I ludem. Mi nespametni zavolo -firistuša, vi pa razumni v Kristusi: mi slabi, vi pa močni: vi slavni, mi pa zaničavani- Do te vure smo lačni i žedni i nagi i bijejo nas s pestnicami i nemarno stalnoga mesta; i trudimo se z delom: kda nas sramotijo, blagoslavlamo: kda nas preganjajo, prenašamo: Ida nas preklinjajo, prosimo: kak smeti sveta smo postali vseh izvržek do zdaj'.
(j. Kor. IV. 9-13.)
Drobtinice nezahvalnosti tudi tebi pridejo v deo kak so prišle vsakomi. Ne vrži je ta, poberi je, Jezuš ti veli to. Apoštolje so na njegovo zapoved sedem košar drobtinj nabrali. To neje bilo malo delo. Nezmerno veliko potrplivost so mogli meti pri tom. I pokazali so jo. Ki je lje pokaže, neje apoštol. Vse nezahvalnosti, ki te bodo doletele v dušnopastir-skom deluvanji sprejmi po Jezušovom zgledi i spravi v koš. Ne nosi je z raznimi tožbami po sveti razno, nego spravi je v koš. Koš je tabernakl. Sem je nosi, Jezuši je zavUpaj ! On te bo včio, kak je apoš-
toie včio: Je bi bili od sveta, bi svet svoje lubo. Rr pa neste od sveta, zato vas svit sovraži. .. Hli zavupajte, jaz sem svet premagao." (Jan. xv.—19.—16.—33) „VaŠe veselje bo popolno!" (Jan. XVI.—24.) Potolažen staneš od oltara i boš šče z veksov gorečnostjov delao za nezahvalno dečico, štera bo sprevidila svoj zablodaj i se te bo tak trdno oklenila, kak se je Marija Magdalena oklenila Jezušovih nog i te ne bo nikdar več zapustila, nego bo z tebov stanovitna ostala pri Jezuši. I tvoje veselje bo zdaj popolno, ar si z po-trplivostjov rešo duše za Jezuša ; da kak nega vekšega dara na sveti kak je življenje, tak nega vekšega veselja, kak te dar rešiti, posebno če se ide za življenje duše, štero je večno.
Včeraj smo obhajali god sv. Vincencija Pavelskoga. Od njega moli Maticerkev troje: 1. ka je podigno čast duhovniškoga stana; 2. ka je po-škrbo'siromaškomi narodi misijone; i 3. ka ne bilo nevole v državi, šte-roj ne bi z očinskim srcom pomagao. Popolna slika Jezušova, ki deli v pustini krUh z božimi navuki nasičenim, pomenkanje trpečem vnožinam. Prava slika i podoba duhovnika, ki diha duh Jezušovoga Srca. Srečen duhovnik, ki postane spodoben toj sliki, toj podobi.
Predragi novomešnik, brat po Kristuši! Kaži ti tUdi to sliko! Dihaj ti tUdi toga duha! Dnes vse dobiš, ka prosiš. Dnes si ti primtiae Dei, kak pravi sveto Pismo, dnes si ti prvina boža. Dnes prvikrat daruješ božega Sina Oči nebeskomi za celi svet. Dnes te on posluhne. Sprosi si zato te dar i sprosi ga nam duhovnikom vsemi Vsi naj smo duhovniki, kak nam kaže v denešnjem evangeliumi zgled jezušov, vsi naj smo spodobni sve-tomi Vincenciji! Vsi naj mamo smiljeno srce do dUš, vsi naj njim delimo "lir, vsi je naj gostokrat hranimo z božim telom i vsi odpustimo vse nezahvalnosti, štere se nam mečejo na pot dušnopasterskoga živlenja!
I kda si nam to sproso, podaj se v Bethleheml Obišči tam Marijo i svetoga Jožefa, najsvetejše stariše, najsvetejšega duhovnika, Jezuša! Poklekni ž njima pred božega Sineka, šteromi pod podobov kruha zdaj ti daš življenje prvikrat i jiva prav milo prosi, naj ti ga data! Naj ti ga data za
tistiva, šteriva sta tebe njemi dala, naj ti ga data za očo i mater, za tvr> je lublene stariše! Za žfllnate očine roke i za svetle materne noči naj pi ča Jezušek bo! On njima naj povrne vso skrb i vso liibezen, pred vsem pa te najvekši dar, ka sta svojega jedinoga sina njemi dala v sliižbo I
Pa spomeni se tfldi svojega dedeka i mamice od oče i matere] Spomni se botrine, krstne i firmanske! Spomni se dveh sester i vse rod bine! Spomnkse cele tflrjanske fare, posebno bivšega plebanoša g. Sak vič Jožefa, ki so teliko dobra včinoli toj fari i se zdaj majo z velikim mukami boriti! Spomni se vseh znancov, dobrotnikov! Spomni se vse' zadev Matere cerkve, vseh zadev naše države, predvsem pa vseh zad svojega rojstnoga kraja, Slovenske Krajine! Odpusti vsem! Srce odpri pr vsemi i vsem nam sprosi tisto, ka je Jezuš najbole naračo, kda je šo toga sveta: „To vam naračam, Iiibite se med sebovl" (Jan. XV.-17.) Vsem nam sprosi liibezen. Amen.
*) Redka je milošča, štero je doživo novomešnik i njegov rod. Oča i mati sta sprejela blagoslov po novoj meši na 25 letni svoj hišni zakon. Njeva starišje, to je oba dedeka i obe mamici sta se včakale nove meše svojega vnuka po 50 letnom zakoni.
Križovo.
Povrni se nazaj k meni; jaz sem te odrešo ! (Izaija* 44.-22.)
Dflši pravi to Gospod — križani Gospod ! On te je odrešo — On i ne svet; on i ne telo ; on i ne hudi duh; ne hodi zato za svojimi sovražniki, hodi za tvojim Gospodom, za tvojim dobrotnikom, hodi za tistim, k" te raj meo, kak je boža pravičnost zahtevala. Ta je zahtevala, da ti vmer-ješ v grehaj i goriš večno. — Naj vgasne ogenj, naj merje črv večni, naj se razsveti vekivečna krnica — rajši bom jaz goro v strašni mokaj na križi, rajši moje telo naj razjejo i razmrcvarijo cveki, sulica i biči kak črvovje, rajši jaz naj ne vidim sunca, naj meni potemne, ti pa gledaj večnoga Boga odrešena ovca! „Tak se je odločo Jezuš. Zato je šo v trplenje, zato stopo na križ." Gda to liibezen gleda sv. Duh Bog i jo vužiga vu srci sv. Pavla apoštola, se čiidivaš, če te veliki apoštol spregovori te strašne i večno istinske reči: „Ki Gospoda Jezusa ne liibi, naj prekle bo!? Ne spada med lodi, — njegovo mesto je med divjov zverinov, k samo trgati zna; njegovo mesto je med peklenskimi diihovi, ki samo so^ vražiti znajo; ki sam rad, premišljeno v upa z smrtnim grehom Jezuša raz-žaliti gda šteč posebno na den kda obhajamo njegovoga strašnoga man-tranja i smrti, njegovoga svetoga križa spomin, tisti neje človek. Krščeniki, ka bomo zaistino zahvalni Gospodi za križ njegov, premislimo, zakaj se je zgflbo križ njegov i 2. kak se je najšeo, odičo ? Zakaj je prišo na zgflbo? Židovje i poganje so zakopali križ. Ve pa pravi sv. Pismo, ka njim je križ bio sramota i spaka. Zato so se ga pa bojali i naj ga ne vidijo, so ga dali židovje zakopati, poganje so pa zidali na to mesto, kde je bio križ zakopan, svojim poganskim bogovom cerkve, zidali so je Jupi teri i Venusi. A ka so bili poganje i ka so bili židovje, ki so zakopali skrili Gospodov križ! ? Šker hfldoga dflha. Sam hfldi duh je dao kri'' Gospodov zakopati, da se ne bi najšeo. Zakopati ga je dao, ar ga je sram bilo. Po križi je šteo Jezuša premagati. Mislo si je, da če ga z svet
spravi, nišče več nede vervao v njega, nišče več nede hodo po njegovih ootaj za njim, nišče nede iskao svetoga življenja i se ne de ogibao greha zato ga je dao na križ pribiti i grozno mantrati, ka bi vsakomi vzeo volo ga nasleduvati. Pa ravno križ je bio tisto orožje, štero je popolnoma obladalo hudobca. Kak je dušo pusto Gospod, so se že v prsi bili ubogi grešniki i z pokorov šli doli z Kalvarije, — so hrbet obrnoli hfidomi i se \ viipanjom obračali do Razpetoga.
Skriti je dao hudi duh Gtspodov križ iz bojazni. Pa povejte, jeli pa ne strepeče stvar pred bičom, pred korbačom, pred batom, pač pred vsa-jj0v rečjov z šterov se strahuje i na red vči 1 ? Ravno zato je trepetao tiidi jifldobec pred Križom, šteri ga je tak strašno zbičao i vkiipvdaro. Zato ga nešče viditi, zato ga skrije globoko pod zemljo, ka nikdar več ne bi najprej prišo.
Skrije ga potem, ar se boji njegove zmage. Vidi kak miljoni sprejemajo vero v Gospoda, vidi kak mirajo raj v najstrašnejših mokaj ne samo odrašeni moški, nego slabe ženske dečica na jezere i jezere raj, kak bi Gospoda zatajili 1 — Vidi to zmago i se boji, ka če se križ najde, do ešče bole batrivne diiše — zato pa ide pa ga skrije pod zemljo, pod po-""nsko cerkev, ka nišče ne bi mogo več do njega.
Skrije, zakopati ga da na zadnje iz nevoščenosti. Nevoščeni je, ka je križ na poti zmage, ka je te zavrženi križ tisti, šteri zapira pekel i pira nebo; vidi ka se po tom prazni očiščelišče, se punijo nebesa, $e čistijo duše, se krepijo jakosti, se odpuščajo grehi, se sam Bog bliža čl0. veki i si ga vzeme mesto njega za svoje dete Hudobec vidi, ka so mesto njega milijoni postali boža deca, zato ga zgrabijo strašni čemerje i nevoš. čenost i nahujska svoje prijatele, židove i pogane pa skrije ž njimi križ Gospodov!
Hudobec! Ali zaman si ga skrio ! Tvoja moč je samo tak dugo kak dugo Bog dovoli I Križ zakopan se prikaže na nebi Konstantini casari kda ! i dobi obečanje, ka v tom znamenji bo zmagao. I je zmagao. Dvojo zrna« go je dobo: premagao je sovražnika casarstva, poganstvo pa v sebi. Krsti se. I kak dober krščenik je dober sin svoje svete matere, sv. Helene. Po. štuje svojo mater i njej zato ide na vse mogoče načine na roko, ka si spuni vročo želo : poiskati križ Gospodov, štero njej je Bog zbUdo. Sprej- 1 me to želo v zahvalo za sveti krst i jo izpela. Postaviti da cerkev sv. križa z sinom dve cerkvi v Carigradi i Rimi pa cerkev svetoga groba v Jeružalemi. Križ je odičen, pekeo je premagan celomi sveti se glasi lii- ■ bežen od štere vekše nega : Bog je dao življenje za nas ! LUbimo ga !
Št. Vogrin, salezijanec.
Blaženi Bosko Ivan.
Pastir.
Ovi drUgi so nato Vanekovo zadržanje na te njegve reči obstanoli kak da bi je z vodov polejao. Od tistoga dneva naprej so bili vsi njegovj prijatelje I Vanek njim je na paši pripovedavao lepe pravlice, čteo njim knige, včio je na katekizem, spevao i molo je z njimi.
Tak si je znao Vanek pastir, s poniznostjov i potrplenjom pridobiti srca svojih tovarišov.
Gotovo so nad temi pastiri, kak nikda nad dobrimi betlehemskimi pastiri, spevali njUvi angelje čuvarje i slavili Boga, šteri je živo v njuvih lepih čistih dUšaj i naznanjali tisti pravi mir, šteroga more meti samo od greha čisto srce!
V šolo.
Mama Margeta, štera je jako dobro poznala svojo deco, je rano opazila, da njenoga Vaneka Bog ne nameno za kmeta.
Vanek je bio nageo, friško čemeren, trdoglav, malo je gučao, pazo je na vse, grUntao je reči drugih. Šteo je dobro poznati naturo vsakšega človeka i vgoniti celo misli drugih, da je tak znao kak z njimi postopati. Bio je mehkoga i zlatoga srca. Z močnov volov je delao na to, ka bi bio vsaki den boši. Globoka i prisrčna je bila njegva pobožnost. Spomin je meo pa takši, ka si je vse zapomno, ka je samo ednok čUo. J
Margeta je vsikdar premišlavala, kak bi mogla dati svojega Vaneka v šolo. Prle kak se je to zgodilo, je vnogo pretrpela ona i tUdi Vanek. V tistom časi ešče ne bilo po vesnicaj rednih šol kak dnesden. Včili so samo po farofaj duhovniki, gda so meli čas i včasi je bio v šteroj vesi tudi kakši moški, ki je znao čteti i pisati i od njega so se te tudi drugi včili čteti i pisati.
1
— 13 —
Naš Vanek je pa meo ešče to težavo, ka je njegov brat po oči, Anton ki je bio že dvajsti let star, nikaj ne šteo čuti od šole. Gda je bio L i od šole, je bila zmerom svaja v hiši. Na zadnje so se vseedno tak fglihali, ka de se Vanek včio v zimi i gda nede dela na nji vaj; kda bo o! delo, bo pa delao.
Prvi Vanekov vučiteo je bio doma v vesi nikši kmet. V zimi 1823— 24 ga je navčo čteti. Drugo zimo je pa hodo Vanek v šolo k g. kaplani Lakva, pri šterom je bila njegva tetica Marijana za kiiharico. Pri tom po-božnom duhovniki je Vanek vnogo pridobo ne samo v znanosti liki tudi na svojoj diiši.
V tretjoj zimi je že brat Anton rte dopUsto, ka bi Vanek hodo naprej v šolo. Mama Margeta njemi je včinila po voli, samo naj bi bio doma mir. Vanek je jokao, a njegve skuze so ne omehčale trdoga brata. Ka nebi pozabo to, ka se je navčo, je meo Vanek vsikdar kakšo knigo v ro-kaj. Celo med tem, gda jo je čteo. Najlubša kniga njemi je bila katekizem. To je meo vsikdar pri sebi.
Mali Vanek Bosko je meo pred sebov svoj cio : postati duhovnik. A na poti k tomi cili je meo telko težav, telko zaprek. Trpo je Vanek, vnogo trpo. Bog je dopUsto vse te težave, ka je tak Vanek že lehko v mladosti spoznao ka sam od seke nika nemre, ka brez bože pomoči nemre nika dobroga i lepoga dosegnoti. Med vsemi temi težavami pa ga je vodo dober i smileni Bog po Mariji. Vanek je zato ne zdvajao. Znao je ka z Božov pomočjov i pod Marijinim varstvom lehko premaga vse te i ešče vekše teževe. 1 ne se je vkano.	(Dale.)
It
■S Katoličanske šole najboše. Prosvetni minister Indije je sledeče pravo kapucinskomi piispeki: »Zagotavljam vas, da je civilna oblast osvedo-čena, da vaše pobožne družbe v šolaj izvrstno službo vršijo za državo."
Prvi piiSpek domačin v Norvegiji. V 9. stoletji je povrno na ka-toličansko vero Norvegijo sveti Ansgar. Pod širjenjom krive lutrove vere je devet piišpekov Norvegije, ki so devetim pUšpekijam bili voditelje, — telko jih je najmre štela Norvegija — bilo ali zaprtih ali pa morjenih.. Luteranska vera se je zato mogla nemoteno širiti med prebivalstvom te severne pokrajine. Katoličancov je pa že pali teliko, ka majo svojo pUšpe-kijo. Sveti Oča so na vrh te pOšpekije postavili zdaj domačina, msgr. Olafa Offerdhala. Prle je bio luteran te pušpek, ali se je povrno nazaj v krilo katoličanske Matercerkve. Po povrnenji je šo v Rim na višiše šole, potom je postao misijonski plebanoš i pred dvema letoma administrator v Norvegiji. Sveto pismo je prestavo v norveški jezik i je napisao tudi katekizmuš za norveške katoličane.
Najsvetejše Ime Jezušovo.
IX.
Jezušovoga Imena ne smemo pozabiti. Če ga ne smemo pozabiti ta ga ne smemo zaman gorivzeti. Ve nam pa tak ostro pravi dober Bog' že v starom zakoni, kak molimo v deseterih zapovedaj: „Tvojega Gospodna



M. 6 M
m 6
B
m %
M M
M
M 6
I
I k
i 8 k m
N
Jezuš, svetlost sveta. Ki nešče zablodlti, naj hodi v nje-govoj svetlosti. Ta svetlost so navukl njegove Matercer-kve. On je nastavo katoličansko Matercerkev. Tu je svetlost, tli je zveličanje, indri je zobston iščeš.




------- ---..v.v^.^^uvUttV^.N.IM.!
Boga imena zaman gori ne vzemi!" Dober Jezuš nam pa pravi kak čtemo
v 5. poglavji i 34. redi sveto— .....-»- --	-----«
tijni na nebo, ni na zemlo
ar je podnožje njegovih nog, _____I__________________ ____
sme zaman gori vzeti, ka služi samo za podnožje, za šamrl njego-

P— 15 -
jjjj nogam. Če se mesto njegovoga imena prebivališča ne sme zaman, nepošteno imenuvati, kak bi se smelo te njegovo molbevredno ime ? O kak strašen greh zato t'sti» k' prekune bože imo. Od kače je hujši, od hiene divjejši, od besnoga psa nesramnejši, šteri se drze prekunoti svojega naj-vekšega dobrotnika, svojega miloga Odrešenika, dobroga Jezuša presveto ime 1 Ne pozabimo pa, ka se bože ime ne preklinja samo z jezikom. Preklinja se tudi, pa ešče bole kak z jezikom, preklinja se z djanjom. Zato nas opomina i kara sveti Duh Bog po svetom Pavli apoštoli: „Bože ime se sramoti zavolo \as med pogani'." (Rim. II.—24.) Kak ne bi!? Če vidi trezen Židov pijanoga katoličanca, jeli de mogo vervati, ka je Jezušova vera prava, štera ma takše nevalance! ? Ali če vidi eden čisti luteran razvUzda-noga katoličanca, jeli de mogo praviti ka je tisto pravo ka te nesramnjak verjel? Zato de pa strašen račun brani ednok od preklinjaja božega imena, od preklinja z rečjov, od preklinjanja z djanjom, štero oboje je krad-nolo čast Jezuši i odvračiivalo duše od njega!	(Dale.)
Življenjepis Chambon Marije Marte, laične sestre reda Marijinoga obiskavanja.
XVI.
Svete rane i redovniške duše.
„V božoj hiši z mojimi svetimi ranami združene morete živeti" — je pravo dragi OdkUpiteo. „Vaše obliibe zvirajo z mojih ran." Neki den je sestra Marija Marta opravlala križno pot; kda je prišla do desete postaje, Jezuš njej je dao razmeti, kak zaslužno je bilo posebno za tiste, ki položijo oblubo siromaštva, ka so ga slekli ž njegove obleke. Proso jo je, naj daruje svete rane za tiste njegove zaročnice, štere to potrebujejo, ka se morejo vsega znebiti, ka oblUbo siromaštva morejo kak najpopolnej zdržati, ar ga ž njov takrekoč znova oblečejo. Pri postaji križanja pristavi: „Ar smo njemi darUvane, ž njim moremo tudi križane biti ... da če se po svojoj voli ravnamo, se pokažemo kak neprijatelice križa." — „Naj vas le ravnajo vaši naprejpostavleni, kak sem tudi jaz vtegno svoje roke na križanje".	(Dale.)
Ne ogovarjaj svbjega bližnjega.
Što je brez vseh faling? Si mogoče ti, ki čteš te vrstice, ali je tvoj prijateo, prijatelica ali štošte drUgi? Vsakši ma nekaj nepolnoga, eden več, drugi menje. Pa denok kak jako je razširjena med nami grda navada — ogovarjanje. Samo opazujmo. Dva ali trije gde vkup pridejo, da si kaj pogučijo, ar je ravno nedela pa majo čas. Nekaj časa si bodo gučali, ka šteri kaj novoga zna, naednok pa že obdelavajo kakšega soseda ali znanca, da se Bog smili. Eden kaj pove, drUgi te že pa več ma povedati od njega, tretji se pa spomni, ka drUgi ljudje od njega gučijo. Nazadnje siromačeka ščista razmrcvarijo. Gda že ednoga do čunt oglodajo, te se /Pa na drUgoga spravijo.
Jako je ta grda navada razširjena posebno med ženskami. Nejemle-
mo moškov vkraj, nego povemo samo, da ženske nosijo zastavo. Istina ka majo tudi mogoče več prilike za to ne lepo delo: plevejo mrkevco' okapajo mak, len mičejo, po zimi perje češejo itd. Kak žalostno je dos takrat poslušati takše pogovore. Edna je šče niti ne povedala vse, ka j mislila, pa njoj že driiga sega v reč, ar se je pa nekaj spomnila i se boji, da ne bi pozabila prle, kak bi ova končala.	(Dale.)
CERKVEN! ^ GLASU
J.KONTL*
Ljubljanski knezoškof i č eršek v pokoji. Ljubljanski herceg-piišpek i č. eršek Dr. Jeglič Anton Bonaventura so stopili v pokoj. Svetniške duše napravijo to, ka kda so na višini slave i časti, te se odmek-nejo sveti, da se bole pripravijo za drUgi svet. Tak so napravili tudi pre-zvišeni ljubljanski gospod hercegpušpek. Potegnoli so se v Gornjigrad na Štajersko v pokoj, kde leži velikanska cerkev ljubljanskih pušpekov i njihove šume. Tak prisrčnoga sloboda i tak tužnoga Ljubljana neverno če je kda mela i če bo kda mela. Jokao je celi varaš, kda njim je vlak od-pelao lublenoga višjega pastira.
Veliki a z ednini pameten dar. Naj bi najšli naslednike ti dar} i pametni darovniki! Augusta 10. so blagoslovili Oča kvardijan, g. Tro-ha iz Čakovca križno pot na Razkriži. Križna pot je iz Italije i košta 16 000 to je šestnajsetjezero dinarov. Vso to šumo je darUvala edna hiša iz Raz križa i to hiša Horvatič Ivana. Te starček, kak je pri slavnostnom obedi povedao, kda se je zahvalo zbranoj duhovščini, ka je prišla na posvetitev i se tUdi trudila za zveličanje duš i božo čast, je zato dao postaviti križno pot, naj se dobromi Bogi zahvali za blagoslov v hišnom zakoni, v šterom je preživo 50 let. Mesto zlatoga gostuvanja je obdarUvao cerkev z lepov križnov potjov. Vsi priznavamo, ka je prav včino. Ali bo što med nami, ka de ravno tak delao, ka de mesto več dni trpečega gostuvanja zadovoljen z malov večerjicov, prišparane krajcare pa da na sirote, misi-jone ali drUge namene Jezušove Matercerkve? Bo nasledniki?
Novi način, kak priti do lepe križne poti. V berlinskoj katoli-čanskoj fari svetoga Matjaša so pozvali bogatejše farnike, naj bi dali na tistom cintori napraviti takše spomenike na grobe, ki bi zednim služili kak posamezne postaje križne poti. Načrt je bio sprejeti. Meseca maja je bil blagoslovlena drUga postaja.