Št. 17-18 (1915-16)
Leto XXXVII
NOVO MESTO četrtek,
24. aprila 1986
Cena: 80 din
13. februarja 1975 je bil list odlikovan i redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
rv)ll
r§'lt
YU ISSN 0416-2242
1. MAJA NA DEBENEC
TREBNJE — Kot kaže. postaja Debenec vse bolj priljubljeno zbirališče delavcev za praznik dela 1. maj. Občinski svet ZSSTrebnje. ki organizira proslavo na Debencu, je za slavnostnega govornika pridobil sekretarja republiškega sveta Zveze sindikatov Franca Hribarja. Na Debencu, kjer bo očitno osrednja prvomajska proslava na Dolenjskem, bo tudi tekmovanje lokostrelcev, kulturni program, podelili pa bodo tudi srebrne znake sindikatov.
SEMIČ: ODKRITJE OBELEŽJA
SEMIČ — Na predvečer 1. maja bo v Mladici pri Semiču pri cerkvici sv. Mihaela odkritje spominskega obeležja Lojzetu Benčiču, prvi žrtvi naprednega delavskega gibanja proti tedanjemu režimu v teh krajih. Benčič je namreč izgubil življenje na predvečer 1. maja pred 50 leti ob streljanju z mo-žnarjem. Odkritje obeležja bo v sredo, 30. aprila, ob 20. uri, v kulturnem' programu pa Jjo poleg domačinov sodeloval tudi Šentjernejski oktet. Če bo slabo vreme, bo proslava v Kulturnem domu Jožeta Mihelčiča.
ČRNOMALJSKI MLADINCI PROTI AGRESIJI
ČRNOMELJ — Potem ko so pretekli torek črnomaljski mladinci slišali radijska poročila o napadu ZDA na Libijo, so se odločili, da pripravijo mirovni pohod po mestu. Okrog 400 srednješolcem in učencem višjih razredov osnovne šole so se v protestu pridružili še drugi občani. Z zborovanja so poslali protestno pisno tudi ameriški ambasadi v Beogradu, tako v pismu kot na okrog 100 parolah pa so bile zapisane njihove parole: Hočemo mir!, Smo proti vsakemu, ki povzroči agresijo!, Nočemo 3. svetovne vojne...
ZA PRAZNIK K POBRATENIM
KOČEVJE, DOLINA — V občini Dolina pri Trstu, kije pobratena z občino Kočevje, vsako leto prvo soboto v maju praznujejo majnico oz. majlinco. To je že star ljudski običaj, ko fantje ponoči posekajo (ukradejo) češnjo, nanjo privežejo pomaranče, in začne se splošno veselje, ki traja do torka. V Dolini imajo vsako leto že pred tem razstavo vin domačih pridelovalcev, med majlinco pa podelijo najboljšim pridelovalcem vin nagrade in priznanja. Seveda bo na to soboto obiskala pobrateno Dolino tudi uradna delegacija kočevske občine, ki bo to priložnost izkoristila tudi za razgovore o nadaljnjem sodelovanju.
Jubilejno
tekmovanje
kovinarjev
Na njem se je pomerilo 79 tekmovalcev iz črnomaljske občine
ČRNOMELJ — Pretekli teden se je v petih črnomaljskih delovnih organizacijah pomerilo na proizvodnem delovnem tekmovanju
KVALITETNO IN HITRO DELO — Med kovinarji, ki so zvesti tekmovanju v črnomaljski občini, je tudi Martin Šprajcar (na fotografiji) iz semiške Iskre, ki je letos osmič tekmoval, šestič zapored pa je med brusilci zasedel tudi 1. mesto. (Foto: M. Bezek)
79 kovinarjev iz 7 organizacij. Vsi so pokazali veliko znanja, prvi trije, ki so se na letos že 10. občinskem tekmovanju najbolje odrezali, pa se bodo prihodnji mesec pomerili še na regijskem.
Kovinarji so tekmovali v 13 poklicih, najboljši pa so bili: strugarji: J. Rožič, J. Zorec, D. Husič (vsi Iskra); brusilci: M. Šprajcar (Iskra), L. Perla, D. Veselič (oba Belt); orodjarji: A. Verderber (Unior), B. Plaveč (Iskra); rezkal-ci: B. Jurman (Iskra), V. Mušič (Belt), R. Plut (Iskra); ključavničarji: J. Jurajevčič(Kovinar), D. Gajič (Belt), Ž. Satošek (Kovinar); varilci TIG: A. Jakša st., J. Muren, A. Jakša ml. (vsi Iskra); varilci-CC>2: J. Jakše (Belt), A. Kobetič (Gorenje), N. Plut-Stru-celj (Kovinar); varilci-REO: Z. Žugelj, J. Vrenešič, A. Klepec (vsi Iskra); avtomehaniki — Otto: S. Miketič, A. Plut (oba Integral), R. Jakša (Iskra); avtomehaniki-Die-sel: S. Cvejič, M. Matotek (oba Integral); elektrikarji: D. Grahek, P. Pavšič (oba Belt); livarji: S. Kapele, B. Čemas, M. Tkalac (vsi Belt).
Sindikat ne sme le »gasiti«
V preteklem štiriletnem obdobju je bilo na Dolenjskem precej prekinitev dela in izsiljenih sestankov — S ponedeljkove seje medobčinskega sveta ZSS
NOVO MESTO — Minulo štiriletno obdobje je bilo vse prej kot lahko tudi za dolenjske sindikalne delavce. Zaradi padanja realnih osebnih dohodkov, socialne in materialne ogroženosti delavcev je prihajalo tudi do prekinitev dela, izsiljenih sestankov in izražanja nezadovoljstva. Kljub temu so na programsko volilni seji medobčinskega sveta Zveze sindikatov za Dolenjsko 21. aprila ugodno ocenili svoje delo v preteklem obdobju.
Seveda bi se dalo marsikaj razrešiti še bolje, če bi bili vzpostavljeni pravi stiki med osnovnimi organizacijami sindikata in kolektivi. Tako pa se dogaja, da se sindikat pojavi šele potem, ko spor izbruhne, namesto da bi bil pobudnik za razreševanje. Da je tako, kaže tudi praksa. V Strešniku v Dob-ruški vasi ali v Tonosi v Adlešičih, kjer je nazadnje prišlo do prekinitve dela, tega stika ni bilo, bil pa je, recimo, v GG v Straži, kjer je sindikat pravi čas reagiral.
Medobčinski svet je veliko svojega dela posvetil tudi izgubarjem, zlasti pa reševanju problemov IMV, IGK v Račjem selu in drugim. Tudi družbenim dejavnostim, zlasti Dolenjskemu zdravstvenemu centru, je bila posvečena marsikatera razprava. Vendar pa v Centru vse te razprave niso naletele tu-
di na dejavnike, ki bi bili pripravljeni in sposobni kaj spremeniti. Na Dolenjskem imamo veliko problemov tudi z dejavnostmi oziroma ustanovami skupnega pomena, saj se zanje le stežka najdejo prepotrebna sredstva. To seveda velja tako za zdravstvo kot za
• Na seji so delegati medobčinskega sveta, ki seje sestal v novi in stari sestavi, podaljšali mandat dosedanjemu predsedniku medobčinskega sveta Jožetu Mozetiču in sprejeli program dela za naprej.
Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine itd.
Problemov, ki so jih našteli na seji medobčinskega sveta, s tem še ni konec. Najhujši v zadnjem času je ta,
da se z velikimi težavami otepajo izvozniki, ki že čutijo posledice nove devizne zakonodaje. Bati seje tudi novih konfliktnih situacij, saj se položaj gospodarstva ne izboljšuje. Vendar pa sindikat ne bo pristal na to, da bi v delovnih organizacijah povečevali osebne dohodke mimo rezultatov dela.	j. SIMČIČ
SREBRNI ZNAK
BREŽICE — V kongresnem letu je občinski svet Zveze sindikatov radodarnejši in podeljuje več priznanj kot običajno. Srebrne znake prejmejo: Sonja Cvelbar iz Slovina v Brežicah, Rezak Gromi-lič iz Trima v Dobovi, Miran Kaudek iz Zavoda za kulturo v Brežicah, Jože Majcen iz tozda Vzdrževanje prog v Dobovi, Jožica Raner iz osnovne šole v Brežicah, Jože Senica iz srednje šole v Brežicah, Darko Stajnko iz Regio-na v Brežicah, Jože Štravs iz tovarne pohištva v Brežicah, Milka Šuler iz PTT — enote na Bizeljskem in Jože Tomše iz tovarne avtomobilskih prikolic IMV v Brežicah. Razen posameznikov bosta prejeli srebrni znak tudi konferenca osnovnih organizacij Zveze sindikatov pri Gozdnem gospodarstvu in osnovna organizacija Zveze sindikatov delovne skupnosti skupnih služb pri Slovinu v Brežicah. Proslava bo 30. aprila ob 12. uri v tozdu Vinarstvo v Šentlenartu.
POVSOD LEP SPREJEM — Štafeto mladosti so minulo sredo nosili novomeški mladinci potem, ko sojo v Zburah sprejeli od mladincev trebanjske občine. Potovala je skoz Smarjeto in Otočec v vojašnico Milana Majcna na osrednjo slovesnost v novomeško športno dvorano. Tja jo je ob spremstvu številnih lokalnih štafet iz delovnih organizacij prinesla delavka Laboda in predsednica Centra klubov OZN Milena Furlan (na sliki). Program ob sprejemu so pripravile novomeške glasbene skupine in Pankrti, mali zborček glasbene šole, srednješolci in vojaki. Po govoru predsednika OK ZSMS Jožeta Derganca je štafeto na pot čez Gorjance odnesel Srečko Šušteršič, predsednik OO ZSMS Iskra Hipot Šentjernej. O prisrčnih sprejemih štafete poročajo tudi iz drugih dolenjskih občinskih središč. (Foto: J. Pavlin)
Energija iz zemlje — za jutri
Na izkoriščanju termalne vode sloni razvoj razstlinjaka in toplic — V Posavju še možnosti za turizem in kmetijstvo — Tudi ogreta Sava iz JE Krško
BREŽICE — Termalna voda iz zemeljskih globin je že tretje desetletje pomemben energetski vir za zdravilišče in za Agrario, ki z njo ogreva rastlinjake.
Zadnjo vrtino je skupina delavcev Geološkega zavoda iz Ljubljane zapustila pred tednom dni, potem ko
V
Čestitamo dan OF in 1. maj!
m
Temeljno izročilo OF
27. aprila pred 45 leti je pravzaprav nuja rodila Osvobodilno fronto slovenskega naroda, nuja narodnega preživetja, obstoja, svobode, enakopravnosti, socialnih sprememb. Ta nuja je široke slovenske ljudske množice ne glede na svetovni nazor, na tradicijo in na ožjo politično opredelitev v prejšnjih časih združila v boj proti tujim in domačim svoražnikom, v boj, ki bi mu stežka našli enakega. Vseskozi je bila prisotno ljudska in demokratična, bila je stalna akcija. Svojih nalog, ki so izhajale iz interesov slovenskega naroda, se je lotevala zelo konkretno, praktično, delovala je na terenu, odprto, človeško. Vse to je budilo občutek, da je vsak njen član pomemben člen v tem mogočnem gibanju. Danes so razmere seveda povsem drugačne kot tista vojna leta, a nekaj osvobodilno-frontovskega duha in človeških vrednot bi bilo zelo dobro imeti za spopad z našimi sedanjimi številnimi in velikimi problemi in protislovji. Na teh izkušnjah, na tem izročilu naj bi Socialistična zveza še bolj razvijala metode dela, da bi jo ljudje čutili kot svojo, kot koristno, kot prostor, v katerem se lahko pogovarjajo in soočajo odkrito v prepričanju, da od tega tudi kaj bo, tako za njihovo kot za skupno dobro. SZDL bi morala še bolj zajemati ustvarjalnost ljudi različnih pogledov v naša skupna samoupravna socialistična jadra.
Z. LINDIČ—DRAGAŠ
je na 700 metrih globine odkrila 62°C topel vir termalne vode. Po oceni je priteklo iz njega 30 do 40 litrov na sekundo. Vrtina je na levem bregu Save in je 650 m oddaljena od najbližje vrtine v Toplicah. Vrtalci so se medtem že preselili v Kostanjevico, kjer se prav tako nadejajo novih termalnih virov. V krško-brežiški kadunji zajemajo za zdaj 241 litrov tople vode na sekundo (od 15 do 64°C) s toplotno
• Razen geotermalne vode bosta upoštevali tudi možnosti za do zdaj neizkoriščeno energijo iz reke Save, ki priteka ogreta iz jedrske centrale v Krškem. Na sekundo je odteče 20 kubičnih metrov. Pozimi doseže temperaturo 20, poleti pa 26 stopinj Celzija. To toploto bodo s pridom izkoristili v kmetijstvu za namakalne programe,
vrednostjo 25,9 megawatov. Dosedanje raziskave obetajo še 250 litrov termalne vode z vrednostjo 15 do 20 toplotnih megavvatov.
Tudi vnaprej si bodo to energijo
SPOROČILO BRALCEM
Naslednja, 19. številka Dolenjskega lista bo zaradi prvomajskih praznikov izšla 8. maja.
UREDNIŠTVO
uthš
V drugi polovici ledna se bo nadaljevalo nestalno vreme ; občasnimi manjšimi padavina mi.
delili kmetijci in zdravilišče. Projektna skupina za geotermalne vode pri programskem svetu za Krško polje je te dni napovedala, da se bosta dve podskupini lotili programa izkoriščanja zemeljske toplotne energije, prva za kmetijske in druga za turistične in zdravstvene namene.
J. TEPPEY
BERITE DANES!
na 3. strani:
• Na Kočevskem še dovolj zemlje
na 4. strani:
• Niso izgubili kritične osti
na 5. strani:
• Zaupanje je močan kapital
na 8. strani:
• Spomenik razburja, čeprav ga še ni
~ 1
na 17. strani:
• Obleka naredi športnika
na 18. strani:
• Tragičen pretep po koncertu
na 24. strani:
• Iz deroče Krke rešili otroka
na 25. do 32. strani:
• Priloga
V Krmelju za Memorial Franca LeskoSka — Luke
Tokrat tudi rezkale! in električarji
KRŠKO — 17. maja bo v krmeljski Metalni posavsko tekmovanje kovinarjev kot izbor najboljšega moštva za republiški Memorial Franca Leskoška — Luke, ki bo letos na Prevaljah.
Na sestanku organizacijskega odbora 16. aprila v Krškem so pregledali prispele prijave. Ugotovili so razveseljivo dejstvo, da bo sodelovalo kar 11 poklicev, med katerimi je 9 tako imenovanih klasičnih, eden seje doslej sicer že prijavil na republiškem tekmovanju, medtem ko, denimo, tekmovanje obratnih električarjev pomeni novost celo v republiškem merilu. V Posavju bodo v Krmelju prvi merili znanje in spretnost rezkalci. V celoti so doslej prejeli 142 prijav tekmovalcev, čeprav je rok za prijavo potekel šele v ponedeljek. Žal verjetno tudi ne bo odličnih rezkalcev iz Remontnega zavoda Bregana, ker bddo na dan tekmovanja prejemali priznanje JLA.	^	£
V PETEK PODELITEV 11 PRIZNANJ OF
KRŠKO — Jutri, 25. aprila, ob 17. uri bodo v mali dvorani Delavskega kulturnega doma Edvarda Kardelja v Krškem na slavnostni seji vodstev občinskih družbenopolitičnih organizacij ob 27. aprilu, dnevu OF, podelili 11 priznanj OF s srebrnim znakom za leto 1986. Prejeli jih bodo: Gasilsko društvo Podbočje, Vinko Gomilšek in Janez Levičar z Gore, Zdenka Žičkar iz Velikega Podloga, Henrik Kljun iz Senuš, Rudi Zupančič z Zdol, Franc Vakselj iz Leskovca, Niko Keše z Rake, Janez Volčanjšek iz Dolenje vasi, Jože Škoberne s Senovega in Majda Biaževič iz Krškega.
SLOVESNOST OB PRAZNIKU
ČRNOMELJ — V torek, 29. aprila, bo v Kulturnem domu v Črnomlju osrednja proslava ob dnevu OF in prazniku dela. V bogatem kulturnem programu se bodo predstavili pevski zbor iz Semiča, semiški recitatorji, folklorna skupina osnovnešole Semič, harmonikarji glasbene šole, tamburaši folklorne skupine Zeleni Jurij, slavnostni govornik pa bo predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov Bojan Vipavec. Podelili bodo priznanja OF, ki jih bodo prejeli Janez Ho-tujec, Milan Krajnc, Jure Damjanovič, Rihard Šoper, Slavko Malešič in Vera Marušič. Srebrneznakesindikata, ki jih bodo prav tgko podelili na slovesnosti, pa bodo prejeli Alojz Puhan (GG Črmošnjice), Angelca Štukelj (OŠ Črnomelj), Ivan Hrustek (Uprava skupščine občine), Marko Banovec (Iskra), Kazimir Čemas (Rudnik), Anton Muc (Zdravstveni dom Črnomelj), OO ZSS IMV Črnomelj.
J
VARNO MIMO ZASED — Kurirčkovo pošto, to tradicionalno manifestacijo pionirjev, ki na avtentičen način ohranja in neguje tradicije NOB in usposablja pionirje za splošni ljudski odpor, so te dni nosili dolenjski pionirji. Na vseh javkah, kjer so si pošto predajali, so pionirji skupaj z borci, rezervnimi vojaškimi starešinami, predstavniki društveno političnih organizacij in krajani pripravili proslave in mitinge. Ponekod so vojaki JLA skupaj s člani ZRVS pripravili mladim nosilcem pošte prave male zasede, ki pa so se jim pionirji varno izognili. Na sliki: tako slovesno so se na sprejem pošte pripravili tudi pionirji podružnične šole Birčna vas. Nosilce pošte iz OŠ Vavta vas so pričakali pri spomeniku sredi vasi potem, ko so uspešno izvedli obrambni dan. Zbranim je govoril borec Štefan Pečaver, po kulturnem programu pa so vsi pošto pospremili do spomenika v Gor. Lazih, kjer sojo predali pionirjem črnomaljske občine. (Foto: J. Pavlin)
Denar so donosno obračali
Zbor LB—Temeljne posavske banke Krško terja tudi avtentično tolmačenje 223. člena zakona o kreditnem in bančnem sistemu — Dejan Avsec še direktor
KRŠKO — Potencial Ljubljanske banke — Temeljne posavske banke Krško strmo raste, vendar samo nominalno. To so ugotovili na 1. seji zbora LB-TPB 15. aprila v Krškem, ko so ocenjevali poročilo o poslovanju banke v letu 1985.
Bilančna vsota LB—TPB Krško je znašala ob koncu lanskega leta
Dejan Avsec: »Akumulacija gospodarstva peša, ni prodornih naložb. Vse večja sredstva občanov prelivamo v združeno delo.«
24,7 milijarde dinarjev, kar je sicer bistveno več, kot so načrtovali. Delež izvirnih sredstev v skupnih sredstvih se je povečal na 64 odstotkov, razmerje med dinarskimi in deviznimi sredstvi pa seje povečalo v korist deviznih sredstev, saj je bilo teh kar 57 odstotkov. Sredstva občanov so edina vrsta izvirnih
Borčevska organizacija med reveži
ZZB NOV v Brežicah nima denarja za delo in ne za obnovo obeležij
BREŽICE — Občinski organizaciji ZZB NOV na tenko režejo kruh. Borci so na petkovi skupščini zvedeli, da 'ji za normalno delo manjka v tekočem letu 2,67 milijonov dinarjev. V tej vsoti niso vštete potrebe po obnavljanju spominskih obeležij, ki brez stalnega vzdrževanja hitro propadajo. Nihče ne misli, da bi v enem ali dveh letih lahko obnovili vse, ki so potrebni obnove, nujen pa je vrstni red. Poslej bo to pripravila komisija.
Borci in aktivisti NOV se čudijo, da sploh lahko pride do takih finančnih problemov, ko vendar družbena klima ni odvisna samo od občinskega proračuna.
Precej živahno so razpravljali o izrednem priznavanju dvojne dobe. Večina je menila, da si jo je v41 letih lahko uveljavil vsak, ki ima čisto vest. Prepričani so, da s to možnostjo odpirajo stranska vrata in da bo to samo škodovalo ugledu njihove organizacije. Nanjo je že tako veliko pripomb, zato sprašujejo, če je izredno priznavanje resnično potrebno in kdo stoji za tem.
J. T.
sredstev, ki so se povečala nominalno in realno.
Največji poudarek v naložbeni politiki je banka dajala na kreditiranje tekočega poslovanja. Za nemoten potek družbene reprodukcije in reševanje likvidnostnih težav organizacij združenega dela je banka odobravala tudi medmesečna posojila, ki so jih posojilojemalci vrnili
• Na 1. seji zbora 5. slica LB — Temeljne posavske banke Krško so za predsednika zbora za obdobje do leta 1988 izvolili Eda Komočaija (Labod
— tozd Libna Krško), za podpredsednika zbora Stanka Cerjaka (Agraria
— TOK Kooperacija Brežice), za predsednika izvršilnega odbora Braneta Ogorevca (Lisca — DSSS Sevnica) in za podpredsednico Erno Fa-bjačič (Kovinarska — DSSS Krško. Za individualnega poslovodnega organa LB—TPB za naslednje štiriletno mandatno obdobje je zbor soglasno imenoval dosedanjega direktorja, magistra ekonomskih znanosti Dejana Avsca.
ob koncu meseca, in okvirne kredite po načelu tekočega računa. Delegati so pohvalili delo delovne skupnosti
LB—TPB, ki je skrbela, daje banka presežke sredstev čimbolj donosno obračala, zato je bila banka lani dinarsko izredno dobro in devizno zadovoljivo likvidna.
Delavci LB—Temeljne posavske banke si na moč prizaevajo, da bi ohranili status banke, pri čemer računajo tudi v prihodnje na pomoč članstva; predvsem pa pričakujejo, da bo zakonodajalec končno dal avtentično tolmačenje 223. člena zakona o kreditnem in bančnem sistemu, ki govori o cenzusu banke. Banke še danes ne vedo, kako bo Narodna banka Jugoslavije določila cenzus in kakšna sredstva zajema, kjub temu da so že večkrat, tudi LB—TPB, iskale odgovor na to vprašanje. Zavzemajo se. naj prevlada ekonomsko mišljenje.
P. PERC
ŠTIRJE BRONASTI
KOČEVJE — Na svečani seji KK SZDL Kočevje—mesto III v počastitev dneva OF bodo podelili letošnja bronasta priznanja OF, ki jih bodo prejeli Roman Pečnik, predsednik uspešne OO ZSM Trata, Cveto Križ (za delo na kulturnem področju), Djordje Stjepič (za delo na družbenopolitičnem področju) in kočevska podružnica Slovenske izseljenske matice (za zbliževanje z izseljenci).
mMsnRMNk*
DELEGACIJA KP AVSTRIJE NA OBISKU — V petek so bili gostje OK ZKS Novo mesto člani avstrijske delegacije KP. Delegacija, ki stajo vodila Amulf Rajmund in VVolfgang Burger, sije dopoldan ogledala proizvodnjo v tovarni Krka in se z odgovornimi pogovarjala o uspehih te delovne organizacije, zatem pa je obiskala Kostanjevico. Dolenjski muzej in Jakčev dom, v Kočevskih Poljanah pa seje poklonila padlim koroškim partizanom. (Foto: J. Pavlin)
Gostejša sita v banki
Nova posojila pretežno le za izvoznike
NOVO MESTO — Dobrih 1,2 milijarde dinarjev lastnih sredstev bo predvidoma letos na voljo v Temeljni dolenjski banki za nove naložbe in okrog 4 milijarde dinarjev tujih kreditov. Do njih pa nebo tako lahko priti.
Na nedavnem zboru LB-Temeljne dolenjske banke so ob sprejetju letošnjega finančnega plana določili tudi smeri naložbene politike za inves-
Trubar je bil evropski duh
Poziv delovnim ljudem in občanom Slovenije
LJUBLJANA — Primož Trubar nas je prvi imenoval Slovence, z isto besedo in s prvo tiskano knjigo je združil različne slovenske deželane v celoto, se tiho navezal na staro karantansko državo — tvorno tradicijo, z njim se začenja slovenski zgodovinski spomin. Zato je letošnje leto, ko mineva 400 let od njegove smrti, tudi leto našega samozavedanja, naše kulture in naše državnosti. Trubar je zgodnji ali kar začetni znanilec vsega tega.
Letošnje Trubarjevo leto je zatorej več kot le to, je intirnna slovesnost slehernega Slovenca.
§
Miha Maleš: Primož Trubar
Programi javne počastitve te slovesne obletnice pa se tudi pripravljeni: ne bodo se dogajali le v Sloveniji, marveč tudi drugod po Jugoslaviji in po Evropi, kajti Trubarje bil duh evropskega formata. Pri nas deluje v ta namen poseben obor, ki si je kot glavno nalogo zadal usposobitev Trubarjeve spominske zbirke na mestu, kjer je stala na Raščici njegova rojstna hiša. Tam naj bi se v prihodnje križale poti vseh tistih, ki bodo prihajali počastit njegovo delo, njegove ideje in njegov spomin.
• Usoda Trubarjeve spominske zbirke je v glavnem odvisna od zbiranja sredstev v te namene: v okviru krajevne skupnosti Velike Lašče je bil ustanovljen poseben sklad, ki ima žiro račun 50101-. 645-62158 z oznako »za Trubarjevo spominsko zbirko«. Ker pa Trubar ni samo stvar Velikih Lašč ali pa občine Ljubljana Vič-Rudnik, predlagamo vsem delovnim ljudem in občanom, delovnim in drugim organizacijam, naj po izjemno lepih zgledih dosedanjih darovalcev tudi sami pripomorejo k postavitvi tega smiselnega in vsebinskega spomenika enemu največjih duhov našega naroda.
Sleherni prispevek, majhen ali velik, bo tudi izraz naše kulturne, politične in narodne zrelosti.
PREDSEDSTVO RK SZDL SLOVENIJE
tičijo in tekočo kreditiranje članic banke, /a dolgoročno investicijsko kreditiranje načrtujejo v letu 19X6 1.2IX milijarde dinarjev. Poleg tega zneska, ki bo razdeljen izključnotistim delovnim organizacijam, ki jim dogovor zagotavlja prednost pri naložbah — predvsem za proizvodnjo, ki povečuje obseg in ekonomsko učinkovitost izvoza blaga in storitev na konvertibilno tržišče — bodo v dolgoročne naložbe usmerjena še znatna tuja sredstva. Planirajo skoro 4 milijarde dinarjev tujih posojil.
Pri naložbah v tekoče poslovanje načrtujejo v banki dodatna sredstva 4 milijarde dinarjev, kar predstavlja 39-odstotno povečanje od leta 19X5. Tovrstne kredite bo banka usmerjala za tekoče poslov anjc članic pri povečanju v seh vrst izvoza blaga in storitev,/a povečanje proizvodnje ter odkup in zaloge osnovnih kmetijskih proizvodov.
Zaradi nujne krepitv e finančne discipline in lastne likvidnosti pa bo banka pri odobravanju posojil za tekoče poslovanje članic dosledno in brez izjem uresničevala ukrepe Narodne banke. Še večji poudarek kot doslej bo na namenski porabi bančnih posojil.
R. B.
Glede obrti veliko sklepov, a nič sprememb
S skupščine Obrtnega združenja Novo mesto
NOVO MESTO — Delegati Obrtnega združenja Novo mesto so 22. aprila na skupščini ocenili za uspešno lanskoletno delo in sklenili, da v prizadevanjih za možnost zasebne dimnikarske obrti ne bodo odnehali.
Predsednik Ivan Kranjc je v poročilu poudaril, da je bilo lani zelo veliko »sejanja«, kamor so vabili predstavnike združenja, med drugim je bila tudi problemska konferenca SZDL. Sprejetih je bilo veliko sklepov, a pri tem je ostalo. Združenje je dvakrat dalo pobudo za spremembo občinskega odloka, ki določa, da lahko dimnikarsko obrt opravlja le pooblaščena organizacija združenega dela. Ker se občani pritožujejo nad dimnikarskimi storitvami (navadno jih ni), bi radi omogočili interesentom dimnikarjem, da bi opravljali zasebno dimnikarsko obrt. V teh prizadevanjih združenje tudi v letošnjem letu ne bo odnehalo.
Velika pridobitev za zasebne obrtnike je organizirana pravna služba. Odvetnika, ki seje pripravljen baviti s tem, so dobili v Ljubljani, ker pri domačih ni bilo zanimanja, vendar so obrtniki z uslugami in nasveti, ki jih dobe brezplačno kar po telefonu, zelo zadovoljni.
Nadejajo se tudi hitrejšega uresničevanja že sprejetih sklepov glede razvoja obrti, ker je v novem izvršnem svetu eden od članov določen za to področje dela. Združenju pa doslej ni uspelo pri ustanovitvi že večkrat planiranega knjigovodskega servisa, vendar bodo tudi s temi prizadevanji nadaljevali. V letošnjem letu nameravajo predvsem dokončati obnovo prostorov na Glavnem trgu, poudarili pa so tudi še večjo pozornost že upokojenim obrtnikom.
R. B.
LOGOPED TUDI V TREBNJEM
TREBNJE — Zaradi velike potrebe — od 1219 pregledanih šolskih otrok v občini Trebn je jih je kar četrtina imela govorne motnje — bodo v kratkem zaposlili logopeda. Zaposlitev bodo financirale skupnost otroškega varstva, izobraževalna skupnost in zdravstvena skupnost občine Trebnje, in sicer bo dala vsaka po eno tretjino.
LETOS JUBILEJ STAVKE
TREBNJE — Letos bo poteklo 50 let, odkar je bila v nekdanji us-njarni v Mokronogu velika stavka. Občinski svet ZSS Trebnje namerava ob jubileju stavke organizirati proslavo, na kateri naj bi v spomin na ta dogodek odkrili spominsko ploščo. Izdali naj bi tudi knjižico, v kateri bi bili zgodovinsko obdelani dogodki izpred 50 let.
DVE DELOVNI AKCIJI
KOČEVJE — Mladinska delovna brigada »Kočevski zbor« bo letos sodelovala na zvezni delovni akciji »Deliblatski pesek« v Vojvodini, in sicer od 8. junijado 5. julija. Brigada bo štela 50 brigadirjev in brigadirk. Na lokalno mladinsko delovno akcijo v pobrateni krajevni skupnosti Prokuplje, ki bo v juliju (natančni datum še ni znan), pa bo odpotovalo 10 brigadirjev.
KMALU GRADNJA DOMA POČITKA
ČRNOMELJ — Konec aprila ali v začetku maja bo končan investicijski program in tudi projekti črnomaljske enote metliškega Doma počitka. Za črnomaljski dom starejših, ki naj bi ga začeli graditi na Čardaku najpozneje junija, bo 360 milijonov po planu za leto 1986 zagotovil sklad za domsko gradnjo skupnosti invalidskega in pokojninskega zavarovanja, ostala sredstva, torej 101,5 milijona dinarjev, pa bo prispevala črnomaljska občina. Dom naj bi bil končan prihodnje leto, v njem pa bo 181 ležišč.
Naša anketa
Odlikovati delo ali nedelo?
Kaj te dni najbolj razburja kočevsko javnost
KOČEVJE — Te dni po Kočevju veliko razpravljajo o predlogu, naj bi preje! visoko državno delovno odlikovanje član enega izmed kočevskih kolektivov. Pobuda za to je prišla od zunaj oz. od »zgoraj". Sindikalna organizacija v podjetju pa je bila zaprošena, naj pove svoje mnenje.
Ko je bil ta predlog sporočen na sindikalnem sestanku, so bili prisotni najprej osupli, nato začudeni, končno pa skoraj vsi proti predlogu. Poudarjeno je bilo. da ta član kolektiva nima zaslug za razvoj podjetja, niti ni s svojim delom vzor ostalim članom kolektiva, kar naj bi prejemnik visokega odlikovanja vsekakor bil.
Uradne in neuradne razprave še trajajo. Predlagatelji in zagovorni-
C
D
ki predloga o odlikovanju (ti so v manjšini) poudarjajo, da je predlagani v letu dni presede! na raznih, predvsem političnih sestankih kar 800 ur. Nasprotni glasovi pa spet zatrjujejo, da koristi tega »dela« v podjetju niso čutili in da ga tudi drugod ni videti, če pa ve kdo drug drugače, naj on napiše pozitivno mnenje o predlaganem kandidatu.
Kritik je še več in tudi ostrejših. Mi ne bomo ocenjevali, katera stran ima v lem primeru prav, ker nam razmere niso podrobno znane. Ugotovimo pa lahko, da se tudi v kočevski občini končno nekaj spreminja in da ljudje niso več pripravljeni nekritično pritrjevati vsemu, kar prihaja od »zgoraj".
./. PRIMC
Duh 0F vendar še živ
27. aprila 1941 je bila ustanovljena Osvobodilna fronta slovenskega naroda, ki je združila široke množice v borbi za svobodo, v borbi proti tujemu okupatorju in proti domačim sovražnikom. OF je bila za obstoj, svobodo slovenskega naroda in za novo ureditev izredno pomembna organizacija. Kako je danes z njenimi tradicijami? Ali duh OF še živi, ali je organizacija, ki jo je kar dostojno nasledila SZDL, le nekoliko preveč pozabljena z vsemi vrednotami vred? Iz odgovorov v naši današnji anketi več ali manj veje prepričanje o tem, da je duh OF vendar še živ. da pa ga bo treba še bolj oživiti, oživiti takratno tovarištvo, delavnost, poštenje, sodelovanje, pripravljenost opraviti dobljene naloge, ipd. Kriza, v
«\teri smo, kar kliče po temeljitejšem oživljanju vseh teh vrednot, krat v boju za odpravo krize, za skupni napredek.
LOJZE RATAJC, podsekretar v republiškem izvršnem svetu, iz Trebnjega: »Izročila OF postajajo v zadnjem času vse večja spodbuda SZDL, ki mora prisluhniti različnim interesom ljudi in jih povezati v boju za skupni napredek. Tako kot OF mora turi SZDL črpati moč za to iz najbolj širokih množic. Tako naj bi bilo zlasti sedaj, ko se«oočamo z najhujšo krizo po vojni. Za SZDL mora biti dragocen vsak svobodno misleči človek, ki mu je kaj mar za samoupravljanje. Vsi pa se moramo zavzemati za višjo kulturno raven v življenju nasploh in tudi v politiki. V tem pogledu se lahko še veliko naučimo od OF«.
MILENA HOČEVAR, sekretarka metliškega sindikata: »Gotovo današnja SZDL nadaljuje tradicije OF, seveda je njeno delo širše in prilagojeno današnjim razmeram in družbenim potrebam. SZDL ima tudi več članov. Verjetno pa je bilo delo v OF bolj zavzeto in so bili člani te organizacije bolj predani. Danes se nam marsikdaj zdi samo po sebi umevno, da delo v SZDL normalno teče in se morda tudi zato komu zdi njeno delo premalo pomembno.«
MIRAN KOŠMRLJ, sekretar OK SZDL Ribnica: »Menim, da SZDL je naslednica OF, čeprav se pri uveljavljanju njenega duha ponekod zatika. Tako se premalo zavedamo, da je SZDL dolžna gojiti humane odnose. K temu nedvomno prispeva tudi težak gospodarski položaj, zaradi katerega se vsak bori predvsem za osebni dohodek, manj pa za uveljavljanje skupnih interesov. Prihaja do nesoglasij, ki jih ne bi bilo ali bi jih bilo manj, če bi v rrtaterialni proizvodnji in družbenih dejavnostih delegatski sistem deloval, kot je zamišljeno.«
ŠTEFAN KOLENC, podpredsednik področnega odbora KK SZDL Šeškov teren v Kočevju: »Duh OF je bolj malo živ. Preveč delajo in odločajo le v pisarnah. To se je videlo tudi pri volitvah. Za okoli 9 tisoč v mestu ni bilo sklicanega niti enega zbora volilcev. Včasih, ko sem bil sekretar OO ZK, smo vsaj na razširjeni seji sekretariata obravnavali kandidate, čeprav bi bilo bolj prav, da bi jih v SZDL. Menim, da bo zdaj bolje, saj je novo vodstvo SZDL resno poprijelo za delo.«
ŠTEFAN PEČA VER, predsednik KO ZZB Birčna vas: »Kot borec lahko rečem, da bodo tradicije NOB žive, dokler bomo živi mi borci. V naši krajevni skupnosti se mladi dobro povezujejo z nami in nas vabijo na razne manifestacije. Izročila OF so nas še nekaj let po vojni bodrila v tovarištvu, delavnosti, sodelovanju, poštenosti. Potem so se vse te vrline nekako pozabile. Sedaj jih ponovno oživljamo. V tako težkem gospodarskem položaju nam bodo spet prišle prav.«
ZVONE PLANINC, delovodja vElekt-ru Črnomelj in predsednik OK SZDL:
»Na volitvah se je pokazalo, da so starejši ljudje pripravljeni delati, biti aktivisti SZDL, kot so bili nekdaj aktivisti OF. Tudi mladina seje dobro vključila v volitve, težko pa je reči, da tudi v njih živi duh OF, saj jo poznajo le po pripovedovanju.
SZDL je premalo naredila, da bi se popularnost OF živo prenašala na mladi rod.«
ANDREJ ZUPANČIČ, podpredsednik OK SZDL Krško: »Menim, da duh OF kljub težavam, v katerih smo, še živi. To se dokazuje ob vsakokratnih večjih akcijah, še posebej pa se je ob zadnjih volitvah. Moram pa poudariti, da pripravljenost ljudi vendar ni več tolikšna kot nekoč. Za odpravo in preprečevanje teh pojavov je med drugim potrebno več političnega dela med ljudmi.«
JANEZ LEVSTIK, predsednik sveta KS Krmelj: »Menim, da duh OF živi bolj kot kdaj prej. V našem kraju si političnega dela in uspešnosti krajevne skupnosti preprosto ne znam predstavljati brez SZDL. Tako smo izpeljali vrsto akcij tudi s sosednjimi krajevnimi skupnostmi, kolektivoma Metalne in Lisce v našem kraju in mladimi.«
IVAN VIDENIČ, upokojenec iz Brežic: »Včasih smo aktivisti imeli naloge za svete in zanje smo bili pripravljeni žrtvovati celo življenje. Sam sem zaradi izpolnjevanja dolžnosti do OF.l 3 mesecev stradal na Rabu. Danes mlatimo preveč prazne slame. Pogrešam tudi nekdanjo enotnost. Dobri sklepi pogosto zvodenijo. Osebno sem kljub sedmim križem še pripravljen delati. Kljub večkratnim razočaranjem upam, da se bo to spremenilo. To si obetam tudi od nekaterih sklepov mladinskega kongresa.«
P
kmetijstvo
prestavili gradnjo
MRTVE SRNE
VELIKE POLJANE — Člani lovske družine Velike Poljane v ribniški občini so našli te dni več razpadajočih trupel srn. Zaradi visokega snega živali niso mogle do hrane in so poginile. Po sledovih sodeč, sklepajo lovci, da so bile srne tako lačne, da so se nekatere zaradi tisto malo hrane celo spopadale med seboj. Lovci pravijo, da so že pred zimo in med njo dobro založili krmišča. Če to drži — in nimamo vzroka, da jim ne bi verjeli — potem je gotovo vredno upoštevanja opozorilo gozdarjev in kmetov, ki trdijo, da je divjadi preveč. m. G.
Sejmišča
BREŽICE — Na sobotni sejem so rejci pripeljali v prodajo 455 pujskov, starih do 3 mesece, in 7 pujskov, starih nad 3 mesece. Prodali so 247 mlajših in 3 starejše živali. Kilogram žive teže mlajših je stal od 800 do 1.000 din, starejših pa od 600 do 700 din.
Na Kočevskem še dovolj zemlje
Denarja za organiziranje sodobnih zasebnih kmetij pa je manj — Nesporazum med kmeti in TOK resno sproti reševati — S kmetovanjem ni nihče obogatel
KOČEVJE — V povojnem obdobju se je kočevsko podeželje praznilo in opuščena kmetijska zemljišča je postopno začelo zaraščati grmovje in nato gozd. Leta 1978 je bila izdelana študija »Stanje in možnosti razvoja zasebnega kmetijstva v občini Kočevje«. Leta 1982 so na Kočevskem sprejeli prve tako imenovane nove kmete, ki so v sodelovanju s Kmetijskim gospodarstvom obdelovali zemljo.
Danes ima TOK KG sklenjene dolgoročne pogodbe z 12družinami, katerih nove kmetije so usmerjene v govedorejo (6 kmetij), ovčerejo (3), kokoši nesnice (2) in vzrejo odojkov (1). Te kmetije imajo v pogodbeni uporabi 568 ha zemljišč najslabših kategorij (od pete navzgor), ki so se zaraščala in jih je bilo potrebno oči-
METL1KA — Na zadnji seji zadružnega sveta metliške Kmetijske zadruge prejšnji torek so sprejeli tako investicijski plan za letošnje leto, kot tistega za celo to srednjeročno obdobje. Zaradi neugodnih investicijskih razmer so se odločili, da bodo gradnjo skladišča v Podzemlju prestavili na prihodnje leto, letos pa bodo v prvi vrsti izpeljali naložbe, za katere so zagotovljena tudi republiška nepovratna sredstva, zlasti gre tu za agromelioracije in komasacije. Na seji so za vršilca dolžnosti direktorja TZO Kooperacije imenovali inž. Jožeta Bajuka, dosedanji direktor inž. Stane Bajuk pa je od prejšnjega ponedeljka predsednik občinske skupščine.
Težke gume uničujejo pridelek
Inštituti raziskujejo s kakšno »obutvijo« traktorji povzročajo manj škode
Pri slabem gospodarjenju se sestava trav lahko spremeni. Pojavijo se nezaželene vrste trav in plevela, kar zmanjšuje hranilno vrednost krme. Sestava trav se lahko spremeni zaradi prepozne košnje, zaradi gnojenja ob nepravem času in poškodovanja ruševnate plasti, ker stroji za košnjo niso pravilno regulirani. Vzrok pa je lahko tudi nepravilna izbira gum za traktorje in druga vozila. Široke gume zaradi enakomernega in neznatnega pritiskanja na ruševnata tla celo pospešujejo rast trave. Raziskovanja so pokazala, da vsaj prehod trajtorja s kosilnico in transportno prikolico pri odkosu zmanjša pridelek povprečno za 7 odst., to je na leto 1000 kg suhe mase na 1 ha. Pridelek lucerne se je zaradi vpliva koles zmanjšal za 20 odst. Nič bolje ni bilo v letu setve z mešanico lucerne in trave, saj so kolesa traktorjev in strojev najbolj prizadela mlade rastlinice. Pozneje so rastline za kolesa manj občutljive.
Na Nizozemskem priporočajo gume s široko površino in tlakom 0,1 MPa (Mhgf/cm2). Z uporabo dvojnih gum, ki imajo kljub nizkemu pritisku visoko nosilno sposobnost, lahko povsem izključijo škodljivi vpliv drsenja.
Za prenos vlečne in zavorne sile na zemljišče je odločilno razmerje med vlečno silo in drsenjem gum pogonskih koles traktorja. Zadela na hribovitih terenih pa je najbolj pomembna primernost strojev za delo na strmini. Pravzatoješvicar-ski inštitut primerjal gume radialne in diagonalne konstruckije za pogonska kolesa traktorja, da bi ugotovil obrabo in deformacije traktorskih gum pri gibanju na ravnih zemljiščih. Pri tem niso ugotavljali obrabe zaradi konstrukcije gume, ampak na podlagi profila.
Gume pogonskih koles traktorjev so raziskovali tudi v državnem inštitutu za mehanizacijo kmetijstva v Veliki Britaniji. Izkazalo seje, da gume z majhnim premerom razvijajo na suhi travnati površini enako vlečno silo kot gume z velikim premerom. Pri proučevanju vpliva konstrukcije gum na pogonske lastnosti so ugotovili, da imajo radialne gume pri vožnji čez pašnik prednost pred diagonalnimi enakih mer.
(Iz revije Inovacijeza Stabilizacijo)
Kmetijski
Resnica o deževniku
Deževnik, ta neugledna pritlehna žival, ki se na mokrem asfaltu tako ostudno zrnasti pod čevljem, a jo je veliki Darvvin imenoval najkoristnejšo med milijon živalskimi vrstami, je slednjič tudi na Slovenskem dobila svoj mali spomenik. Dr. Narcis Mršič je o njej napisal knjigo, rekli bi lahko tudi monografijo, izdalo in založilo pa jo je v nakladi kar 5.000 izvodov ČZP Kmečki glas.
Biolog Mršič skuša v svojem delu pobiti nekatere zmote, ki so sc pojavile v javnosti v zvezi z. lumbrikulturo, komercialnim gojenjem deževnikov. Popularni tisk je pač po naravi nagnjen k pretiravanju in tako so se v bližnji preteklosti v njem pojavili slavospevi o enkratnem kalifornijskem deževniku, ki da iz gnoja dela deftar, silne kupe denarja. Hvalnice so bile dobronamerne, saj so želele spodbuditi gojenje, zgled pa so imele tudi v resnem tujem tisku, denimo britanskem The Ekonomistu, ki je najbolj priporočal investiranje v mikroelektroniko in lumbrikulturo.
Na srečo se v življenju vse stvari sčasoma unesejo na svojo mero. Ta pa je za deževnika še vedno velika; brez pretiravanja je mogoče priporočiti rejo deževnikov, ki je smiselna in donosna, ne pa vir lahkega zaslužka, mamljivega za vsakršnega gospodarskega pustolovca. In ne nazadnje: lumbrikultura zahteva tudi precej znanja, poznavanja biologije in gojenja deževnikov, to posredovati rejcu pa je predvsem namen Mršičeve knjige.
Kdo bi si mislil, da je lahko »kišna glista«, kot deževniku pravijo Hrvati, biološko takorazčlenjena in zanimiva. Poznanihjeokrog240 vrst in samo dve sta komercialno privlačni — rdeči deževnik (Lumbri-cus rubellus) in smrdeči deževnik (Eisenia Foetida). Ne obstajajo nobeni hibridi in nobeni drugi čudodelniki, namenjeni neukim naivnežem, da bi jim spulili iz žepov denar. Knjiga svari še pred drugimi potegavščinami, predvsem pa strokovno izčrpno svetuje, kako se uspešno goje deževniki in pride v končni posledici tudi do lepega dohodka, kar je bil izključni cilj prvih »navdušencev«.
Inž. M. LEGAN
S
I
N
*
N
N
N
N
N
*
I
stiti grmovja. Na razpolago za organiziranje novih kmetij je še okoli 1.300 ha opuščene kmetijske zemlje. Po programu naj bi vsako leto orga-
• Nove kmetije, kakršne nastajajo na Kočevskem, so povsem nova oblika kmetovanja in bodo njih izkušnje lahko koristno uporabili pri organiziranju podobnih kmetij po Jugoslaviji, je med drugim poudaril predsednik Zadružne zveze Slovenije Leo Frelih na sestanku o aktualnih zadevah na področju zasebnega kmetijstva v kočevski občini, ki je bil 17. aprila.
radi delali, prodajali in zaslužili. Dogajalo pa seje, da delali so, odkup je zatajil (ker domači trg na primer ovac in njih mesa ni sprejel, tuji trgpa tudi ne), cene reprodukcijskemu materialu neprestano naraščajo, cene mleku, živini itd. pa naraščajo občutno počasneje, zaslužka ni, pogodbe ne veljajo itd. Začeli so se spori med novimi kmeti in TOK. Vmes so posegli še novinarji (ki so bili zato t udi na t em sestanku v Kočevju obdolženi za zaplete in stanje v kočevskem kmetijstvu). Pritožbe kmetov so romale na razne naslove. Izrečenih in napisanih je bilo precej ostrih na račun TOK in tudi posameznih novih kmetov.
nizirali po dve taki kmetiji v velikosti 30 do 60 ha, kar pomeni, da bo ustanavljanje kmetij na tej zemlji trajalo še okoli 20 let.
Seveda pri vsakem »oranju ledine« prihaja do zapletov in tako je bilo tudi pri teh, prvih novih kmetijah na Kočevskem. Novi kmetje bi
Na četrtkovem sestanku v Kočevju je bilo med drugim poudarjeno, daje treba prenehati zmedsebojnimi obtožbami in odpravljati vse konkretne pomanjkljivosti. Tudi v zasebno kmetovanje je potrebno vnašati koristne tehnološke novosti itd. Izrečenih je bilo še več zanimivih misli o raznih dopolnilnih dejavnostih v zasebnem kočevskem kmetijstvu.
J. PRIMC
Boljši časi za kupce
Z reorganizacijo zadružnih trgovin bo boljša izbira Kritična preskrba z mesom bo odpravljena
NOVO MESTO — Vse trgovine z živilskim in mešanim blagom novomeške KZ Krka (razen Žužemberka) po novem poslujejo pod isto streho v okviru tozda Oskrba. Drugi korak v reorganizaciji je tik pred zdajci. Več o tem pojasnjuje direktor Drago Rožember-ger:
»Naš tozd Oskrba je prevzel 12 zadružnih trgovin, ki so prej poslovale vsa-
»
• »Vemo, da je preskrba z mesom zadnje čase slabša, zlasti pa znatno slabša, kot je bila druga leta v prvih mesecih. Do pomanjkanja mesa za široko preskrbo prihaja zato, ker ni goveje živine in prašičev na odkup, v ozadju pa so prenizke cene. Goveje meso, junetino in svinino smo zadnje mesece zagotavljali predvsem družbeni prehrani, za potrošnike pa je ostajalo malo in ni bilo izbire. Računamo, da bo preskrba z mesom v kratkem boljša. Pred nedavnim smo dobili odobritev za višje cene pri govedini za 22 odst. in pri svinini za 18 odstotkov. Res pa je, da s povišanjem komajda krijemo nabavne stroške živine,« pravi Drago Rožemberger.
Trgovina v Straži bo te dni obnovljena in urejena kot samopostrežnica, s pomočjo občinskih sredstev pa bomo tudi v tako imenovanih .socialnih’ trgovinah v Birčni vasi. Podgradu in na Uršnih selih poskrbeli za najnujnejšo obnovo.«
• Koliko so napredovali pogovori s Standardom, da bi v manjših krajih ne imeli več vsak svoje slabo založene trgovine, ampak eno, posebno zato, ker ste pri vrhu organiziranosti oboji pod firmo Mercator?
»Dogovarjanje glede tegajelerodilo sad, tako da imamo ža samoupravne organe pripravljen predlog za sprejem, po katerem naj bi zaenkrat v Škocjanu
POPRAVEK — DOPOLNITEV
k razpisu
OBRTNE ZADRUGE HRAST, Novo mesto
Izpuščen je bil pomotoma rok prijav, ki je 15 dni od dneva razpisa v DL 17. 4. 1986.
323/17-86
prevzel Standard obe trgovini, v Mirni peči pa naša zadruga. S tem bi se v delovnih organizacijah zmanjšale zaloge, ki bremenijo sklade, potrošnikom pa bi v eni trgovini lahko zagotovili boljšo izbiro. Zdaj smo imeli vsak vse, a ljudje niso bili zadovoljni. Računamo, da bo taka organiziranost zaživela junija letos.«
— Vobčini so še drugi kraji, kjersta dve mali zastareli trgovinici, vsaka pod svojo firmo. Se bo dogovarjanje v smislu prvega primera nadaljevalo?
»Že zdaj se dogovarjamo za drugo fazo možnega skupnega sodelovanja. Gre za Dvor in Dol. Toplice, kjer naj bi tudi dve mali trgovini združili v eno večjo, dobro založeno in urejeno na samopostrežni način.«
R. B.
r
s
I
s
I
s
!
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
\
I
s
I
s
>
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
*
v
I
s
I
N
I
N
I
N
I
N
I
S
I
S
L
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL«.
t*eja: Tit Doberšek
Magnezij v prehrani vinske trte
Objavljamo nadaljevanje članska prof. dr. Lojzeta Hrčka v Sodobnem kmetijstvu št. 2/1986 o magneziju v prehrani vinske trte. Doslej objavljeni prispevki o tej temi so med vinogradniki vzbudili veliko zanimanja. Zato je potrebno, da vinogradnike, ki niso naročeni na omenjeno revijo, preko Dolenjskega lista seznanimo do konca z zanimivim prispevkom.
Znaki virusne bolezni zvijanje listov so podobni znakom pomanjkanja magnezija v prehrani trte. Zvijanje listov sodi med najbolj razširjene virusne bolezni, po škodi, ki jo povzroča pa poleg pah-ljačavosti, celo med najnevarnejše.
Bolezenski znaki se zelo spreminjajo, kar je odvisno od vrste in sorte trte pa tudi od ekoloških razmer. Žlahtna vinska trgaje zelo občutljiva za to bolezen.
Na zvijanje listov najbolj izrazito reagirajo zlasti rdeče sorte trt, kot so žametovka, portugalka, frankinja, modri burgundec, merlot, refošk, pa tudi namizna sorta kardinal.
Prvi znaki okuženosti se začno pojavljati že sredi poletja (v avgustu), v toplejših in sušnih območjih še prej, v vlažnih območjih pa nekoliko kasneje. Ti znaki se izražajo v rdečenju listja, in sicer od spodaj navzgor. Pordečenje zajame skoraj vso listno površino razen ozkega pasu ob listnih žilah, ki ostane žejen do konca vegetacije.
Opomba: Tega virusnega rdeče-nja lista ne smemo zamenjati z rdečenjem lista kot sortne značilnosti. Za sortno značilno rdečenje listov se pojavi, ko grozdje začne zoreti, virusno rdečenje listov pa se
pojavi mnogo prej, sredi poletja, kar velja tudi za pomanjkanje magnezija.
Sočasno s spremembo barve lista se pri okuženih trsih začne zvijati tudi listje, in sicerod roba proti spodnji strani, a to že sredi poletja na bazalnem delu trsa. Znaki so najbolj izraženi proti koncu vegetacije — v septembru in oktobru.
Podobne spremembe se dogajajo, tudi na obolelih trsih belih sort. Razlika je le, da listna površina pri belih sortah ne postane, rdeča, temveč rumena. Pojav pri belih sortah ni tako obširen kot pri rdečih. Zato te znake pri belih sortah na pogled težje ugotovimo.
Gospodarsko pomembne in zelo značilne spremembe opažamo pri tej bolezni na grozdju, ki pri bolnih trsih kasneje dozoreva, se slabše obarva, jagode pa ostanejo celo zelene ali slabo obarvane, poleg tega se osipavajo.
Za to bolezen je z gotovostjo ugotovljeno, da se povzročitelj — virus (GLR) — zelo lahko prenaša s cepljenjem, ni pa ugotovljen prenašalec (vektor) bolezni.
Znaki pomanjkanja magnezija v prehrani trte in okuženosti z virusnimi boleznimi, v konkretnem primeru z zvijanjem in rdečenjem listov, so si podobni, zato je možnost zamenjave teh znakov. O konkretnem primeru bomo pisali v nadaljevanju.
Opomba: Vrednost cepljenk slovenskih trsničarjev je ravno v tem, ker morajo (po slovenskih predpisih) uporabljati le cepiče od odbranih trt, kjer so v postopku od-bire izločeni vsi na viruse sumljivi matični trsi. Pri žametovki so na Dolenjskem v vinogradih že vidni sadovi dvajsetletne odbire matičnih trsov z izločitvijo na viruse sumljivih matičnih trt. Nekoliko višja cena cepljenk se v poznejših letih bogato obrestuje.
T
>
S
I
S
I
s
I
N
I
S
I
s
I
I
s
I
s
I
N
I
S
I
s
I
s
I
N
I
S
I
N
I
>
S
I
N
I
S
I
N
I
i
s
I
N
I
S
I
S
I
s
I
s
I
s
J
HLADILNICA NA C1KAVI SE POLNI — Od 1. januarja letos poizkusno obratuje za lanski občinski praznik odprta hladilnica na Cikavi, kjer je proizvodnja povsem avtomatizirana. Trenutno je v hladilnici samo 7 zaposlenih, zanimanje zanjo pa je znatno večje, kot so v novomeški zadrugi pričakovali. (Foto: Ria Bačer)
Bo prošnja za denar uslišana?
Na dragatuškem polju bo melioracija zaključena po načrtih le, če bo republika odobrila dodatna sredstva — Preslabo upoštevali melioracijski odbor
ka v okviru svoje TZO. Tako se bodo zadružne enote na terenu razbremenile skrbi za trgovino in se bodo bolj posvečale kmetijstvu, mi pa bomo v večinoma vseh naših lokalih po terenu izboljšali delovne pogoje in uredili pomanjkljivosti, na katere nas opozarja inšpekcija.
DRAG ATUŠ — V preteklem letu so začeli na dragatuškem polju melioracijo 120 do 130 hektarjev zemljišč, ki naj bi bila končana maja, sedaj pa se že pripravljajo na komasacijo, ki bo zajela kar 450 hektarjev polj. Vendarse krajani bojijo, da melioracija ne bo končana po načrtih, če izvajalci ne bodo dobili dodatnih republiških sredstev.saj so bili doslej stroški zaradi dodatnih del večji, kot so načrtovali.
gospodarsko podjetje iz Novega mesta, ki je izvajalec. Podpisali in ovrednotili smo dodatna dela ter razpisali zahtevek za dodatna republiška finančna sredstva v višini 30 milijonov dinarjev. Če bo zahtevek potrjen, bo
»Lani je Vodno gospodarsko podjetje Novo mesto opravilo osnovno odvodnjo oz. regulacijo Podturnščice ter naredilo drenažo in melioracijske jarke. Že v letošnji zimi so se pokazale vse pozitivne plati drenažnega sistema,« pohvali predsednik melioracijskega odbora Rajko Štefanič. V preteklem letu so naredil tudi že prve korake pri agromelioraciji, ki naj bi bila končana prihodnji mesec; z zložbo zemljišč pa bi po načrtih zaključili pred jesensko setvijo.
»Projektanti pa so naredili veliko napako, ker pri osnovnih načrtih niso imeli dovolj velikega stika z domačini, prav tako niso upoštevali priporočil melioracijskega odbora, v katerem
Prav tako so projektanti predvideli, da bodo morali izpuliti 700 do 800 štorov, do sedaj pa so jih izvlekli iz zemlje že 10.000. »Vsa ta dodatna dela, nekateri gradbeni spodrsljaji in obsodbe vredno nepotrebno premi-
• Pozneje smo zvedeli, da je investitorica Kmetijska zadruga ustavila pretekli teden vsa melioracijska dela, stroje pa so odpeljali z dragatuškega polja, in sicer zato, ker dodatni denar za dokončanje melioracije še ni zagotovljen.
• Mnenje melioracijskega odbora je, da nikakor ne bi smeli začeti z drugimi melioracijskimi posegi v bližini, doklersenekonča izboljšava dragatuškega polja. Strokovnjaki so namreč že začeli pregledovati zemljišča ob Lahinji, Nerajčici in Dobličici, ki naj bi jih prav tako začeli meliorirati v tem letu.
kanje nekaterih strojev, ki sojih pripeljali k nam, ko je bilo deževno, ob lepem vremenu pa so jih odpeljali, je povzročilo pomanjkanje denarja. Zato sta meloracijski odbor in črnomaljska kmetijska zadruga kot investitor pred dnevi ponovno poklicala v Dragatuš projektanta iz Ljubljane in Vodno
Rajko Štefanič
melioracija lahko končana po načrtih, če pa ne bo, bo zmanjkalo denarja ravno za poti, kar bo otežilo delo komasatorjem, pri ljudeh pa povzročilo nezadovoljstvo,« se boji Rajko.
M. BEZEK
smo krajani,« pove Štefanič. »Naša osnovna pripomba je bila, da so odveč nasipi pri izvirih Podturnščice in Obrščice, saj tam voda nikoli ni poplavljala. Nismo proti temu, daje struga zaščitena, • vendar jo je potrebno vzdrževati. Če je nasip samo zato, da bo za njim vse zaraščeno, potem ni dosegel svojega namena. Najbolj neprijetno pa bo ob komasaciji, ko bo nekdo moral sprejeti tudi zemljo za nasipi, že sedaj pa vemo, da se je bo vsak otepal.«
TUDI ZA »POPOLDANSKE« KMETE
METLIKA — V začetku tega meseca so spremenili delovni čas metliške kmetijske apoteke in poslovalnice št. 1, se pravi trgovine s kmetijskim repromaterialom. Sedaj sta ti trgovini odprti od 7. do 15. ure, tako da si tudi zaposleni kmetje lahko po službi nabavijo vse potrebno, od semen, zaščitnih sredstev in drugega materiala.
MERCATOR KMETIJSKI KOMBINAT SEVNICA
TOZD PROIZVODNJA
objavlja javno licitacijo
avtomobilov in kmetijske mehanizacije, ki bo v soboto dne 10. 5.1986
Tip vozila oz. kmetijske mehanizacije
1. Kombi Zastava 850 — nevozen
2. Kombi Zastavo 850 — karamboliran
3. PlugIMT
4. Sejalnica
5. Mulčar
Letnik
1981
Izklicna
cena
200.000,00
1981
200.000,00
40.000.00
10.000.00 70.000,00
Ogled blaga bo v petek, dne 9. 5. 1986, ob 8. do 14. ure pred mehanično delavnico v Sevnici, Glavni trg 38. Licitacija se bo začela na mestu ogleda v soboto, 10.5.1986, ob 10. uri. Kavcijo v višini 10% od izklicne cene je treba plačati na dan licitacije do 10. ure. Nakup blaga na javni dražbi je po sistemu videno — kupljeno. Kasnejših reklamacij ne upoštevamo. Prometni davek plača kupec. Izli-citirano blago je treba plačati in prevzeti v osmih dneh.
311/17-86
IZ NtkŠIH OBČIN
ra
ll
IZ NlkŠIH OBČIN
V čast 45-letnice ustanovitve OF
Jutri bo svečana proslava s podelitvijo občinskih priznanj OF in srebrnih znakov sindikata
NOVO MESTO — V petek, 25. aprila, bo ob 19. uri v kinodvorani Doma JLA slovesnost v počastitev ustanovitve Osvobodilne fronte pred 45 leti. Na javni proslavi s kulturnim programom bodo slovesno podeljena letošnja priznanja.
Letošnja podelitev občinskih priznanj OF in srebrnih znakov sindikata bo potekala na javni kulturni prireditvi, na katero so vabljeni vsi občani. Sodelovali bodo tudi predstavniki zbora aktivistov OF nekdanjega novomeškega okrožja.
Občinska priznanja OF bodo letos prejeli: Vinko Kocjančič iz krajevne skupnosti Bršlin; Anton Repovž z Drske; Ciril Papež z Hinj; Kristina Plut iz Novega mesta; Marina Terček iz KS Majde Šilc, Novo mesto; Jože Škufca iz KS Majde Šilc; Andrej Pelko iz KS Mestne njive; Miroslav Vute iz KS Mestne njive; Alojz Ogulin iz KS Mirna peč; Iztok Golobič iz KS Mirna peč; Ivan Aš iz KS Straža; Pavle Turk iz KS Šentjernej in Jože Kukec iz KS Žabja vas v Novem mestu; Angelca Suhadolnik iz KS Kandija—Grm.
Srebrni znak sindikata bodo na slovesnosti prejeli: Cilka Smolič iz SPIZ Novo mesto; Branko Premelč iz KZ Krka; Anton Rozman iz Železniške transportne organizacije; Siniša Milojevič iz Pionirja — tozd TKI ter osnovna organizacija sindikata v Labodu in osnovna organizacija sindikata v Zdravilišču Dol. Toplice.	R.	B.
OBVESTILO
Svet in družbenopolitične organizacije krajevne skupnosti Šentjernej, Skupnost borcev 5. SNOUB Ivan Cankar in Skupnost borcev Gorjanskega bataljona organizirajo spominsko svečanost padlim borcem 4. bataljona Cankarjeve brigade ter proslavo ob občinskem prazniku KS Šentjernej.
Slovesnost bo 1. maja ob 11. uri na Javorovici. V kulturnem programu bodo sodelovali:
Šentjemejski oktet, učenci osnovne šole NH Martin Kotar in godba na pihala.
Vabimo borce, občane, mladino, še posebno pa sorodnike padlih borcev 4. bataljona!
Svet KS Šentjernej, Skupnost borcev 5. SNOUB Ivan Cankar in Skupnost borcev Gorjanskega bataljona
»Preveč akcij!
«
Na Dvoru godrnjajo
DVOR — »V soboto me spet kličejo na delovno akcijo. Tokrat gre za urejanje pokopališča. Vsa leta se prostovoljnim akcijam med prvimi odzovem, saj vem, da brez tega ne bo napredka, počasi pa imam tega čez glavo.« Tako pravi Franc Obštetar, šofer avtobusa pri Gorjancih, ki živi v vasi Mačkovec pri Dvoru.
»Če nočemo, da nam bodo ob podrti škarpi lisice in psi raznašali kosti naših rajnih, bomo pokopališče morali dokončno urediti. Tega se zavedam, čudno se nam zdi le to, da smo v krajevni skupnosti že imeli denar za pokopališče, a ga ni več. Kar naprej klicati ljudi na delovne akcije pa tudi ni pošteno, če že od rednega pičlega zaslužka tudi za krajevne skupnosti dajemo prispevek.«
Franc Obštetar
Prav v Suhi krajini je prostovoljno delo izredno razvito, ker pa je veliko več potreb kot gmotnih možnosti, skušajo kar največ del opraviti prostovoljno. Bržkone pa je tudi pri teh akcijah potrebna neka mera, kajti večina ljudi ima doma, če že ne kmetijo, pa vsaj nekaj njiv ali vrtiček. Dobro delati v sl-žbi, kmetovati in še veliko udarniško delati — tega pa poprečen občan ne zmore.
Franc Obštetar je bil kar zagrenjen in slabe volje. Rekel je, da hodi na akcije, odkar je v službi, da pa tega ne misli početi vsedo upokojitve. Prikimavali so mu še drugi občani, ampak kljubgodrnjanju le ne bodo odrekli pomoči pri urejanju pokopališča.
R. B.
Niso izgubili kritične osti
Občinska organizacija ZZB NOV o lanskem delu in letošnjem programu
NOVO MESTO — »Borci nismo bivši borci, ampak ostajamo borci za spreminjanje vsega slabega,« so poudarili v razpravi na letni programski skupščini občinskega odbora ZZB NOV 15. aprila. Z odlično udeležbo, odkrito razpravo in poglobljenim poročilom nadzornega odbora so borci lahko za zgled ostalim organizacijam.
Na skupščini, ki jo je vodil spomeničar Janez Potočar, so menili, da je v preteklem obdobju organizacija dobro opravila svojo vlogo, da je bilo sodelovanje z ostalimi
• Z velikim zanimanjem so delegati sledili pojasnilom Bogdana Osolnika in Lada Kocjana v zvezi z zadnjimi dogodki v Libiji ter nato v razpravi obsodili vse vrste terorizma, tudi državnega, za kakršnega so smatrali ameriški bombni napad na Tripolis.
družbenopolitičnimi organizacijami in občinsko skupščino zelo dobro in da je članstvo ZZB kljub poprečni starosti 70 let še vedno aktivno. Predsednik Ivan Somrak je to podčrtal tudi v uvodnem poročilu.
V razpravi so obravnavali sodelovanje z mladimi, ki bi moralo zlasti med srednješolsko mladino bolje zaživeti. Več razpravljavcev je poudarjalo. da bi morali dispanzer za borce spraviti na raven, kakršno si borci želijo. Zlasti želijo da se zdravniki v dispanzerju ne bi tako rekoč vsak dan menjavali. Prav tako so opozorili, da kljub občinskemu odloku o pogrebnih svečanostih v
PO ŽELJI NEGA NA DOMU
NOVO MESTO — Dom starejših občanov namerava 1. julija začeti izvajati nego na domu za občane, ki bi tovrstno pomoč potrebovali. Sprva bi pomoč pri gospodinjskih opravilih, nakupovanju, pripravi hrane, pomoč pri umivanju in kopanju organizirali za starejše občane krajevnih skupnosti Kandija-Grm, Šmihel, Drska in Center, kasneje pa tudi za občane ostalih mestnih krajevnih skupnosti. Za enourno pomoč na domu bodo zaračunavali 1.000 din. Interesente za take usluge vabijo, naj se prijavijo do 15. maja. Podrobnejše informacije pa dajejo v Domu starejših in v Centru za socialno delo.
GRADBENE PARCELE V METLIKI
METLIKA — Od 15 gradbenih parcel na metliškem Bregu revolucije, jih 6 niso prodali in za prodajo teh je sedaj ponoven razpis. Poleg tega bodo skušali usposobiti še 3 nove parcele v tem zazidalnem načrtu, tako da jih bo skupaj na voljo 9. Medtem ko je bila lanska cena za delno komunalno urejanje parcele na Bregu revolucije med 600 in 800 tisočaki, pa bodo letošnje najbrž enkrat dražje.
Do vode po predvojnih načrtih
Višinski predel metliške občine ima vodo le v idealnih razmerah — Iz Rajakovičev bodo zgradili nov cevovod — Geološka vrtanja v Doljanih
METLIKA — Ko je zaradi zastrupitve Krupe propadel načrt metliške občine za dolgoročno preskrbo občine z zdravo pitno vodo, so v tej belokranjski občini morali v kar najkrajšem času najti novo trajnejšo rešitev.
S tem, ko je Beti kot največji porabnik pitne vode v občini zgradila na Kolpi črpališče za tehnološko vodo, se je iz vodovodnega omrežja sprostilo 10 do 15 litrov na sekundo pitne vode, s čemer je nižinski predel občine, ki se napaja iz Obrha in sega od Metlike, Božakovega do Krasin-ca, za nadaljnje obdobje količinsko — s tem pa ni rečeno, da tudi kakovostno — preskrbljen s pitno vodo.
Zajetje na izviru Krupe pa je bilo predvideno kot osrednji vir za pitno vodo tako za nižinski kot za višinski predel občine. Z vodno oskrbo v višinskem predelu pa so v zadnjih letih precejšnje težave, saj le v idpalnih razmerah dobijo potrebno vodo vasi na suhorskem koncu, najvišje vasi okoli Jugorjapa vodovoda sploh nimajo. Višinski predeli občine od Drašičev, Radoviče, Slamne vasi,
Grabrovca, Lokvice, Suhorja in Jugorja pa se napajajo iz zajetja v Jamnikih in Rajakovičih, iz zajetja v Rajakovičih pa v zadnjih letih metliška občina ne dobi tako rekoč nič vode. Zato so se v Metliki odločili, da vse raziskave usmerijo v iskanje novih zajetij za pitno vodo v Gorjancih oziroma da sanirajo sedanje zajetje in cevovod iz Rajakovičev. Da bi to uresničili, je v prvi vrsti treba dosledno izvesti načrt iz leta 1937, po katerem bi voda iz Go-' rjancev po zakonu prostega pada pritekla tudi do Jugorja, sedaj pa je nimajo ne na Suhorju, kaj šele na Hrastu, ki je na koncu sedanjega vodovodnega sistema.
Če bo vse po sreči, bodo nov vodovodni vod od Kuljajev do Rav-nac zgradili že letos, kasneje pa nameravajo zgraditi še razdelilni re-
posameznih krajevnih skupnostih še vedno ni poskrbljeno za ustrezen ceremenial in govornike.
Zelo kritične so bile besede delegatov, ki so opozarjali na potujčevanje slovenščine, najsi gre za imena ansamblov, hotelov ali raznih izdelkov domače industrije. Sprejeli so še
program dela za letošnje leto, ki pa so ga dopolnili z nekaterimi konkretnimi in zavezujočimi nalogami.
Dragica Rome, članica slovenske delegacije v-zvezfiem odboru ZZB NOV, je govorila o pripravah na kongres ZZB Jugoslavije in pozvala članstvo k ustrezni predkongresni aktivnosti, »da naš kongres ne bo tako rutinski, obremenjen z enakimi sklepi, kot jih vsebujejo že dokumenti ostalih kongresov.«
R. BAČER
Manj kabinetnega dela, več pa stikov z »bazo«
Kaj pravita ob prevzemu dolžnosti predsednik občinske skupščine in izvršnega sveta?
predvsem pa jih hitreje opravljali. Za vse pomembnejše odločitve, ki prizadenejo vsakdanje življenje občanov, bomo skušali priti do mnenja ljudi. Vsetosozaenkrat zamisli, kijih bomo.postopomaspravljali v življenje.«
NOVO MESTO — Pretekli teden sta bila na najodogovornejši dolžnosti v novomeški občinski skupščini izvoljena Boštjan Kovačič za predsednika skupščine in Ivo Longar za predsednika izvršnega sveta,- Prav na kratko ju predstavljamo hkrati s prvimi izjavami za javnost.
Boštjan Kovačič, 36-letni dipl. sociolog, je bil nazadnje predsednik kolegijskega poslovodnega organa srednjih šol tehničnih in zdravstvene usmeritve v Novem mestu. hkrati pa neprofesionalni
predsednik občinskega komiteja ZK v Novem mestu. Od leta 1982je že član občinskega komiteja in njegovega predsedstva, je predsednik kadrovske komisije pri medobčinskem svetu ZKS za Dolenjsko, ima pa tudi nekaj republiških funkcij. Ob prevzemu nove dolžnosti je povedal:
»Prizadeval si bom, da postane skupščina odprta za vso problematiko občine, in želim, da pobuda za razprave v občinskih klopeh pride od spodaj navzgor. Nameravam si organizirati delo tako. da bom vsaj eno uro na teden na razpolago za pogovor z občani. V tem času bo imel pri meni vsak odprta vrata. Nasploh bomo skušali biti do baze bolj odprti. Z obiski v delovnih organizacijah ne mislimo ustvarjati vtisa, da bi koga prišli učit, ampak poslušat njihove težave. Sem tudi za to, da bi enkrat v letu občani preverili — ocenili delo skupščine in izvršnega sveta, ne vem pa še, kako to zamisel organizacijsko izpeljati. Morali bomo tudi modernizirati delo v občinski upravi, da bi usluge občanom izbolišali.
Ivo Longar je 35 let star dipl. elektroinženir. ki pa ima tudi večleten staž družbenopolitičnega delavca. Po končanem šolanju je bil zaposlen v Iskrini tovarni napajalnih naprav, leta 1983 je bil imenovan za neprofesionalnega podpredsednika izvršnega sveta, vendar funkcije ni dolgo opravljal, ker je leta 1984 postal sekretar predsedstva občinskega komiteja ZKS. Ima še vrsto drugih funkcij, zelo aktiven pa je ves čas v krajevni skupnosti Dol. Toplice. Rekel je: »Te dni prevzemamo posle na novih dolžnostih in si prizadevamo. to kar najhitrejeopraviti.da se pri kontinuiteti dela kadrovske zamenjave.ne bi poznale. S sestavo izvršnega sveta sem želel pokriti področja, ki so za občino bodisi problematična ali pomembna za njen nadaljnji razvoj. Dogovorili smo se že za način dela, ki bo zago-
tavljal več sodelovanja z združenim delom in krajevnimi skupnostmi.
Nadalje bomo postavili na noge kolegijske organe in druga delovna telesa občinske skupščine, ki naj bi s proučevanjem zadev z njihovega področja razbremenili izvršni svet, da bo lahko bolj operativen. Na prvi seji izvršnega sveta smo imenovali tudi sekretarko, to je Branka Bukovec.«
R. B.
MLADI USTVARJAJO IN OBLIKUJEJO — Vzgojnovarstvena organizacija v Novem mestu je prisluhnila staršem, ki so želeli pri svojih otrocih dodatno razvijati oblikovalno-likovne sposobnosti. Zato je že pred tedni v vrtcu Kandija pričela s takšno popoldansko šolo, ki jo obiskuje 26 malčkov. V dveurnem programu, ki ga vodi tovarišica Milena Novak, mladi umetniki oblikujejo in rišejo ter tako razvijajo svoje sposobnosti. (Foto: J. Pavlin)
Stanovanjska avantura
Dokončan je prvi stanovanjski blok v Kidričevem naselju — Novih 50 stanovanj — Velike podražitve
METLIKA — Prihodnji mesec bo vseljiva druga polovica prvega stanovanjskega bloka v novem metliškem Kidričevem naselju, gre za 50-stano-vanjski blok, od tega so polovico stanovanj kupili zasebniki, polovico
zervoar na Jugorju, od koder se bodo napejali vsi nižje ležeči višinski predeli občine. Prav tako nameravajo letos opraviti geološka vrtanja v Doljanih, kjer strokovnjaki pričakujejo novo močno zajetje pitne vode in tako bi ta višinski vodovod kasneje lahko povezali z nižinskim. Seveda gre pri vsem tem za zahteven in tudi drag poseg, za prvo fazo gradnje od Kuljajev do Ravnac pa je zagotovljen denar komunalne skupnosti in drugih sofinancerjev.
A.	B.
PTOTEST PROTI VOJNI
V torek smo osnovnošolci in srednješolci pripravili mirovni pohod po Črnomlju. Demonstrirali smo proti vojni med ZDA in Libijo. Pohoda seje udeležilo veliko mladih, ki hočemo
MATEJA ŠPEHAR OŠ Črnomelj
NOV METLIŠKI IZVRŠNI SVET
METLIKA — Na zadnji seji vseh zborov skupščine občine so izvolili tudi novega predsednika in člane izvršnega sveta. Nova sestava metliške »vlade« je taka: predsednik je Nikola Ladika, podpredsednik in načelnik oddelka za družbenoekonomski razvoj je Ivan Kostelec, člani IS pa: Martin Štubljar, direktor uprave za družbene prihodke; Džordže Radovič, načelnik oddelka za ljudsko obrambo, Desi-mir Milovanovič, načelnik oddelka za notranje zadeve; Stane Gašperič, zaposlen v Beti, odgovoren za področje drobnega gospodarstva, prometa in gradbeništva; Jože Bajuk iz Kmetijske zadruge, za področje kmetijstva; Maks Koležnik, vodja strokovnih služb sisov, za področje interesnih skupnosti.
pa delovne organizacije oziroma stanovanjska skupnost za solidarnostna stanovanja.
Ta drugi del bloka so začeli graditi jeseni 1984 in takrat je bila informativna cena kvadratnega metra stanovanjske površine 56.000 dinarjev. Končna cena pa bo za tiste, ki so vseskozi financirali gradnjo, blizu 95 tisočakov, za tiste, ki so se kasneje odločili za nakup stanovanja v tej novi metliški soseski, pa še toliko več, kolikor znašajo obresti za kredit, ki ga je metliška stanovanjska skupnost najela pri banki. Čeprav so imeli v začetku težave pri prodaji stanovanj in s tem pri zagotavljanju denarja za nadaljnjo gradnjo, bi sedaj lahko prodali več stanovanj, kot jih imajo na voljo, in to tako delovnim organizacijam, kot zasebnikom.
Kakorkoli že, nihče v Metliki ne ve povedati, kdaj bodo začeli graditi nov blok, čeprav je stanovanjska skupnost že dala delati načrte za naslednji blok v tem novem stanovanjsko-poslov-nem naselju. Vsekakor bo moralo biti vsaj 80 odstotkov stanovanj prodanih že vnaprej — in zagotovljeno prav toliko denarja, da se bo stanovanjska skupnost ponovno spustila v takšno »avanturo«. Naslednji blok, v katerem bo 80 do 90 stanovanj, bodo gradili v treh fazah, za sedaj pa niti za prvo fazo, se pravi za okoli 30 stanovanj, ni resnih interesentov.
A.	B.
Novomeška kronika
VODA — V nedeljo je bila Regerča vas z okolico cel dan brez vode. Gospodinje, ki so načrtovale velike in male žehte perila in otrok, so se morale obrisati pod nosom, na svetlo je prišlo, za kaj vse potrebujemo vodo. Lepo pa bi bilo, če bi si vodovodarji za tovrstne poučne demonstracije izbrali kakšen drug dan, ne pa konec tedna, ko je vse doma. Poleg tega je voda tako draga, da bi si porabniki že zaslužili tudi kakšno pismeno obvestilce o suhih pipah.
URE — V Plavi laguni so ponorele ure, ki vklapljajo in izklapljajo drago in cenejšo elektriko. Tako je naneslo, da je elektrika poceni dopoldne, ko ni nikogar doma. Kaže torej, da podaljšanje zimske tarife ni bila poslednja zvijača v atomske čase zagledanih energetikov.
RAZKUŽILO — Na dan prihajajo nove podrobnosti o zastrupitvi s kremnimi rezinami v slaščičarni novomeškega šolskega centra za gostinstvo. Ko je bil loka! že zaprt, so eno od zaposlenih poslali v lekarno po razkužilo. Ko je ženska zvedela, da bo morala zanj odšteti 4.000 din, si ga ni upala vzeti, češ da mora prej vprašati šefa. V slaščičarni seje po zadnjih podatkih zastrupilo 300 ljudi.
Ena gospa je rekla, daje novomeški izvršni svet v povprečju tako mlad, da morajo nekateri njegovi člani po risanki v posteljo.
V času od 10. do 16. aprila so v novomeški porodnišnici rodile: Rezka Spreicer iz Lokev — Dejana, Branka Bec iz Kr melja — Vanjo, Anica Štanciz Cegelnice — Simona, Zdenka Busič iz Bojancev — Bojana, Anica Bučinel iz Slovenske vasi — Leo. Danica Župan iz Šentjerneja — Francija, Jožica Ste-fanič iz Radovičev — Uroša. Andreja Kostrevc z Rateža — Roka, Marija Urbančič z Velikega Cirnika — Aleša, Jožica Mihalič iz Petelinjeka — Aleksandro, Renata Kralj iz Potočne vasi — Sanjo, Darinka Slane iz Čuril — Katarino, Marija Gorenc iz Malega Podloga — Tanjo. Ivanka Butala iz Križevske vasi — Alena, Antonija Kovačič iz Zameškega — Natalijo, Ruža Krznarič iz Zaluke — Jeleno, Antonija Smerke iz Mirne peči — Blaža, Dragica Štrus iz Gornjega Podšumberka — Boštjana , Dragica Lukše iz Vrhpeči — dečka. Tatjana Naraglaviz Rožnega — dečka, Marija Malešič iz Rakovca — dečka. Lučka Klepec iz Otovca — dečka. Dragica Planin iz Krškega — deklico, Marija Cunk iz Kostanjevice — dečka in Mihaela Dornik iz Gabrja — deklico.
IZ NOVEGA MESTA:	Darja
Smrke iz Slakove 4 —Janeza, Barbara Bajc — Šerovič iz Ulice Slavka Gruma 2 — Marušo in Hilda Šintler iz Ulice Majde Šilc 19 — Primoža. Čestitamo!
[ Sprehod po Metliki
PREJŠNJA POLETJA SO SE DOGAJALE NA metliškem grajskem dvorišču zanimive reči, ki pa so zamrle, ker se vnetim posameznikom ni več dalo migati. V mislih imamo kulturne prireditve, ki so bile dobro obiskane in ki so razgibale metliško poletno kulturno mrtvilo. Tako bo, vsaj kaže tako, tudi letos. Metliška godba »grozi« z veselim večerom, nekaj se govori o letnem kinu, ki naj bi se vrtel ob strežbi iz grajske kleti, šušlja se še o tem in onem. Zanimivo je, da glasov o večji aktivnosti Zveze kulturnih organizacij v tem primeru ni slišati, da vse to načrtujejo razmišljajoči ljudje izven inštitucij, ukvarjajočih se s kulturo.
ARRUBA JE PLESNA SKUPINA, ki je znana domala vsej Jugoslaviji, posebno Sloveniji. Obiskovalcem lanskoletne Vinske vigredi so ostala dekleta v spominu zaradi modne revije, ki so jo izvedle pred Petkovičevo hišo na Partizanskem trgu. V petek, 16. maja, ob 21. uri bodo brhke Ljubljančanke spet v Metliki, tokrat na Trgu svobode, kjer bo v okviru Vinske vigredi 86 modna revija delovne organizacije Beti. Za svoj več kot pol ure trajajoči program bodo pokasirale
100.000	dinarjev.
DELAVCI POSPEŠENO UREJAJO parkirišče blizu kulturnega doma Edvarda Kardelja, kar je že skrajni čas. Obiskovalci kino predstav in drugih redkih prireditev so bili prisiljeni pustili avtomobile na igrišču Pungart, kar je jezilo vse tiste, ki so hoteli nabijati žogo ali se kako drugače rekreirati v času, ko so se dogajale v dvorani druge reči.
DA, VINSKA VIGRED 86 SE BLIŽA z naglimi koraki, nekateri najbolj vneti pivci trenirajo po gostilnah, da jih od 16. do 18. maja ne bi prehitro vrglo po tleh. Ansambli, ki bodo igrali za srbeče pete, so znani: Toni Hervol, Kolpa san, Novi rekordi in Maj s pevko Ireno Tratnik. Znano je še mar-' sikaj drugega, le to še ni do kraja dogovorjeno.
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
Črnomaljski drobir
ZASTAVE IN KONGRES — V Črnomlju in ostalih krajih v občini so dobro poskrbeli za to, da so bili ljudje obveščeni o kongresu Zveze komunistov Slovenije v prestolnici. Tako so v Beltu, Iskri, krajevni skupnosti Semič, Goku, Rudniku, Obrtni zadrugi, Kmetijski zadrugi. Ljubljanski banki, Dolenjki, Veletekstilu in še marsikje visele zastave, izobesili soparole. Le na stavbi občinske skupščine zastav ni bilo. Zakaj, krajani za zdaj še ugibajo.
»ČRNO VINO« BREZ GLASU — »Tresla seje gora, rodila seje miš,« bi lahko rekli ob napovedi nastopa črnomaljskega ansambla »Črno vino« v diskoteki Belokranjska klet. Fantje so se tako vneto pripravljali na svoj prvi javni nastop pred domačim občinstvom^ da so pevcu odpovedale glasilke. Številni (potencialni) poslušalci so bili zato nekoliko razočarani, ker v soboto niso slišali svojih ljubljencev, vendar se člani ansambla ne le opravičujejo, ampak tudi obljubljajo, da to soboto gotovo ne bodo razočarali. Črnega vina bo torej dovolj, in to ne le v steklenicah.
KRUH — Črnomaljci se pritožujejo, da bodo morali jemati dopust za nakup kruha, saj ga po 14. uri skoraj nikjer ni več. V Pekarni pravijo, da niso krivi za pomanjkanje, saj spečejo toliko, kolikor jim naročijo trgovci.
Ribniški zobotrebci
OGROŽENI HIŠI - Ob cesti Zlebič-Sodražica, (ki je tako poškodovana, da že skoraj ne zasluži tega imena), sta še posebno ogroženi dve hiši, ki ju kar pogosto poškodujejo vozila, posebno tovornjaki. To sta v smeri Sodražice zadnja hiša v Vinicah in prva v Zamostecu. Obe sta na ovinku, kjerje cesta tudi zožena. Vse kaže, da življenje v teh dveh hišah ni več varno.
KOLIKO STANOVANJ — V minulem srednjeročnem obdobju, se pravi v zadnjih petih letih, je bilo v ribniški občini zgrajenih 54 družbenih stanovanj, in sicer 4 garsonjere, 20 enosobnih stanovanj, 26 dvosobnih in 4 trisobna stanovanja. Povpraševanja po družbenih stanovanjskih pa ni, ker se je'zelo razmahnila zasebna stanovanjska gradnja. Pri družbenih stanovanjih bo zdaj dan velik poudarek njihovi prenovi, izvedbi toplotne izolacije, pa tudi prenovi mestnega jedra.
Drobne iz Kočevja
STANOVALCI PREBELILI STOLPNICO —Stanovalci vstolpnici Kidričeva 7 v Kočevju so minuli teden sami prebelili stolpnico. Moški so belili, ženske pa za njimi čistile. To delo so opravili v dveh dneh. Stanovalci v tej stolpnici so tudi že doslej vsaki dve leti to delo sami opravili. Sklenili so, da bodo ob stolpnici na zelenici zasadili okrasna drevesca.
CENEJE OB 40-LETNICI — V Nami nadaljujejo akcijsko prodajo blaga ob 40-letnici Name. Tako bodošedo3. maja prodajali po 20 do 30 odstotkov nižjih cenah živila in pijače raznih jugoslovanskih proizvajalcev. Od 5. do
10.	maja bo naprodaj tekstil-konfekcija Mura. Še do sobote, 26. aprila, bodo prodajali svetila Sijaj. O ostalih ponudbah bomo še poročali.
MALO TOPLOTE, VISOK RAČUN — V marcu in aprilu so porabniki centralnega ogrevanja iz skupinskega toplovoda dobili bolj malo toplote, račun pa je bil prav tako visok kot v vseh zimskih mesecih. K znižanju računa torej ni pomagalo ne padanje cen nafti na svetovnem trgu, ne kurjenje na cenejše domače vire energije, ne toplejše vreme in ne v glavnem le na redke ure mlačni, sicer pa hladni radiatorji.
Trebanjske iveri
nove METODE — Kadar se osebju v novem disku v Štefanu zazdi, da gostje premalo pijejo, se poslužijo naslednje zvijače: ko gost odide na plesišče, mu ročno odnesejo napol popito pivo ali koka kolo, gost, ki noče ostati žejen, pa si mora naročiti novo pijačo. Ni kaj reči, očitno je to uspešna metoda za povečevanje prometa, žal pa se gostje takih igric lahko tudi naveličajo.
KUPILI BODO KLOBUK — Delavci delovne skupnosti SIS bodo v kratkem kupili klobuk za strokovnega delavca kmetijsko zemljiške skupnosti Janeza Resmana. So dejali, da bo potem Janez lažje rešil finančne težave skupnosti, pa tudi za njegovo plačo bi kaj ostalo. Okoliša, kjer bo Janezs klobukom zbiral prostovoljne prispevke, pa še niso določili.
GOLF NI STRMOGLAVIL—Tre-banjci so že nekaj časa ugibali, kaj seje zgodilo z rdečim golfom nekega trebanjskega obrtnika. Kar precej časa ga namreč ni bilo na spregled, pa so domnevali, daje mogoče kje strmoglavil. Začasno izginotje golfa je sedaj pojasnjeno. Ker so obnavljali njegovo pristajalno pisto pred gostilno Meglič, lastnik nekaj časa z njim ni letel, pa gaje imel kar v domačem hangarju.
S TEHNOKRATI BODO POCIS-TILI — Delavski razred, kolikor je zbranega v Gradbeno komunalnem podjetju v Trebnjem, naravnost drvi v boljši svet brez birokratov in tehnokratov. Te sorte kadri namrečjadrnozapuščajo podjetje in se selijo drugam. Zdaj bodo delavci lahko v resnici vzeli vse v svoje roke — če jim bo še kaj ostalo, seveda.
■5
LL
Dve pridobitvi
V Črnomlju odprli trgovino in avto-moto bazo
Črnomelj — ob dnevu of in 1.
maju so, oz. bodo v črnomaljski občini predali namenu dva pomembnaobjek-ta. Tako je od preteklega četrtka prebivalcem na voljo nova prodajalna, imenovana Market Čardak za dnevno oskrbo, v kateri je tudi bife. Naložba v zidove in opremo je veljala več kot 90 milijonov dinarjev, denar pa je poleg sozda Emona zagotovil sam Dolenjkin tozd Detajl Črnomelj. Trgovina, ki ima 230 kv. metrov prodajne površine (vse površine je 560 kv. metrov), pomeni pomembno razbremenitev sorodnih prodajaln v vsem mestu. V Detajlu računajo, da bodo do leta 1990 zgradili podobno trgovino tudi v krajevni skupnosti Loka.
V soboto, 26. aprila,_bo ob 10. uri v industrijskem predelu Črnomlja otvoritev objekta za tehnične preglede avtomobilov in traktorjev. Ob tem bo tudi krajši kutlurni program. Avto-moto baza je veljala okrog 80 milijonov dinarjev, sredstva pa so prispevali črnomaljsko združeno delo, občinska skupščina in AMZS, medtem ko v metliški občini za združevanje denarja niso imeli posluha.
OČIŠČEVALNA AKCIJA
ČRNOMELJ — Ker je april mesec čistoče v Beli krajini, pripravljajo 24., 25. in 26. aprila v Črnomlju očiščevalno akcijo. Vabijo vse občane, delovne organizacije, društva, šole, hišne svete, da se udeležijo akcije, predvsem pa naj bi očistili vsaj pred svojim pragom.
Kočevje pred tremi prazniki
Srebrna priznanja OF in sindikata? — Srečanje pri brunarici
KOČEVJE — Te dni bo v Kočevju več svečanosti ob dnevu OF, prazniku dela in prazniku KS Kočevje—mesto. Najprej bo že dgnes, 24. aprila, ob 18. uri v Šeškovem domu dramska uprizoritev »Mali princ«, s katero se bodo predstavili dijaki SŠTUD Kočevje.
25. aprila bodo ob 18. uri odprli v Likovnem salonu razstavo, uro kasneje pa se bo začela proslava ob prazniku OF in prazniku dela. Ob tej priložnosti bodo podelili letošnja srebrna priznanja OF, ki jih bodo prejeli: Angelca Blatnik (Staracerkev), Tinka Gregorič (Struge) in KS »Ivan Omerza« Livold.
Nasampraznikdela, 1. maja.bonaj-prej zjutraj budnica, popoldne ob 14. uri pa se bo začelo pri brunarici v Dolgi vasi srečanje občanov. V programu bodo sodelovali: delavska godba, mažoretke, plesne skupine, učenci osnovne in glasbene šole, Klub mladih iz Livolda, vojaki in domači pesniki. 27. aprila bo pohod na Pugled, 29. aprila pa bodo v kočevski delovni organizaciji Melamin odprli novi obrat »Smola II«.
Na svečani seji občinskega sveta Zveze sindikatov Kočevje bodo podelili letošnja srebrna odličja sindikata ter , nagrade in priznanja najuspešnejšim s tekmovanja kovinarjev. Bo pa to v teh dneh. Srebrna priznanja sindikata bodo prejeli: osnovna organizacija sindikata osnovne šole Zbora odposlancev Kočevje, Anton Jurkovič (LIK), Dora Majerle (osnovna šola Kočevje), Vida Beljan (Avto), Veronika Guštin (PTT), Janez Konečnik (GG), Pavla Mohar (Zidar), Andrej Debeljak (Itas), Jurij Pertinač(INKOP), Stane Letonja (občinska skupščina).
Glavne svečanosti ob prazniku KS Kočevje—mesto bodo okoli 10. maja. Podrobnejši program bomo objavili prihodnjič.
J. P.
Priznanja 0F
Jutri 10 srebrnih
RIBNICA—Jutri, 25. aprila, bo ob'19. uri v domu JLA v Ribnici proslava dneva OF. Na njej bo govoril predsednik občinske konference SZDL France Grivec. Kulturni program bodo pripravili učenci osnovne šole »Dr. France Prešeren« iz Ribnice.
Ob tej priložnosti bodo podelili tudi letošnja srebrna priznanja OF, kijih podeljuje občinska konferenca SZDL. Prejeli jih bodo: prostovoljno gasilsko društvo Mali log Loški potok, Inles-tozd Loški potok, Marija Pajk (Sodražica), Stanko Lovšin (Sv. Gregor), Franc Levstik (Sodražica), Anton Gregorič (Loški potok). Stane Kromar (Dolenja vas), Stanko Rus (Ribnir ca), Vinko Bambič (Loški potok) in Uroš Bregar (Ribnica).
PETRIČU ZLATI ZNAKOF
RIBNICA — Ob dnevu OF bo republiška konferenca SZDL podelila zaslužnim svoja priznanja »zlati znak OF«. Med dobitniki bo tudi Ivan Petrič iz Sodražice. Ivan Petrič, ki je bil rojen leta 1922 v Sodražici, zdaj pa je upokojene, je vrsto let deloval na najbolj odgovornih dolžnostih v občini in bil med drugim sekretar OK SZDL. Veliko je prispeval za razvoj občine in bil pravi aktivist SZDL; vedno je delal požrtvovalno in zagnano. Tudi zdaj kljub upokojitvi še vedno politično deluje in prenaša izkušnje na mlajši rod.
ZLATI ZNAK PRELESNIKU
RIBNICA — Zlatiznak sindikata, najvišje priznanje republiškega sveta Zveze sindikatov, bo prejel 29. aprila na svečanosti ob prazniku dela tudi France Prelesnik iz Ri-ka Ribnica.
France Prelesnik sejerodil 1948 v Nemški vasi. Opravljal je ali pa še opravlja odgovorne dolžnosti v sindikatu in na drugih področjih. Bil je predsednik konference ZS v Riku, je predsednik občinskega odbora sindikata kovinarjev in član republiškega odbora sindikata delavcev kovinske in elektro industrije. Že od leta 1984je predsednik odbora sindikata SOZD združenih podjetij strojegradnje Slovenije, ki združuje okoli 20.000 delavcev. Bil je predsednik DS Riko. Pri delu je bil vedno uspešen.
Izplavali so, čeprav le za las
V IGM Kanižarica se ob manjšem povpraševanju po osnovnih izdelkih spretno znajdejo — Jeseni nov kamnolom — Pazljivi pri globinskem miniranju_
KANIŽARICA — Gokov tozd IGM iz Kanižarice je preteklo leto zaključil s pozitivno ničlo — imel je 280 tisočakov ostanka — kar pa je uspeh glede na prejšnja leta, ko je posloval z rdečimi številkami. K lanskoletnemu poslovanju je ne nazadnje pripomogla tudi industrijska prodajalna, saj seje povečala prodaja njihovih in izdelkov drugih proizvajalcev.
Februarja in del marca so delavci Ker je kamnolom za maltni pesek morali na zimski dopust. Tako so v	pri Nerajcu z rezervami pri kraju,
IGM zgubili 3.000 ur, ki jih bodo po-	bodo začeli v kratkem odpirati nov
skušali nadomestiti do konca prvega polletja. Sicer pa imajo v letošnjem letu v betonski proizvodnji nekoliko manj dela z omnia opažnimi ploščami, eno njihovih glavnih usmeritev, zato je bila nujna usmeritev v izdelavo drugih izdelkov. Tako za novomeškega Pionirja delajo fasadne obloge z balkonskimi koriti za hotel na morju, kar je zanje povsem novo delo. Tudi za betonske bloke ni več tolikšnega povpraševanja kot pred dvema letoma, tako da ni čakalne dobe, prodajo pa ve sproti. Prav zaradi nekoliko manjšega povpraševanja po osnovnih izdelkih so se lani odločili za izdelavo manjših izdelkov, kot so ograjni elementi, vrtni robniki, mejniki, za katere so sami naredili tudi kalupe.
RIBNICA: NOVI IZVRŠNI SVET
RIBNICA — Za predsednika novega izvršnega sveta občinske skupščine je bil izvoljen Peter Levstek, za podpredsednika Anton Šobar (predsednik občinskega komiteja za planiranje, gospodarstvo in proračun) in Stane Kromar (načelnik oddelka za notranje zadeve); za člane pa še: Janez Debeljak iz Loškega potoka, Miran Lavrič (načelnik oddelka za ljudsko obrambo), Franc Mihelič iz Ribnice, Janez Mihelič (predsednik občinskega komiteja za družbene dejavnosti in občo upravo), Jože Mihelič iz Prigorice, Jože Oven (direktor uprave za družbene prihodke), Franc Petek iz Ribnice in Janez Rus iz Nemške vasi.
SEKRETAR ABRAHAMSBERG
RIBNICA — Za novega sekretarja občinske skupščine Ribnica je imenovan Bogo Abrahamsberg, znani družbenopolitični delavec, med drugim je bil tudi že predsednik občinske skupščine. Novo dolžnost bo prevzel z mesecem majem. Dosedanji sekretar Dušan Lavrič bo upokojen.
Okrepiti opešano gospodarstvo
Nekaj misli novega predsednika IS občine Kočevje Dušana Popoviča
KOČEVJE — »Že na začetku se novi izvršni svet srečuje s težavami zaradi slabih poslovnih rezultatov gospodarstva v minulem letu in te slabosti se nadaljujejo tudi letos, kar povzroča nove kritične točke,« ugotavlja novi predsednik občinskega izvršnega sveta Dušan Popovič in nadaljuje;
»Na področju izvoza prihaja do	tehnologijo.Leznanjeintehnologija
zapletov, kar ni v prid dobremu	pa nas lahko rešita iz težav,
gospodarjenju. Izvoz je nespodbuden. LIK je bil še pred mesecem uspešen izvoznik, zdaj pa posluje na robu rentabilnosti, oziroma mu grozi celo izguba.
Naš glavni srednjeročni cilj je okrepitev gospodarstva in s tem tudi tehnološka obnova proizvodnje. Po knjigovodskih podatkih je 80 odst. strojev odpisanih, dejansko pa znaša odpis^nost preko 90 odst. Nizka akumulativna sposobnost gospodarstva otežuje vlaganja v novo
Dušan Popovič
Zaupanje je močan kapital
Trebanjski komunisti ugodno ocenili volitve — Slabši poslovni rezultati
TREBNJE —Množična udeležba kaže zaupanje v delegatski sistem, to zaupanje pa je močan politični kapital, ki ga je treba izkoristiti za delo v prihodnosti. Hkrati bo potrebno oceniti, kolikšen je pri tem delež članov ZK, kakšno je bilo delovanje komunistov znotraj SZDL in sindikatov. Tako je med drugim dejal-Lojze Ratajc, predsednik komisije za družbenopolitični sistem pri OK ZKS Trebnje, na zadnji seji občinskega komiteja ZKvTrebnjem, kjer so obravnavali poročilo o skupščinskih volitvah.
Že doslej seje pokazalo, da so se v volilne postopke dobro vključile domala vse osnovne organizacije ZK. Tudi se nf dogajalo,da komunisti ne bi sprejemali delegatskih zadolžitev. Je pa dejstvo, daje delež komunistov v delegacijah upadel, vendar trebanjski komunisti tega ne jemljejo tragično. Pomembno je, da nepriha-ja do sektašenja in da se tudi za nekomuniste odpira prostor za delovanje v delegatski bazi. Žal pa je bilo tudi ob teh volitvah opaziti slabšo zastopanost mladine v samoupravnih telesih. Kadrovska politika pa ni naj-
boljša niti v republiškem niti v zveznem merilu. Slišati je pripombe na delo zvezne delegacije, s katero ima delegatska osnova kaj slabe stike. Slabo je tudi to, da volivci ne poznajo delegatov iz regije, o katerih bi bilo lahko objavljenih več podatkov. Eden izhied članov komiteja je dejal tudi, da je še nekaj rezerv za demokratičnost volitev. Med širšim in ožjim izborom bi bilo lahko malo več časa, volivci pa bi morali imeti možnost, da v resnici volijo tajno. To pa bi bilo omogočeno že z namestitvijo volilnih kabin.
Ko so člani komiteja razpravljali o lanskih poslovnih rezultatih trebanjskega združenega dela, seveda niso mogli mimo kritičnega položaja, v katerem se je znašlo gospodarstvo. Zlasti je zaskrbljujoče, da so v občini imeli zelo malo akumulacije. Ker tudi po treh mesecih letošnjega leta nič ne kaže, da se bo v trebanjskem gospodarstvu kaj spremenilo, so člani komiteja sklenili, da se bodo na vsaki seji sproti seznanili z gospodarskimi rezultati. Hkrati bodo več pozornosti posvetili kadrovski politiki, ki je v tesni povezavi s sedanjimi rezultati. Ko so govorili o slabih izvoznih rezultatih, je Ludvik Lovše dejal, da se komite ne sme kar tako zadovoljiti s stanjem. Predlagal, je da se občinskemu izvršnemu svetu naroči, naj prouči, zakaj pada izvoz, kje so vzrok)za to.	J.	SIMČIČ
ORIENTACIJSKI POHOD ZA DAN OF
TREBNJE — Komisija za ohranjanje tradicij NOB pri OK SZSMS Trebnje bo v nedeljo 27. aprila, organizirala orientacijski pohod. Zbirališče pohodnikov bo v Dol. Jesenicah pri Šentrupertu pred gasilskim domom. Pohod se bo začel ob 8. uri zjutraj, pohodniki pa se lahko prijavijo pol ure pred začetkom. Vabijo vse mlade ljudi in člane društev, da se pohoda v počastitev OD in 1. maja udeleže v čimvečjem številu.
metrov peska. V preteklem letu so ob kamnolomu sezidali tudi delavnico, v kateri lahko sami popravljajo stroje. V IGM se pohvalijo, da je povpraševanje po njihovem pesku izredno veliko, kar pa je razumljivo, saj takšne kakovosti ni v bližini.
M. BEZEK
kamnolom pri Hrastu. Pritem negre brez denarnih težav, zato bodo morali pomagati tudi večji kupci in
9 Prebivalci vasi v okolici kamnolomov se pritožujejo zaradi tresenja tal, ki jih povzroča miniranje. DirektorIGM Lunarpravi, da prizna, da ljudje čutijo tresljaje, saj gre za globinsko miniranje, vendar zaradi tega po njegovih besedah ni bilo večjih poškodb. V kamnolomih pa se zavedajo, da delajo na kraškem svetu, zato pazijo, da pri strelivu ne prekoračijo meje ter da delajo zmerno in pametno.
občinske blagovne rezerve. Zbranih imajo sicer 25 milijonov dinarjev, vendar to ne bo zadostovalo. Predvidevajo, da bodo začeli z novim izkopom jeseni, kamnolom v Naraj-cu pa bodo postopoma sanirali, saj jim finančna sredstva ne dopuščajo takojšnje ureditve. V kamnolomu za betonski pesek pri Suhorju pa nimajo težav, če odštejemo to, da so v kamnolomu velike votline, v katere pri miniranju »pobegne« pesek. Tako so bili lani ob 6.000 prostor.
PETNAJST IZVRŠNIKOV
- KOČEVJE — Novi izvršni svet občinske skupščine Kočevje šteje 15 članov. Predsednik je Dušan Popovič, njegova namestnika pa Jože Lindič (predsednik komiteja za družbeni razvoj) in Janez Zalar (LIK). Člani so še: Marija Abramovič (GG), Matjan Bastar (Avto), Miha Briški (Itas), Urban Dobovšek (načelnik oddelka za ljudsko obrambo), Majda Lindič (načelnica oddelka za občo Upravo), Miha Majerle (načelnik oddelka za notranje zadeve), Darinka Novak (direktorica uprave za družbene prihodke), Zdenko Šulman (MORC), Avgust Švara (Snežnik), Alojz Vesel (KG), Bernarda Tekavec (načelnica oddelka za gospodarstvo) in Cirila Žlindra (SDK).
Sposobenih strokovnih kadrov je v občini malo, pa tudi nudimo jim premalo, da bi jih pridobili več.
Stanovanj zanje skoraj ni, dohodki so nizki, pa tudi kvaliteta življenja je pri nas slaba. Tako kadri še odhajajo, na primer v Riko in Novoles.da postajamo nekakšna črnska kbloni-ja.
»Kočevska občina je velika in redko naseljena, zato je potrebno zaustaviti izseljevanje s podeželja. To je možno le, če bomo tudi na podeželju nudili podobne pogoje za življenje kot v mestu. Tega pa ne bomo zmogli sami in bo potrebna pomoč republike. Čez štiri leta bomo imeli z vodno oskrbo že velike težave. Smo tudi edina občina v Sloveniji, ki ima asfaltiranih pod 50 odstotkov cest.«
Če hočemo imeti dobre družbene dejavnosti (zdravstvo, šolstvo itd.), jih je potrebnd ustrezno plačati in nato zahtevati od njih tudi rezultate dela. Zahtevati moramo, da se v republiki izenači kvaliteta življenja.
Novi izvršni svet čakajo še velike naloge na področju energetike, ekologije, romskega vprašanja itd.«
J. P.
Glavno: uresničiti načrt
Izjava Petra Levstka
RIBNICA — Novega predsednika izvršnega sveta občinske skupščine Ribnica Petra Levstka smo zaprosili za izjavo o glavnem torišču dela izvršnega sveta. Dejal je: »V naši občini še nismo sprejeli srednjeročnega plana razvojaobči-ne. Razprava o njem je bila temeljita. Na predlog je prišlo kar okoli 70 pripomb iz krajevnih skupnosti, delovnih organizacij in samoupravnih interesnih skupnosti. Ljudem torej ni vseeno, kako bomo živeli in delali.
Tvs '
Peter Levstek
Plan bo zelo verjetno sprejet že na prvi redni seji nove občinske skupščine. Naloga našega izvršnega sveta pa bo le, da bomo dosledno skrbeli za njegovo izpolnjevanje. Tako bo za naslednjih pet let vse dogovorjeno in odstopanja ne bi smelo biti.
Politična šola odkriva nova obzorja
Mnenje E. Žganjarja
TREBNJE — Sredi prihodnjega meseca se bo v Trebnjem končala občinska politična šola. Slušatelji se v okviru šole seznanjajo s komunističnim gibanjem v sodobnem svetu, zgodovino marksizma, zgodovino KPJ in mnogimi drugimi temami.
Med slušatelji občinske politične šole je tudi Edvard Žganjar. Za šolanje so ga predlagali v Trimu, kjer je zaposlen kot tehnolog za jeklene konstrukcije. Predlagali so ga zato, ker se je pred kratkim vključil v vrste ZK.
»Zadovoljen sem.dasomesode-lavci predlagali za politično šolo. Že nekaj časa sem čutil potrebo po takem izobraževanju. V vsakdanjem življenjusenamrečdomala vsak dan srečujem s problemi, ki jim brez dodatnega znanja nisem kos. Da bi se sam izobraževal s pomočjo knjig, si pa tudi ne morem predstavljati. Zato se mi zdi taka oblika izobraževanja zelo primerna. In sedaj že lahko rečem, da sem na predavanjih slišal veliko stvari, za katere sicer ne bi vedel. Še
Edvard Žganjar
posebno se mi zdi dobro, da se po predavanju razvije razprava. Doslej meje najbolj pritegnilo predavanje Slavka Dokla o komunističnem gibanju v sodobnem svetu. Moja velika želja pa je, da bi šolanje še nadaljeval in se še bolj temeljito seznanil z našim političnim sistemom,« je povedal Žganjar in dodal, naj bi pri nas razmere tudi spreminjali, ne samo o njih razpravljali.
Poleg politike Žgajnarja zanima tudi ekonomija. Sam seje lotil študija dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije. Meni, da ga pri nas še prepočasi uresničujemo.
J . S.
IZ NkŠIH OBČIN
IZ NtkŠIH OBČIN
VDOVE SILIJO V ZVEZO BORCEV — Borci ugotavljajo, daje zdaj v organizaciji več žensk kot moških. Ta se z njimi pomlajuje in če bo šlo tako naprej, bo ZZB NOV postala ženska organizacija. V prihodnje vdov ne bodo več sprejemali vanjo, ker statut ne predvideva njihova včlanjevanja. Tako se bodo izognili težavnemu prepričevanju, da vdove borcev pri priznavanju ugodnosti niso enakopravne z borkami, čeprav so članice organizacije in čeprav so kdaj nasitile partizane s kruhom in klobaso. *
ODBORNIKI ALI DELEGATI? — Ponekod so se že na začetku mandata odločili, kdo iz delegacije bo hodil na seje te ali one interesne skupnosti. Tako so na primer obrtniki sporočili, da se ne utegnejo sestajati. Zaradi tega so se dogovorili, kateri delegat jih bo kje zastopal. Torej mu prepuščajo, da v imenu njihove delegacije nastopa z osebnimi, odborniškimi stališči. Težave bodo imeli tudi tam, kjer so izvolili 20-člansko splošno delegacijo.
DELA ZA TRI — Gospodarsko je brežiška občina na repu v Sloveniji, po številu prekrškov pa ne. En sodnik se nikakor ne more povzpeti na zeleno vejo, ker ga nerešene zadeve takoj priklenejo k tlom. Za sprotne primere bi že 1982 potrebovali dva sodnika in za zaostanke od takrat naprej vsaj dva, da bi bili na tekočem. Predlagatelji večkrat godrnjajo zaradi počasnosti, a tisti, ki so deležni milejših kazni ali pa njihove zadeve sploh zastarajo, si manejo roke.
Nazadnje se je vse zavozlalo
Zbirokratizirana dolgotrajna pot do odlikovanj
Tudi starostnikom ni vseeno, kaj se dogaja in kaj bo
Bolje odkrito kot naučeno
Informiranje v šoli mladim veliko pomaga
8.	srečanje v Krškem
V Brežicah zahtevajo spremembo zapletene volilne zakonodaje
Z dolge poti do državnih odlikovanj pogosto ni nobenih odgovorov
BREŽICE — Žirija za podeljevanje srebrnih priznanj OF izbere vsako leto po 8 kandidatov iz občine. Včasih je morala drezati organizacije, da so sploh poslale kak predlog, zdaj to ni več potrebno, prispelo jih je 21. Žirija je imela težko delo.
Spet bo nekaj razočaranih, kajti po utemeljitvah se vidi, da so ti ljudje povsod zraven, da delajo kot mravlje v svoji krajevni skupnosti ali v občini. Priznanj OF pa ni toliko, da bi jih vsi lahko dobili vsaj prihodnje leto. Seveda so še druge možnosti, kot na primer sindikalno srebro, a ne za iste ljudi. Tam pridejo v poštev delavci, vendar znakov prav tako ni na pretek. Letos jih bodo izjemoma podelili x 0, ker je kongresno leto, sicer je to število omejeno na 7.
Toda marsikoga izmed njih bi lahko predlagali za državno odlikovanje. Teh je v Brežicah zelo malo, in če je številka, ki smo jo slišali na seji predsedstva SZDL točna, so jih v desetih letih podelili komaj 15. Med prejemniki skoraj ni delavcev in še direktorji pridejo težko zraven.
Pot do državnega odlikovanja je zelo dolga. Traja po tri leta, največkrat pa o odlikovanju sploh ni sledu in predlagatelji ne dobijo nobenega odgovora.
Postopek je neverjetno zbirokratiziran od občine do republike in zveze, zato ni čudno, da vsak obupa, preden začne.
J. TEPPEY
»Morda ni bilo prav,« sta pripomnila, »da odraslih niso pritegnili v svoj krog, da so bili le poslušalci ali pa so se oglašali samo zato, da so jih pozdravili.
Zupančičeva je na republiški konferenci sodelovala v skupini za informiranje. To jo zanima, ker dela v uredniškem odboru šolskega glasila v osnovni šoli bratov Ribarjev v Brežicah. Zdaj ve, kako je za obveščanje poskrbljeno drugod po Sloveniji. Ko to primerja s svojo šolo, ugotavlja, da ni slabo in da mora zaživeti samo še šolski radio. Med ustaljenimi oblikami obveščanja je naštela okrožnice, obvestila po zvočniku, oglasne deske in časopis Utrinki, ki ga ob pomoči mentorice urejajo učenci. Utrinki izidejo dvakrat na leto. »Bralci sprva niso bili zadovoljni,« je dejala »zato smo svoje glasilo popestrili z anketami, z intervjuji, smehom iz šolskih klopi, križankami in horoskopi.«
»Zdaj ga vsi radi berejo,« se je oglasil Primož. On dela v novinarskem krožku, zato večkrat kaj napiše. Pred kratkim je dobil nagrado Ljubljanske banke za spis ob dnevu varčevanja. Na problemski konferenci slovenskih osnovnošolcev je bil v skupini za obravnavo samoupravnih odnosov v družini.
Navdušeno je pripovedoval, kako so udeleženci v živo odigrali prizore iz družinskega življenja, na primer konflikte s starši, in takoj zatem pokazali, kako naj bi se dialogi razvijali po njihovo. »Pri tem nismo prizanašali ne staršem ne sami sebi, saj vemo, kakšne so naše dolžnosti,« je dejal v upanju, da se bo mladim kdaj pa kdaj le posrečilo prepričati odrasle, da imajo tudi oni prav.
J. TEPPEY
BREŽICE - Delegata Vilmo Zupančič in Primoža Jesenka so na problemski konferenci najmlajših samoupravljalcev Slovenije navdušili sproščeni razgovori, pogum in odkritost mladih. Žal jima je, da na delovnem srečanju delegatov v Pišecah to ni prišlo do izraza, čeprav je bilo v odredih vzdušje bolj sproščeno: delegatom je zmanjkalo poguma. Vilma in Primož jim zamerita, da niso bili dovolj odkriti, da so bili nekateri ves čas tiho in da so spet drugi odgovarjali preveč naučeno.
KRŠKO — V krajevni skupnosti Krško živi 293 krajanov, starejših od 75 let, od tega je le četrtina moških. Vsako leto se število teh starostnikov poveča za 30 do 40; po podatkih, kijih je zbral eden najprizadevnejših organizatorjev srečanj starostnikov letos je bilo že osmič, — Ciril Logar, pa se zmanjšuje povprečje starosti.
Najstarejša krajanka Julijana Bla-ževič šteje že 96 let, najstarejši moški, umetnik Vladimir Štovič»k, pa si je naložil že deseti križ. Na 8. srečanju starostnikov, ki ga je pripravila krajevna konferenca Socialistične zve-zecKrško s pomočjo krškega Doma upokojencev in občinske skupnosti socialnega skrbstva, med 140 starostniki najstarejše ženske in moškega zaradi bolezni ni bilo; vsem pa je KK SZDL organizirala tudi prevoz od doma in nazaj.
V veliki dvorani Delavskega in kulturnega doma Edvarda Kardelja je ogrel srca in dlani starostnikov pihalni orkester »Djuro Salaj« s promenadnim koncertom, člani literarnega kluba Krško pa so lepo povezovali pester kulturni spored, v katerem so sodelovali še učenci krške glasbene šole in mešani pevski zbor Društva upokojencev Krško. Ti pevci so ob kosilu v sosednjem hotelu Sremič družno s starostniki zapeli še več domačih napevov. Za ples, ki sta ga odprla še vedno čila 92-letna Pepca Dimc in predsednik KK SZDL Jože Cvar, so |e petič brezplačno igrali Brodniki.
V prijetnem razpoloženju so starostniki moževali tudi o zelo resnih plateh vsakdanjika in dokazali, da jim še zdaleč ni vseeno, kaj se dogaja danes in kaj bo jutri. Samo dva utrinka življenjske modrosti dveh bivših dolgoletnih gospodarstvenikov: prvi povojni krški župan in direktor Kovinarske Tonček Čebularje dejal, da kar ne more razumeti, ker delavci danes marsikdaj iščejo pretveze za neopravljeno delo za kar je bila včasih kazen — knjižica, in da so zdaj zaščiteni tudi nedelavci. Prvi tehnični direktor Celuloze Jože Kolšek pa je večkrat ponovil: »Samoupravljanje je samoupravljanje, delo pa — delo!«
P. P.
oKEZ.IL L — Volitve so mimo. Predsedstvo občinske konference SZDL ugotavlja, da so bile opravljene bolje kot kdaj prej. saj je bil odziv presenetljivo velik. Vobčinijc276dele-gacij za občinske zbore in sise. v katere so izvolili nad 2 tisoč ljudi.
Seveda so bili tudi zapleti in spodrsljaji. saj so skoraj praviloma izpadli kandidati na koncu glasovnic. Precej volilcev je izrazilo željo po neposrednih volitvah predsednika občinske skupščine in drugih funkcionarjev ter vodilnih v republiki in zvezi.
V brežiški občini so pri volitvah članov izvršnega sveta prvič zavestno obšli zakon, po katerem ne bi smeli voliti direktorjev. Menijo, da je neživljenjski in da ga je praksa zaradi tega ovrgla.
Predsedstvo je izreklo kritiko za zapoznelo propagando in na premajhen poudarek informiranju v sklepnih delih volitev. Propagandni material je prihajal zelo pozno, tako rekoč zadnji dan. Te plačane službe so torej odpovedale.
Po oceni predsedstva je v prihodnje nujno poenotenje volilnih postopkov. Na drugi kandidacijski konferenci in volilni seji seje pokazalo, kako je vse skupaj zavozlano in da jekar devet različnih volilnih načinov. Tega volijo, drugega določijo, tretjega imenujejo, ta lista je zaprta, ona odprta, enkrat glasujejo javno, drugič tajno ipd. Stanko Zlobko je to označil kot nasilje nad ljudmi. Thdi zvezne funkcionarje bi po njegovem mnenju lahko bolje predstavili, saj delegati sploh ne vedo, koga so volili. Zaradi zapletenosti oz. neživljenjskosti predlaga predsedstvo spremembo volilne zakonodaje, s katero pa ne bi smeli odlašati.
J.T.
Brežice: dva praznika -pet prireditev
Eden ključnih ciljev ni dosežen
Lani bistveno nižja rast akumulacije posavskega gospodarstva
KRŠKO
Srebro OF podeljujejo jutri v Dobovi
ga prihodka, kajti v zadnjih letih so bila prav nasprotna gibanja. Spodbudna za posavsko gospodarstvo je tudi nižja rast materialnih stroškov.
Lani je posavsko gospodarstvo doseglo bistveno nižjo rast akumulacije od rasti primerljivega dohodka v regiji kot celoti in tudi v vsaki posamezni občini. To pa nikakor ne zagotavlja ohranitve realnega obsega akumulacije na ravni predhodnega leta. Zato eden ključnih ciljev razvoja v letu 1985 ni dosežen.
P. P.
NA SREČANJU ŠAHISTOV MALO ODZIVA
BREŽICE — Šahovski klub in Osnovna šola bratov Ribarjev sta 19. -aprila priredila občinsko pionirsko prvenstvo v šahu. Tekmovale so ekipe mlajših in starejših pionirjev. Prvo mesto je osvojiia ekipa Brežic, na drugo mesto se je uvrstila ekipa Osnovne šole Dobova, na tretje Dobova in na četrto Bizeljsko, Druge šole se prvenstva niso udeležile.
DOBOVA - BREŽICE—Jutri ob 19. uri (25. aprila) se bodo na proslavi dneva Osvobodilne fronte in praznika dela zbrali v Dobovi poleg domačinov tudi gostje iz drugih krajev občine, da bi prisostvovali podelitvi srebrnih priznanj OF slovenskega naroda. Prejeli jih bodo: Franc Baškovič, Janko Čater, Ivan Gričar, Tone Jesenko in Albina Tomin iz Brežic, Vlado Oštir iz Mrzlave vasi, Ruža Vogrinc — Rostohar iz Bukoška in Gasilsko društvo Kapele.
Srebrne znake Zveze sindikatov bodo podeljevali v torek, 30. aprila, ob 12. uri pri Slovinu v Brežicah. Na proslavi bodo nastopili pevski zbori iz Jutranjkinega tozda Orlica, iz Slovina in iz tozda za popravljanje železniških voz v Dobovi.
Prvi maj bodo Brežičani preživeli na Šentvidu, če jim bo vreme vsaj malo naklonjeno. Tja zahajajo še iz predvojnih časov.
V Brežicah bo 10. maja občinska revija pevskih zborov, s katero bodo pevci počastili oba praznika.
MRT V'E DUŠE — Organizatorji 8. srečanja starostnikov letos niso dobili niti enega vrnjenega vabila ali obvestila. da je naslovnik neznan. Nekoč se jim je že pripetilo, da jim je jezni sorodnik preminulega starostnika, ki so ga kar naprej vabili na srečanja, na vabilo pripisal, naj že vendar pustijo na miru tistega, kije že v vicah. In komu gre zasluga, da ni letos prišlo do neljubih pomot? Verjemite ali ne — volitvam ali tako imenovanemu ažuri-ranju volilnih seznamov...
(PRE)DOBER REZULTAT — Po besedah predsednika krške partije Zdenka Piclja so zadnje volitve kar predobro uspele, kajti ob visoki volilni udeležbi in rezultatu volitev je precejšnja nevarnost, da bi se politiki uspavali. Za večjo budnost in treznost bi bil ugodnejši bistveno slabši izid volitev, seveda le, če se ne bi spet podali na lov za zunanjimi in notranjimi sovražniki, ko bi ugotavljali, kdo je — kriv.
PREDAVATELJI — Za delegate pripravljajo tudi Krčani usposabljanje po problemskih sklopih, in ne po sistemskih, kot doslej. Tako izobraževanje naj bi bilo zanimivejše, obarvano naj bi bilo s čim več kazalci razmer v konkretnem okolju. Da ne bodo za nove delegate to zgolj suhoparna predavanja, bo poskrbela krška Delavska univerza, ki bo vzela v precep predavatelje, saj lahko slab predavatelj zamori usposabljanja še tako potrebne in voljne delegate. Vodje delegacij pa bodo najprej naučili. kako voditi sestanke in komunicirati.
Novinarji Dolenjskega lista bomo v sredo, 7. maja, obiskaii Brezovico na Bizeljskem. Krajane vabimo na pogovor h Karlu Blažinčiču mlajšemu. Dobimo se ob 18. uri.
KANDIDAT JE BRANKO PIRC
KRŠKO — Predsedstvo občinske konference Socialistične zveze Krško je soglasno podprlo predlog svojega sveta za organiziranost in kadrovsko politiko, da kandidira za novega predsednika OK SZDL Branka Pirca, dosedanjega predsednika občinske skupščine. Sedanja predsednica OK SZDL Margareta Marjetič se bo po izteku mandata vrnila na osnovno šolo »Adam Bohorič« v Brestanico. Na seji OK SZDL, ki naj bi bila v prvi polovici maja, bodo poglobljeno ocenili tudi nedavne volitve. Zato morajo krajevne konference SZDL temeljito oceniti svoje izkušnje,
Borec za zdravo okolje
Še o nastopu Janka Blasa na kongresu ZSS
SEVNICA — Na nedavnem kongresu slovenskih sindikatov je razpravljal tudi Sevničan Janko Blas iz Kopitarne. Glavno skrb je posvetil varstvu človekovega okolja. Menil je. da te nevarnosti še vedno niso upoštevane dovolj. »Stopimo danes v bližino Save, v kateri smo se pred 30 leti še breskrbno kopali. Človek se zgrozi ob tem glavnem vodu slovenske kanalizacije! Za nameček naj bi sedaj ta kanal še zajezili s hidroelektrarnami, da bi za jezovi nastale smrdljive mlake, Posavje bi v tem primeru postalo pravcata slovenska greznica,« je dejal Blas in navedel staro resnico, da narava ne prenaša sleparij.
Za primer, kako je širša okolica Zasavja enkrat že šla na led, je navedel visoki dimnik trboveljske termocentrale. »Posavsko hribovje v neposredni bližini termocentrale je bilo predtem že dolgo podobno oskubljeni kokoši, saj pravzaprav ni bilo več zelenega drevja. Sedaj, ko visoki dimnik porazdeljuje strupene pline širom po Sloveniji, so bila pobočja hribov še v Posavju tudi v tej zimi pokrita s sivim snegom. Bistroumna rešitev, ni kaj!«jedejal BlasvCankarjevem domu.
Janko Blas je bil duša ustanovitve drugega slovenskega društva nekadilcev, zato si tudi tokrat ni mogel kaj, da ne bi vprašanja okolja povezal s kajenjem in pribil, da dostikrat nismo nič manj načehov-ski kot do narave tudi do svojega neposrednega delovnega in bivalnega okolja. »Ko ob inšepkcij-skih pregledih analiziramo klimatske razmere na delovnih mestih, smo zelo natančni do vlage, prašnih delcev, do ropota, neprijetnega vonja, istočasno pa zelo širokogrudni in popustljivi do cigaretnega dima. Statistični podatki kažejo, daje škodljivost kajenja večja od najslabših delovnih pogojev. Nisopodatkio2.000umr-lih Slovencih letno zaradi cigaretnega dima dovolj veliko opozorilo?« seje vprašal.
KDO PO NOVEM POROČA PARE
BREŽICE — Za sklepanje zakonskih zvez je občinska skupščina pooblastila pet delegatov: Mirka Kambiča, Marjana Gregoriča, Ludvika Metelka, Borisa Pavlenča in Vicenca Staniča. Vsi so iz Brežic, ker v krajevnih središčih ni več porok.
Po rudarje še vedno v Bosno
Zanimiv pregled, kako smo zaposlovali v minuli petletki — še odliv
SEVNICA — Strokovna služba posavske skupnosti za zaposlovanje je pred sejami skupščin z delegati novega sklica pripravila zanimiv pregled kadrovske politike za minulo srednjeročno obdobje.
Pomembni za nadaljnje zaposlovanje strokovnjakov so bili neposredni razgovori z zainteresiranimi kolektivi, kar so še dodatno spodbudili s posebnim financiranjem pripravnikov za izrazito suficitarne poklice. Žal so v posameznih smereh programi pripravništva še neizdelani. Se je potemtakem še čuditi povečanju števila otrok, ki nimajo nobenih želja za poklic?
Po drugi strani manjka rudarjev, za nameček pa ima sevniški rudnik še nalogo pripraviti kader za globo-
račajo na naše skupnosti za zaposlovanje.	I
V skupnostih za zaposlovanje regije so dobili tudi podporo vseh
ški in krmeljski rudnik. Menili so, da bodo dobili kaj krepkih mladeničev v pogovorih s skupnostmi za zaposlovanje iz občine Šmarje, Klanjec in Murska Sobota, vendar učinka skoraj ni bilo. Težave imajo tudi gradbinci. Zato so že pred petimi leti navezali stike s skupnostmi za zaposlovanje iz sosednje Hrvaške, ter Bosne in Hercegovine. Samo letos so organizirano preko skupnosti za zaposlovanje na ta način pridobili deset delavcev. Sedaj se delavci iz teh republik tudi sami ob-
FLOR.I ANSKA ZAPRTA — Zaradi napovedanega srečanja v Florjanski ulici v Sevnici bo. ra/umljivo, ta ulica zadnjega aprila /aprta za javni promet od 14. ure dalje.
RIBJI PLES — S sv. Jurijem naj bi bilo dokončno konec tudi znane ribje drsti podusti v Dolenjem Boštanju. Ribiči bodo še strokovno ugotovili, zakaj je ta ljubezenski ples vsako leto manj številen. Nova raziskava o (ne)-kakovosli vode Mirne — stala je nad
2.5	milijona dinarjev — govori o rečici kot industrijskem kanalu 4.. torej naj-slabša kategorija.
• Zaskrbljuje, ker se še vedno ni ustavil odliv strokovnih kadrov. To je boleče zlasti v sevniški in brežiški občini. Skoraj povsem se je ustavilo iskanje kruha v tujini, čeprav ni tudi večjega vračanja domov. Kdor ima tam delo. se ga očitno drži.
izvršnih svetov, da tisti brezposleni, ki prvič odklonijo ponujeno delo, izogibjo pravico do denarnega nadomestila.
A.	ŽELEZNIK
Janko Blas
tura
in
bra-
anje
Križ daje slovo folklori
V 17 letih je Cveto Križ žrtvoval ogromno prostega časa zapisovanju plesov in vadbi skupin
KOČEVJE — Folklorna skupina KUD »France Zbašnik« iz Dolenje vasi bo 24. maja s kulturno prireditvijo proslavila 10-letnico obstoja. Na tej prireditvi se bo od folklorne skupine poslovil Cveto Križ iz Kočevja, kijoje ustanovil in vseh 10 let tudi vodil.
Cveto Križ: »Čeprav ne bom več vodil folklorne skupine v Dolenji vasi, menim, da morajo delo nadaljevati. Bili so odlični in vedno bodo ostali zapisani v mojem srcu.«
Cveto Križ se je začel ukvarjati s folkloro leta 1969, ko je pričel zbirati in zapisovati ljudske plese po vaseh občin Kočevje, Ribnica in Čabar. V dveh letih je zapisal okoli 50 plesov in prav te
plese je nato učil plesalce raznih folklornih skupin.
Že leta 1969 je Učil kar doma v svoji hiši in pri Benčinovih v Klinji vasi prvo folklorno skupino fantov in deklet iz Klinje vasi. Nato je vodil folklorne skupine na osnovni šoli v Kočevju, v Centru poklicnih šol Kočevje, Željnah in Livoldu, ki so vse že prenehale obstajati. Zdaj daje Cveto slovo Dolenjevaščanom; le še do konca leta pa namerava voditi folklorno skupino v Kostelu, kjer bo njegovo delo nato nadaljevala Irena Trobentar.
Cveto Križ pravi, da bo poučevanje folklore opustil, ker mu je že 52 let in ne more več tako živahno zaplesati, kot je še pred leti. Pa tudi domu se mora več posvetiti. Zdaj se je za vaje in nastope redno pripravljal tudi doma, zato pa mu ni prav, če nekateri plesalci zamujajo vaje. Prepričan je, da se njegova •odsotnost v Dolenji vasi ne bo posebno poznala, saj znajo plesati. Če se jim bo kaj zataknilo, je še vedno pripravljen pomagati.
Cveto pove tudi, da so mu bili najlepši nastopi dolenjevaške folklorne skupine v narodnih nošah, ki sta jih izdelala Kristina Trkovnik iz Željn in pokojni Vinko Pirc s Trate. Najbolj pa ga je bolelo (a tega ni pokazal), če plesalci niso bili disciplinirani.
J.PRIMC
Železnica spet nagradila učence
Na natečaj za literarna in likovna dela o železnici prispelo nad 20.000 prispevkov slovenskih osnovnošolcev — Med nagrajeci veliko dolenjskih, belokranjskih in posavskih šolarjev, dvema celo prva nagrada
DOLENJSKA, POSAVJE — Slovenski osnovnošolci so se množično odzvali na natečaj za literarna in likovna dela, ki ga je ob dnevu železničarjev razpisalo Železniško gospodarstvo Ljubljana. Na razpis so poslali 9.070 literarnih spisov in 11.700 likovnih izdelkov, izmed katerih sta strokovni žiriji izbrali najboljše in nagradili avtorje. Nagrajena dela so na ogled na razstavi, ki so jo pripravili v avli zgradbe Železniškega gospodarstva Ljubljana v Moše Pijadejevi 39. Razstava bo odprta do 20. maja Na tem natečaju so sodelovali tu-
več osnovnih šol na v Beli krajini in Posa-
di učenci iz Dolenjskem, vju. Številni so bili nagrajeni, vendar pa so za literana dela prejeli več nagrad kot za likovne izdelke.
Med tistimi natečajniki, ki so si z literarnim spisom prislužili prvo nagrado, je kot edina z našega območja petošolka brežiške osnovne šole Alenka Volk. Drugo nagrado so od naših dobili: Biserka Škarja iz OŠ Šentrupert, Robi Mohorčič iz OŠ Katja Rupena v Novem mestu, Tanja Mladkovič iz OŠ Brežice, Polona Zalar iz OŠ Trebnje in Irena Vidmar iz OŠ Škocjan. Tretjo nagrado pa so dobili tudi: Nina Jukič in Primož Jesenko iz OŠ Brežice, Bari Rugelj iz OŠ Šentrupert, Maja Kranjčevič in Monika Mavsar iz OŠ Krško, Alenka Mavsar iz OŠ Semič, Maja Grundljič iz OŠ Mirna peč in Vesna Badjuk iz OŠ Dragatuš.
DANES PODELITEV LEVSTIKOVIH NAGRAD
LJUBLJANA — V Cankarjevem domu v Ljubljani bo založba mladinska knjiga danes ob 11.uri slovesno podelila Levstikove nagrade za leto 1985. Kot je znano, podeljuje Mladinska knjiga te nagrade za najboljša dela za mladino.
Kultura v turistični pratiki
Turistična zveza Slovenije izdala žepno knjižico, v kateri so napovedane tudi vse pomembnejše kulturne prireditve, ki se bodo do konca leta zvrstile na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju — Največ napovedi iz Dolenjskih Toplic
DOLENJSKA, POSAVJE — V naši deželi se bodo do konca leta zvrstile še številne in najrazličnejše prireditve, od tistih, ki z uanašnjo obliko pomenijo le nadaljevanje večstoletne tradicije, do sodobnih srečanj, razstav, koncertov in podobnega. V tem zapisu ne nameravamo omenjati vsega, kar pripravljajo v posameznih krajih in regijah, marveč samo naj-pomembejše kulturne prireditve na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju, vse pa navaja tudi Pratika ali koledar prireditev v Sloveniji 1986, ki jo je po zamisli Janeza Bogataja izdala Turistična zveza Slovenije. V tej zbirki napovedi, kot bi lahko imenovali omenjeno publikacijo, izdano v 20.000 izvodih in namenjeno vsem, ki bi radi skoz prireditve spoznali našo deželo, njene zanimivosti in ustvarjalne dosežke, je torej navedeno vse, kar bi naj bilo privlačno tudi za turiste.
Prireditvena pratika od dolenjskih krajev najpogosteje omenja Dolenjske Toplice, zato najprej poglejmo, kaj pripravljajo v tem kraju oziroma v prostorih njegovega zdravilišča. V razstavnem salonu zdraviliškega doma naj bi bile po napovedi pravkar na ogled slikarske stvaritve Janka Orača iz Novega mesta. Od 2. maja do 1. junija se bo s svojimi deli predstavil akademski slikar Jože Centa, v Ljubljani udomljeni dolenjski rojak. Tej razstavi bo sledila razstava likovnih del učencev toplifke osemletke. Nato bo tri julijske tedne na ogled razstava Dolenjske Toplice skozi čas. Avgusta bodo pripravili razstavo del, ki sojih, oziroma jih bodo ustvarili zdraviliški gostje. Septembra se bo predstavil novomeški slikar Jože Kotar, novembra in decembra pa bo v zdravilišču prireditev, ki so ji dali naslov Animacija v besedi in sliki.
NAJPREJ OBČINSKE, NATO POSAVSKA REVIJA
POSAVJE — Po sklepu Posavskega pevskega združenja, ki ga vodi Ernest Ferk iz Brežic, bo letošnja posavska pevska revija v Sevnici. Na koncertu, ki bo v petek, 30. maja, bo nastopilo devet zborov, iz vsake posavske občine po trije. Sodelujoče na ter regijski prireditvi bodo izbrali na občinskih pevskih revijah. V Brežicah boto tako revijo izvedli 10. maja, v Krškem 11. in v Sevnici 17. maja.
SLOVENSKI OKTET POJE OB JADRANU
LJUBLJANA — Slovenski oktet, ki slavi 35-letnico delovanja, je v torek nastopil v Crikvenici s sporedom renesančnih skladb ter pesmimi iz slovanske liturgije in črnskimi duhovnimi pesmimi. Zatem je imel koncert v Poreču, danes pa mu bodo prisluhnili tudi v Pazinu. Na tej primorsko-istrski turneji bo pel še v Delnicah in Selcah. V Julijsko-avgustovskem obdobju bo Slovenski oktet prepeval na koncertih vzdolž jadranske obale od Poreča do Dubrovnika.
Ob tem bogatem likovnem delu prireditvene dejavnosti bo začelo že v drugi polovici maja teči Topliško poletje s koncerti, folklornimi in drugimi kulturnimi nastopi, domače KUD Maks Henigman pa bo, tako piše v Pratiki, proslavilo 40-letnico ustanovitve. 31. maja bo v Dolenjskih Toplicah republiško srečanje otroških folklornih skupin, od 20. do 22. junija pa II. pionirski lutkarski tabor Slovenije. Ob koncu julija pa naj bi v tem kraju izvedli poletno plesno šolo.
V Novem mestu bo od 22. do 24. maja 29. srečanje gledaliških skupin Slovenije. Zatem bosta od 1. do 13. julija Slikarska delavnica (nadaljevalna izobraževalna kolonija) in od 22. do 31. avgusta republiška kiparska kolonija. Ob tem moramo omeniti še — čeprav ju Pratika ne — Labodov slikarski ekstempore in Krkino slikarsko kolonijo, ki bosta
predvidoma oktobra. V Trebnjem bodo na začetku poletja pripravili tradicionalni likovni tabor samorastnikov, v Mokronogu medrepubliško folklorno srečanje Igraj kolo.
V Sevnici bo 1. junija tradicionalna revija gasilskih pihalnih godb. 5. julija bo v tem kraju nastopila folklorna skupina iz Essna in 6. julija nastop ponovila v Boštanju, pridružila pa se ji bo tudi domača skupina kulturnega društva »Anton Umek — Okiški«. 6. julija bo na Studencu v sevniški občini srečanje ljudskih godcev, na Zdolah pri Krškem pa se bodo na podobnem srečanju zbrali harmonikarji.
Od belokranjskih prireditev omenimo tri najpomembnejše. 1. junija bo Gribljah tradicionalna revija obkolpskih pevskih zborov. V Črnomlju bosta dve večji manifestaciji: 7. in 8. junija kresovanje in jurje-vanje, 14. junija pa revija lovskih pevskih zborov Slovenije.
Toliko je moč navesti iz omenjene pratike. Vendar so se že sestavljavci zavedali, da vsega niso mogli zajeti, še posebej ne prireditev, ki sojih organizatorji predvideli že po izidu publikacije. Za nekatere pa sploh niso vedeli.
I.Z.
Poudarka z 10. kongresa ZKS
DR. MATJAŽ KMECL: »Različna kritika, ki seje porajala v vrstah intelektualnih delavcev in je seveda povsem naravni način intelektualnega delovanja v družbi, je bila pogosto sprejeta kot neprijazna, celo sovražna in nesocialistična. Premalo smo poudarjali globoko potrebo po takšni kritiki, čeprav še tako neprijetni, premalo, da gre za način in ne za skupino družbenega delovanja in da človeško telo brez roke ali noge še nekako preživi, brez glave pa nikakor. ZK je bila v takem, pogosto krčevitem dialogu premalo pripravljena priznati tudi svoje napake. Argumente razuma je rada kompenzirala z argumenti politične avtoritete. Če pa takšno reč preveč rabimo, se na koncu obrabi, kar velja tudi za politično avtoriteto.«
VLADIMIR KAVČIČ: »Kulturna dediščina nam ohranja pomembna sporočila za prihodnost in je pomembna vzporednica prihodnjega razvoja. Še tako uspešen in celo bliskovit tehnološki razvoj bo brez učinka, če ne bomo znali hkrati z njim razvijati in potrjevati naše kulturne in etične identitete, če se ne bomo čutili odgovorne za razvoj celote, za razvoj našega celotnega
Prvonagrajenca med likovniki imajo od naših le Novomeščani. To je učenka 6.b razreda ŠŠ Bršljin Urška Udovič. Med drugonagrajen-ci ni od naših nikogar, medtem ko sta tretjo nagrado dobila Aleš Simončič iz OŠ Bršljin in Rado Maksimovič iz OŠ Semič.
Na Dolenjsko, v Belo Krajino in Posavje je šlo tudi nekaj kolektivnih nagrad. Z literarnimi prispevki so si vozovnice za izlet prislužili: novinarski krožek OŠ Šentrupert, 6;r. OŠ Šentjanž, 6.b OŠ Milka Šobar Novo mesto, 6.a OŠ Dolenjske Toplice, 7.a OŠ Žužemberk, 3., 5., in 7.r OŠ Blanca, 6.a^b in 8.c, č OŠ Krško , 7.c in 8.b OŠ Leskovec, 5.a, b OŠ Brežice, 8.r OŠ Veliki Gaber, OŠ Sevnica, 6.a OŠ Artiče. Osmi razred OŠ Dragatuš pa si je prislužil vozovnice za izlet s posebnimi izdelki, poslanimi na natečaj.
I.Z.
Danes §e pesem mladih
Z današnjim nastopom otroških in mladinskih zborov v Domu kulture se končuje revija »S pesmijo v pomlad — Minuli teden pelo 13 odraslih zborov
NOVO MESTO — Danes bodo izvedli drugi del revije pevskih zborov iz novomeške občine, kijoje pripravila Zveza kulturnih organizacij pod naslovom S pesmijo v pomlad. Prireditev se bo začela ob 17. uri v tukajšnjem Domu kulture, na njej pa bo nastopilo osem otroških in mladinskih zborov. Od prijavljenih samo dva zbora nista iz Novega mesta.
ožjega in širšega okolja. V kulturnem razvoju imamo glede na svojo maloštevilnost v mnogih pogledih poseben položaj in posebne obveznosti do sebe. Če hočemo iti vsaj približno vštric z drugimi številnejšimi in bogatejšimi narodi, moramo sredstva na nekaterih področjih kulturnega delovanja podvojiti in celo potrojiti. To je še zlasti potrebno, če hočemo sodelovati pri ohranjanju identitete Slovencev zunaj SR Slovenije.«
ZAMEJSKI UMETNIK V KOČEVSKEM SALONU
KOČEVJE — V tukajšnjem likovnem salonu bodo jutri odprli razstavo de! akademskega slikarja Borisa Zuliana iz Ricmanjev pri Trstu. Do 11. maja bodo na ogled slike, s katerimi'zamejski umetnik ne streže modnim muham, marveč* je njegov likovni svet zgrajen na podlagi umetnikovih osebnih spoznanj in izkušenj. Ta svet je topel, skoroda izžareva poezijo, zato je ljudem blizu.
Leta 2000 pa brez knjižnice
SEVNICA - Če bodo Sevničani za svojo (občinsko) knjižnico tudi v prihodnje tako skrbeh, kot so do zdaj, se kaj lahko zgodi, da bodo leta 2000 celo brez nje. In to ni tako neutemeljena bojazen, če vemo, da v občini ta hip še ni načrta, niti srednjeročnega niti dolgoročnega, ki bi knjižnici obljubil boljše razmere.
Dejstvo je, da je sevniška knjižnica od vseh občinskih v Posavju na najslabšem, in to ne samo zaradi stanja, v kakršnem je zadnje čase. Če so ji dali prostor med Merxom in Integralom, še ni najhuje. Nevzdržno je. ker nihče ne ve, doklej bo tako, ali sploh kdo razmišlja o bodočnosti knjižnice. V Krškem so denimo, našli rešitev za Valvasorjevo knjižnico v prostorih kapucinskega samostana, čeprav tudi tam še ne vedo, kako bodo to izpeljali, V Sevnici niti rešitev na papirju ni. Vsaj zaenkrat je še ni.
A doklej bo sevniška knjižnica sploh še zmogla redne naloge, da o tistih, ki jih mora opravljati kot matična ustanova za knjižničarstvo, pa čeprav nima pogojev za to, sploh ne govorimo. Zal ostajajo taka in podobna vprašanja brez odgovora, so le retorična, kol taka pa nedvomno tudi v nos drezajoča. Težko si je namreč zamisliti. da bi ob vsem napredku, ki ga v tej občini načrtujejo, lahko knjižnico pustili povsem vnemar. Nekoga bo že moralo zbosti, da se bo zavzel zanjo in nakaza! rešitev.
V knjižnici, ki jo vodi Zdenka Fenos, ni veliko spodbudnega, kar pa kljub temu je, kaže posebej navesti. Najprej je ohrabrujoč podatek, da se je število knjig opazno povečalo, tako da je na policah sevniške knjižnice ta čas 16.127 knjig. Ne gre tudi prezreti, da število bralcev narašča In da jih je bilo letos samo v dveh mesecih nad 3.000. Knjige gredo skoraj vse na dom, saj kniižnica nima čitalnice, pa tudi ne prostora za razstave ali obisk književnikov.
Med obiskovalci ni funcio-narjev, še posebej ne takih, ki bi knjižnici lahko pomagali. Zakaj jih ni, to najbolje sami vedo. Ni pa se moč znebiti misli, da se sevniški knjižnici tudi zaradi lega godi tako. kot se.
A. Ž.
Obiskovalci bodo lahko prisluhnili zboru cicibanov male glasbene šole, otroškima zboroma šentjernej-ske in grmske šole in še mladinskemu zboru SŠTZU Boris Kidrič kot edinemu srednješolskemu pevskemu sestavu. Vsak zbor se bo fireds-tavil s tremi pesmimi.
Minuli teden pa so se na dveh prireditvah predstavili odrasli pevskih zbori. V četrtek so v Domu kulture v Novem mestu nastopili: mešani zbor novomeških upokojencev, moški zbor iz Šmihela, mešani zbor iz Otočca, Šentjernejski oktet ter mašni zbori z Malega Slatnika, iz Šentjerneja in tovarne zdravil Krka. V sredo je bil tak koncert v Zdravilišču Šmarješke Toplice, na njem so peli: moški zbor KD Dušan Jereb iz Novega mesta in moški iz Stopič, mešani zbori GIP Pionir, KD IMV in iz Orehovice ter Dolenjski oktet. Tudi odrasli zbori so zapeli vsak po tri pesmi.
NOVOLESOVA GODBA IGRALA V DOMU JLA
NOVO MESTO — Minuli četrtek zvečer, ko so v Domu kulture prepevali pevski zbori na občinski reviji S pesmijo v pomlad, so v Domu JLA nastopili godbeniki Novolesovega pihalnega orkestra iz Straže.
REVIJA FOLKLORNIH SKUPIN
DRAGATUŠ, ČRNOMELJ — 11. maja bo v Dragatušu tradicionalna revija pionirskih folklornih skupin, na kateri bodo nastopili učenci iz vseh črnomaljskih in metliške osnovne šole. Najboljša folklorna skupina se bo udeležila republiške revije v Dolenjskih Toplicah. 24. maja pa bo v Črnomlju prva belokranjska revija pionirskih pevskih zborov
Uspeh z Verigo
Jeseni še proslava 40-letnice kulturnega društva
VELIKA LOKA — KUD Ivan Cankar iz Velike Loke seje pred kratkim predstavilo s Fin-žgarjevo Verigo. Premiera igre, ki jo je spet režiral dolgoletni režiser Ludvik Bizjak, je zelo uspela. Sedaj pa se igralci pripravljajo na predstavo v Dobrniču in morda tudi v Trebnjem.
»Igro smo naštudirali poleg vsega ostalega dela, ki gd ni bilo malo,« pravi predsednica KUD Ivan Cankar iz Velike Loke Darja Korelec. »Že lani smo se namreč odločili, da temeljito obnovimo dom kulture. Dela smo se lotili z veliko zagnanostjo. Skoraj ne moremo prešteti vseh
Darja Korelec
prostovoljnih delovnih ur, ki smo jih člani vložili v obnovo. Hkrati pa smo dobili nekaj denarne pomoči tudi od Tesnil, ki so nam prispevala za obnovo odra, pa krajevne skupnosti, ki je prispevala za pod v dvorani. Kljub vsemu trudu in delu pa nam ni uspelo obnoviti doma tako, kakor smo si zastavili. Zato bomo prcjslavo 40-letnice društva prestavili na jesen,« je povedala Korelčeva. Sicer pa je KUD Ivan Cankar med najbolj delavnimi v trebanjski občini. V njem je včlanjenih 60 članov, več kot polovica pa je dejavno sodelovala pri obnovi kulturnega doma. Po strokovni plati obnova ni bila trd oreh, saj so med člani društva zidarji, tesarji. Za društvo, ki uspešno živi in deluje že 40 let, pa je značilno tudi to, da tesno sodeluje z vodstvom krajevne skupnosti.
J. S.
Pet dni paše za oči
Na prodajni razstavi 4. topliškega knjižnega sejma je bilo na ogled okoli 400 knjig — Po turističnem koleda- rju je bil ta sejem en teden prezgodaj
OTROCI IZ VRTCEV NA OBISKU V KNJIŽNICI
NOVO MESTO — Novomeška pionirska knjižica že nekaj tednov izvaja poseben program za malčke iz novomeških vrtcev. Vsak dan, razen ob sobotah, ko je knjižnica zaprta, pride na obisk skupina, ki šteje po 20 do 26 otrok. Najprej jim povedo vse zanimivosti o knjižnici, nato jim dovolijo listati go slikanicah, nazadnje pa otroci prisluhnejo pravljicam, ki jim jih pripoveduje knjižničarka. Tak program bo potekal vse do 6. maja, ko se bo iztekel urnik organiziranih obiskov za otroke iz vrtcev.
DOLENJSKE TOPLICE — Tu so pripravili že 4. topliški knjižni sejem. V salonu zdraviliškega doma je bila ves prejšnji teden prodajna razstava knjižnih novosti vseh slovenskih založb. Na okoli 15 panojih je bilo na ogled in naprodaj okoli 400 knjig. Razstavljena je bila raznovrstna literatura, od tega veliko knjig, namenjenih mladini. Podatki o iztržku še niso znani, prireditelji (Mladinska knjiga iz Novega mesta ter OŠ Baza 20 in TOZD Zdravilišče Dolenjske Toplice) pa menijo, da se je sejem posrečil tudi s tega vidika, čeprav je hotel biti predvsem kulturnopropagandna manifestacija. •
Topliški knjižni sejem tako postaja tradicionalna kulturna prireditev čedalje večjega pomena in je vključena tudi v koledar turističnih prireditev na Slovenskem. Žal je bil pravkar minuli sejem teden prehitro, saj bi moral biti po omenjenem koledarju šele od 21. do 25. aprila. Škoda, da prireditelji niso bolje pogledali v
BREŽIŠKI SREDNJEŠOLCI S KOMEDIJO V KRŠKEM
KRŠKO — Mladinska dramska skupina kulturno umetniškega društva »FranjoStiplošek«, ki deluje na Srednji šoli v Brežicah, gostuje v petek, 25. aprila, ob 19.30 v Delavskem kulturnem domu Edvarda Kardelja s komedijo Petra Ustinova Komaj do srednjih vej.
ta koledar, saj bi tako preprečili neskladje. Tako bo tisti, ki potuje po Jšloveniji s tem koledarjem v žepu in si bo hotel ogledati prodajno knjižno razstavo v salonu topliškega zdravilišča, žal naletel na prazen prostor.
I. Z.
GOSTOVANJE DRAME
NOVO MESTO — V ponedeljek in torek ta teden je v ol^iru gledališkega abonmaja v Novem mestu nastopila ljubljanska Drama z delom Češnjev vrt znanega ruskega pisatelja in dramatika A.P.Čehova.
DANES UPRIZORITEV MALEGA PRINCA
KOČEVJE — V dvorani Šeško-vega doma v Kočevju bodo danes ob 18. uri dijaki 3. a razreda SŠTUD — družboslovno jezikovne dejavnosti uprizorili pravljico Mali princ.
- PRED POSVETOM PEDAGOGOV V * KRŠKEM
KRŠKO — Tu bo 29. in 30. maja 3. posvet pedagoških delavcev Slovenije, na katerem bodo razpravljali o razvojnih gibanjih v vzgoji in izobraževanju pri nas. Zveza društev pedagoških delavcev Slovenije bo obenem proslavila 100-letnico ustanovitve prvega pedagoškega društva pri nas.
pisma
in
odmevi
Kam je šlo spoštovanje?
K pisanju me je posebno spodbudilo mnenje Majde Vrb iz strokovne službe socialnega skrbstva v Ribnici v 13. številki Dolenjskega lista o tem, kako stari ljudje vse pogosteje umirajo sami. Zakaj je tako? Tudi v moji okolici je veliko primerov, da so starši ostali sami, čeprav imajo tudi po 10 otrok. Njihovih vrat na starost ne odpira nihče, če ni dobrega soseda, da starčku prinese v kuhinjo vodo in drva. Ali ni to žalostno? Ko pa starši umro, doma ali v domu počitka, se priglasi več dedičev, kot pa se jih je rodilo. Propadajo po 16 in več hektarov velika poses.-tva, ki so še pred leti hranila po 10 članov družine in 10 glav živine. Danes pa en sam starček čaka svoj konec. Za ostarele so sicer boljše življenjske razmere v domovih, a po drugi strani velja »ljubo doma, kdor ga ima«. Kam so šli časi spoštovanja staršev in ostarelih ljudi? Včasih so stari starši varovali svoje vnuke, danes prenekateri vnuk komaj še pozna svojega dedka in babico, ki sta prepuščena sama sebi, usodi in smrti. To je žalostno. Le kam gremo?
FRANC ŽUGELJ, Zilje 9
ZA SKLAD
NOVO MESTO — V sklad zadrage medicinske instrumente pri OO RK so prispevali: Beltov tozd Livarna iz Črnomlja 100.000 din, občinski svet Zveze sindikatov Trebnje 20.000 din, Marjan Lapajne iz Novega mesta namesto izplačila honorarja 3.992 din, osnovna organizacija sindikata skupnih služb SIS črnomaljske občine
30.000 din. Jožica Darovec iz Straže v spomin na obletnico smrti sina Mitje
5.000 din.
MLADI SE BODO POMERILI
NOVO MESTO — Mladi iz osnovnih in srednjih šol se v tem času že vneto pripravljajo na tradicionalno tekmovanje »Mladi v veščinah SLO in DS«. V občini Novo mesto se bo pomerilo 27 ekip s po petimi člani. Mladi bodo morali pokazati obilico znanja s področja prometa, prve pomoči, orientacije, protipožarne zaščite, vedeti bodo morali vse o zdravilnih rastlinah, streljati z zračno puško in poznati bodo morali obeležja NOB. Posebnost letošnjega tekmovanja, ki se izvaja po vsej Jugoslaviji, je ta, da bo še posebej velik poudarek na orientaciji na terenu. Tekmovanje ekip občine Novo mesto bo 17. maja v osnovni šoli Prevole.
ZAKAJ NI BILO ŠTAFETE?
V torek, 15. 4., bi tudi nas v krajevni organizaciji Kot-Brezje morala obiskati lokalna štefeta mladosti, ki naj bi v nekaj dnevih obiskala, vse OO ZSMS in DO v občini Črnomelj. Kot vsako leto smo ji tudi letos pripravili sprejem. Na dogovorjenem mestu smo se zbrali mladinci, pionirji, cicibani, borci in krajani, ki so se kljub delu udeležili sprejema. Nestrpno pričakovanje štafete je razočaralo vse, saj štafete sploh ni bilo. Vrli mladinci, ki s d štafeto spremljali, so iz nepojasnjenih vzrokov kljub razporedu obšli naš kraj in nas vse razočarali, še posebej pa potrdili nezaupanje nekaterih, ki nimajo zaupanja v delo in odgovornost današnje mlade generacije.
Ne bo težko poiskati krivca, težko pa bo ponovno pridobiti zaupanje, ki ga s takšnimi in podobnimi napakami mladi vedno bolj izgubljamo.
B. S.
OBISK DELEGATKE
Člani novinarskega krožka smo povabili na pogovor Marijo Brezovar, ki je bila delegatka na 10. kongresu ZKS v Ljubljani. Pripovedovala nam je o svojem prispevku na kongresu in o vtisih. Poudarila je sporočilo kongresa, naj bi si vsi prizadevali, da bi živeli od lastnega dela, oprti na lastne moči. Brezovarjeva je delala v komisiji za mednarodne odnose, kjer so razpravljali o vprašanjih odnosov med narodi, o Slovencih izven meja matične domovine in o bratstvu in enotnosti. Obsodili so ameriški napad na Libijo. Brezovarjeva nam je pokazala tudi precej gradiva s kongresa.
- BARI RUGELJ OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert
9«, Jk U/racUviAjtocr
iiirfa/
NEUREJENE BREŽICE
Tudi Brežice bi potrebovale temeljito očiščevalno akcijo. Okolica šole bi morala biti vzor vsem občanom. Učenci jo redno in temeljito čistimo, a vsej nesnagi nismo kos, V bližini postajališča pred šolo ni niti enega koša za smeti.Takšno je tudi igrišče za šolo. Po ulici Veljka Vlahoviča se preproga nesnage nadaljuje, leda je še debelejša. To je tamkajšnjim stanovalcem očitno kar všeč. Namesto da bi počistili okolico blokov, so nekateri začeli metati odpadke kar skoz okna. Tudi najbolj prometna brežiška ulica-je kot velik smetnjak. Našim komunalcem se ne zdi potrebno namestiti več manjših smetnjakov. Ob pogledu na park pa se vsakdo zgrozi. Stezice so komaj vidne, klopi so tik pred razpadom. Od stopnic do doma JLAJe ostal le še kakšen kamen. Tudi v Vrbino, kamor so Brežičani včasih radi zavili, bo letos le redke zaneslo. Tik pod mestom je na precejšnjem delu travnika mlaka in poleti bo tu gotovo raj za komarje. GG, ki upravlja to zemlj išče, bi lahko mlako kako uredilo. Vsi Brežičani bi morali kaj storiti za ureditev-našega mesta, potem bi se v njem bolje počutili.
'LEA ZAGMAJSTER, VESNA BIBIČ, 8.a OŠ bratov Ribarjev Brežice
SPREJEM KURIRČKOVE POŠTE V MIRNI PEČI
V sredo, 16. aprila, smo spet pripravili vsakoletni tradicionalni sprejem kurirčkove pošte, ki sojo naši pionirji sprejeli od trebanjskih pionirjev. Prireditvi so prisostvovali borci, predstavniki številnih družbenopolitičnih organizacij in učenci. Po uvodnih pesmih in pozdravu so v dvorano stopili pionirji — kurirji in prinesli torbico. Varijo smo položili pismo, ki gaje voditeljica še prej prebrala, nato pa so ob zvokih harmonike strumno odkorakali po načrtovani poti. Prireditev seje nadaljevala z opisovanjem dogodkov iz NOB. Nanje se je spominjal povabljenec, novomeški prvoborec Brane Suhi. Po končani prireditvi so nam vojaki razkazali svoje orožje. Torbica je pri nas tudi prenočila. Naslednje jutro smo jo predali na Frati pionirjem iz Ajdovca.
SANDI RUPENA, 8. a OŠ Mirna peč
Spomenik razburja, čeprav ga še ni
Občina Novo mesto je oktobra 1971 prva v Sloveniji podelila domicil Zvezi prostovoljcev za severno mejo 1918 — 1919, občina Maribor pa kot 14. slovenska občina šele novembra 1978 — Koliko Maistrovih borcev v naših občinah
Dva prispevka sta prejšnji četrtek v Dolenjskem listu opozorila na »Strastno polemiko o generalu« in na to, kako seje neka mirna pobuda društva slovenskih pisateljev sprevrgla v svoje nasprotje. Naj za uvod ponovim, kar je o pobudi za postavitev spomenika slovenskemu generalu, politiku, borcu in ne nazadnje pesniku Rudolfu Maistru med drugim omenil Tone Partljič v Večeru 17. marca letos:
»Župančič je zapisal črno slutnjo. ,0, kaj bo z vami, vi mejniki štirje, Celovec, Maribor, Gorica, Trst?'... Ostal nam je le Maribor po zaslugi — Rudolfa Maistra. Si zasluži spomenik?«
Medtem objavljena stališča mariborske mestne konference SZDL, po katerih bo njeno predsedstvo imenovalo odbor za proslavitev 70-letnice bojev za severno mejo, ki bo med drugim zadolžen za pripravo predloga ustreznega pomnika generalu Maistru v Mariboru, so razvnete strasti (verjetno) pomirila. Maribor predlaga tudi, da bi 70-letnico bojev za severno mejo, ki jo bomo proslavljali leta 1988, počastili v vsej republiki.
Naj zaradi mladine pa tudi ostale javnosti, ki vse premalo ve o usodnih letih 1918, 1919, na kratko ponovimo nekaj resnico tistih časih. Od novembra 1918 do poletja 1919 so ljudske množice na Gorenjskem in Spodnjem Štajerskem s svojimi borci-prostovoljci pregnale nasilno nemško oblast iz naših krajev, ki so jih Germani stoletja potujčevali. Osvobodile in utrdile so svoje narodne meje, nagnale nemške občinske in okrajne uradnike, nadute nemške kapitaliste, trgovce, velike obrtnike! šolnike, sodstvo in vso prejšnjo državno upravo, kije zatirala naše ljudi z nasiljem in s potujčevanjem. Samo zato, ker so Nemcem pomagale tuje sile, naši borci niso mogli osvoboditi cele slovenske Koroške. Za trajno pa so osvobodili mejo od Mežiške doline čez Kozjak vzdolž in onstran Drave ter Mure s središči Maribor, Ptuj, Gornja Radgona in Ljutomer. Tako je za vedno propadel sloviti »nemški trdnjavski trikot« Maribor—Ptuj—Celje—Brežice, čeprav so leta 1941 nemški fašisti spet navalili prav na te kraje in prek njih hoteli izsiliti svoj zgodovinski načrt o »nemškem mostu na Jadran«. Po prvi svetovni vojni je bilo tudi mednarodnopravno dokončno rešeno vprašanje o priključitvi severnega obmejnega slovenskega ozemlja k takratni Jugoslaviji.
Franc Leskošek-Luka, prvi komandant slovenskih partizanov, je v Spominskem zborniku, ki je izšel ob 60-letnici bojev za severno slovensko mejo 1918—1919, aprila 1979 zapisal tudi tole:
»...S ponosom se spominjam, da sem se takrat kot 21-letni delavec prostovoljno pridružil Celjskemu polku in se iz Dravograda udeleževal bojev tega oddelka, ki je spadal pod vodstvo Štajerskega obmejnega poveljstva, ki mu je načeloval general Maister...«
Dr. France Hočevarje kot podpredsednik izvršnega sveta slovenske skupščine na proslavi 50-letnice bojev za osvoboditev Maribora in severne meje
24.	11. 1968 med drugim dejal:
»Takratni politični voditeljii so se obnašali oportunistično, omahljivo in strahopetno, capljali so za dogodki in niso pokazali zrelosti, da nosijo odgovornost za usodo slovenskega naroda, niti v takratnih pomembnih zgodovinskih dogodkih niti kasneje. Zato smo toliko bolj dolžni izraziti vse priznanje generalu Maistru, njegovim soborcem in drugim prostovoljcem, ki so hrabro in požrtvovalno opravili patriotično dolžnost...«
Podobnih mnenj, ocen, izjav in zgodovinskih resnic o vlogi in opravljenem junaškem delu generala R. Maistra ter njegovih prostovoljcev za ohrajiitev naše severne slovenske in jugoslovanske meje najdemo v omenjenem zborniku še več. Prebrali smo jih lahko zadnje tedne znova tudi v Večeru, v časniku TV 15-Naš tovariš pa v revijah in še kje, saj so se oglasili med drugimi z odprtim pismom tudi Zveza zgodovinskih društev Slovenije, člani Kluba koroških Slovencev v Ljubljani, Zveza prostovoljcev-borcev za severno mejo v Mariboru, znani koroški prvoborec Pavle Žaucer-Matjaž 5. aprila v Večeru in drugi. Vsi zavračajo neutemeljene pomisleke posameznikov iz Maribora, ki »dvomijo, ali je spomenik Maistru primeren v času, ko nimamo denarja niti za postavitev spomenika na sremski fronti...« Posamezniki izražajo tudi druge dvome o tradiciji Maistrovih borcev med NOB na Štajerskem. Seveda lahko vprašamo, zakaj spomenika niso postavili že v letih, ko je bilo denarja dovolj. Ob tem, ko načrtujemo milijarde in devize za »odložljive prireditve« (olimpiade, univerziade in pod.), je prava narodna sramota, da edino za spomenik osvoboditelju Maribora ni denarja niti ob 70-letnici teh dogodkov (Pavle Žaucer).
Delež dolenjskih in posavskih borcev
»Napnimo vse sile, da bo vsaj še kakšen Maistrov sobojevnik dočakal praznični dan odkritja Maistrovega spomenika v Mariboru,« piše med drugim Pavle Žaucer v Večeru. Omenil sem že stališče mestne SZDL v Mariboru o imenovanju odbora za postavitev trajnega pomnika generalu Maistru v Mariboru. Ob tem pa je treba povedati tudi tole: z grenkim priokusom razočaranj in tihe bolečine prebirajo pozne vesti o spomeniku svojemu nekdanjemu vojaškemu poveljniku in junaku tudi njegovi nekdanji borci za severno mejo iz Dolenjske in Posavja.
V bojih za severno slovensko mejo je padlo več kot 300 mladih mož in fantov, cvet našega naroda, med njimi številni prostovoljci iz naših krajev. Konec 1970 je bilo med nami naslednje število borcev za severno mejo:
v občini Brežice 95, Črnomelj 17, Kočevje 39, Krško 29, Metlika 32, Novo mesto 96, Ribnica 31 in Sevnica 46. Za občino Trebnje podatki niso posebej zbrani, verjetno pa so borci iz njenih krajev zajeti v številkah sosednih občin. Podatki povedo, da je bilo pred 16 leti v naših krajih še 385 borcev za severno mejo, v jeseni 1979 pa le še 157. Samo v 9 letih j ih je umrlo 228. Iz 56 slovenskih občin je bilo konec 1970 živih še 3344 borcev za severno mejo, v jeseni 1979 le še 1290, danes pa živi na Slovenskem pribl. 400 nekdanjih Maistrovih soborcev in drugih prostovoljcev.
Občinska skupščina v Novem mestu je prostovoljski enoti stotnika Otona Gregoriča, rojaka iz Šentjerneja, že 6.
10.	1971 kot prva v Sloveniji podelila domicil v občini Novo mesto. Prevzela ga je Zveza prostovoljcev-borcev za severno mejo 1918/19, ki deluje na območju občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje s sedežem v Novem mestu. Občina Sevnica je tak domicil podelila prostovoljni enoti stotnika Pavla Razloga 26. 11. 1971, obema pa se je 12. 10. 1972 pridružila še občina Brežice, ki je podelila domicil prostovoljni enoti majorja Antona Kosa.
Zato je treba s pripravami za postavitev spomenika generalu Rudolfu Maistru pohiteti. Prav in pošteno bi bilo, da bi še kdo izmed njegovih soborcev dočakal ta dan, saj je po Partljičevih besedah »Maistrov spomenik stvar vse slovenske kulturne zavesti, predvsem pa stvar mariborske samozavesti in samozavedanja.«
TONE GOŠNIK
TELEVIZIJSKI SPORED
PETEK, 25. IV.
9.00 TEDNIK
10.00 PUNTARSKA PESEM, 7. del
15.35 — 23.40 TELETEKST
15.50 TV MOZAIK — ponovitev dopoldanskih oddaj
17.30	POROČILA
17.35 BELI DELFIN, 4. del francoske risane nadaljevanke
17.50 MERLIN, 12. del nemške nadaljevanke
18.15	PODELITEV PRIZNANJ OF
reportaža
18.45	RISANKA
19.00 DANES
OBZORNIK LJUBLJANSKEGA OBMOČJA
19.30 DNEVNIK
19.55	VREME
20.05	AVTOMANIJA: PRODAJALEC AVTOMOBILOV, 7. del dok. serije
20.35	BEGERAC, 2. del angleške nanizanke
21.30 DNEVNIK
21.50	ZID, francoski film
DRUGI PROGRAM
8.00	Test — 8.15 Znak — 8.55 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 12.30 Izobraževalna oddaja — 17.10 Test —
17.25	Dnevnik — 17.45 Znak — 18.15 Ideologija in zločin — 18.45 Zabavnoglasbena oddaja — 19.30 Dnevnik —
20.00	Portert skladatelja Aleksandra Obradoviča — 20.45 Včeraj, danes, jutri — 21.15 Človeški faktor — 22.00 Malambo (avstrijski film)
TV ZAGREB
8.15	Znak — 8.55 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 12.30 Izobraževalna oddaja — 13.00 Dnevnik — 16.30 Videostrani — 16.40 TV v šoli — 17.40 Poročila — 17.45 Znak — 18.15 Ideologija in zločin — 18.45 TV koledar — 18.55 Številke in črke (kviz) —
19.30	Dnevnik — 20.00 Vihre vojne —
20.55	Prijateljstvo z glasbo — 21.40 Dnevnik — 21.55 Kulturni magazin
SOBOTA, 26. IV.
7.45	— 11.50 in 15.30 — 23.20
TELETEKST
8.00	POROČILA
8.05 PLANINICA
8.20 ISTRANOVA, glasbena oddaja
8.50 DESETNICA
9.05 SLOVENSKE LJUDSKE PRAVLJICE: Pastir in hudič
9.20 SLOVENSKI LJUDSKI PLESI: Z GORIŠKEGA, BENEŠKE SLOVENIJE IN REZIJE
9.50 MPZ — ZAGORJE 84
10.20 .NA POTI V INOVACIJSKO DRUŽBO: Mesto ustvarjalnega dela v združenem delu, 1. del
10.50 AVTOMANIJA: PRODAJALEC AVTOMOBILOV
11.15 LJUDJE IN ZEMLJA — ponovitev
‘11.45 POROČILA
15.15 PRISLUHNIMO TIŠINI, oddaja za slušno prizadete
16.15 POROČILA
16.20	NEKEGA LEPEGA DNE, kanadski mladinski film
17.15 ŽIVALI JAPONSKE, dok. oddaja
17.40 SP V HOKEJU NA LEDU
18.30 MOZAIK KRATKEGA FILMA: TITOV DRVAR — MESTO HEROJ
18.50 MOZAIK KRATKEGA FILMA: TITOV DRVAR — MESTO HEROJ
18.50 RISANKA
19.00	DANES
V ŠESTI PREDSTAVI
19.30 DNEVNIK
19.50 ZRCALO TEDNA
20.15 DETEKTIV ZA VSAKDANJO RABO, ameriški film
21.50 DNEVNIK
22.05	PREDSTAVITEV 2. DELA POPEVK ZA FINALE EVR V BERGNU
22.40 KOŠARKA, posnetek 2. polča-
DRUGI PROGRAM
12.45	Filmovnica in ameriški film Slepi potnik na Luno — 14.45 Miti'in legende— 15.00 Otroška predstava —
15.30 Veter čez močvirje (film) —
17.00 Zadnje dejanje (2. del dok. nanizanke) — 19.00 Narodna glasba —
19.30 Dnevnik — 20.00 Zabavnoglasbena oddaja — 20.30 Feljton —
21.00 Informativna oddaja — 21.20 Športna sobota — 21.40 Glasbeni večer. Opomba: 20.00 Košarka, 3. tekma finala končnice,
TV ZAGREB
13.20	Poročila — 13.25 Kritična točka
— 13.55 Narodna glasba — 14.25 Nogomet OFK Beograd:Sloboda —
16.15	Poročila — 16.25 SP v hokeju na ledu — 18.30 »To« — 19.30 Dnevnik
— 20.00 Vsakemu svoje (italijanski film) — 21.35 Dnevnik — 21.50 Za konec tedna
NEDELJA, 27. IV.
8.40	— 14.00 in 15.40 — 22.55
TELETEKST
8.55	POROČILA
9.00	ŽIV ŽAV: Risanke; Benji, Zaks in deček iz vesolja
9.50	Merlin, ponovitev 12. dela nadaljevanke
10.15	VEČNI KLIC, 15. del nadaljevanke
11.20	PESEM SONCU IN ČLOVEKU — spored partizanskih pesmi
12.10	ODBOJKA (Ž) — finale-državnega prvenstva
15.05	POROČILA
15.10 VEČER SLOVENSKE NARODNOZABAVNE GLASBE NA BLEDU: Alpski kvintet
15.45 NIKOLA TESLA, 8. del nanizanke
16.45 MOZAIK KRATKEGA FILMA
17.10 VESELO GOSTOVANJE, slovenski film
18.45 RISANKA
19.00 DANES POTROŠNIŠKA POROTA
19.30	DNEVNIK
20.00 DOSJE, zadnji del nanizanke
21.10 TITO — BESEDA IN SLIKA
NEKE DOBE, 3. del dok. serije
22.05 ŠPORTNI PREGLED
22.50 POROČILA
DRUGI PROGRAM
13.25	Test — 13.40 Poletni festival —
14.05 Na štirih kolesih — 14.25 Imola: Avtomobilske dirke F-l za VN San Marina — 16.30 Rokomet CZ:Prole-ter — 17.50 Vaterpolo Kotor:Jug —
18.50 Izviri — 19.30 Dnevnik — 20.00 Podobe časa 1760—2060 — 21.15 TV galerija — 21.45 Reportaža — 22.15 Edvard Munch (1. del nadaljevanke)
PONEDELJEK, 28. IV.
9.00	ZRCALO TEDNA
9.20 ČUDEŽ ŽIVLJENJA, švedska dok. oddaja
13.50 SP V HOKEJU .
15.50 — 23.15 TELETEKST
16.05	TV MOZAIK — ponovitev dopoldanskih oddaj
17.20 POROČILA
17.25	MOJ DEDEK JE BIL PARTIZAN. 1. del
17.45 NA ČRKO, NA ČRKO, 1. del nanizanke
18.15	VIDEOGODBA, ponovitev
18.45 RISANKA
19.00 DANES PODRAVSKI OBZORNIK
19.30	DNEVNIK
20.05	VIHRE VOJNE, 15. del nadaljevanka
21.00 OMIZJE 23.00 POROČILO S KONFERENCE ZK SAP KOSOVO
DRUGI PROGRAM
8.05	Test — 8.20 Naš prijatelj Tito —
8.35	Radi imamo živali — 8.50 TV v šoli — 13.00 Dnevnik —.15.55 SP v hokeju na ledu — 18.30 Beograjski TV program — 19.00 Indirekt — 19.30 Dnevnik — 20.00 Znanost — 21.05 En avtor, en film — 21.30 Dinastija —
22.25	Hit meseca
TOREK, 29. IV.
9.00	PRED IZBIRO POKLICA: Ladjedelništvo
9.30	ČLOVEKOVO TELO: Biološki način življenja
9.55	KADAR GLASBA SPREMLJA
15.50	— 23.40 TELETEKST
16.05	TV MOZAIK
17.25	POROČILA
18.45	RISANKA
19.00	DANES CELJSKI OBZORNIK
19.30	DNEVNIK
20.05	ČAS OSAMLJENOSTI, nemška drama
21.40	A. Hačaturjan: SPARTAK, balet v izvedbi Bolšoj teatra
23.10	DNEVNIK in POROČILO S KONFERENCE ZK SAP KOSOVO
DRUGI PROGRAM
8.30	Kaj otroci vedo o rojstnem kraju
— 9.00 TV v šoli — 13.00 Dnevnik —
17.25	Dnevnik -- 17.45 Kaj otroci vedo o rojstnem kraju — 18.15 Mostovi-hidak — 18.45 Smešne in druge zgodbe — 19.30 Dnevnik —
20.00	Beograd in Zagreb Kopaoniku
— 21.00 Žrebanje lota — 21.20 Čas podvigov — 22.05 Halleyev komet
SREDA, 30. IV.
9.00	R. Golouh: KRIZA, TV priredba drame SNG MAribor
10.10	NASELBINSKA KULTURA NA SLOVENSKEM, 3. oddaja
15.25 — 22.40 TELETEKST
15.40	TV MOZAIK — ponovitev
17.25 POROČILA
17.30	Gregor Strniša: REGRAT LUČKA
17.50	KO SE KORENIN ZAVEMO:
VEŠ, POET, SVOJ DOLG
18.45	RISANKA
19.00 DANES
SEVERNOPRIMORSKI OBZORNIK
19.30	DNEVNIK
20.00 POZDRAV PRAZNIKU, prenos koncerta izpred skupščine SFRJ
20.35	FILM TEDNA: NEDELJA NA DEŽELI, francoski film
21.55	DNEVNIK
22.10	RUDARSKA DRUŽINA — PET BRATOV, dok. oddaja
DRUGI PROGRAM
8.10	Test — 8.25 Obiskovalci — 8.55 TV v šoli — 13.00 Dnevnik — 17.2! Dnevnik — 17.45 Obiskovalci —
18.15	Od Neuma proti Sarajevu —
18.45	Zabavnoglasbena oddaja —
19.30	Dnevnik — 20.00 Iz koncertnih dvoran — 20.50 Včeraj, danes, jutri —
21.05	Jazz — 21.50 Stipe — 22.35 Povodi in sledi
ČETRTEK, 1. V.
8.55	POROČILA
9.00	PRVOMAJSKA BUDNICA
9.30	ŽIV ŽAV
10.20 PESEM IN MLADOST
11.20 VRANEC, ameriški mlad. film
13.15	POROČILA
13.20 REZERVIRAN ČAS 14.15 POROČILA
14.20 SLOVENSKE LJUDSKE PRAVLJICE: O mladeniču, ki je grah pobiral
14.35	Č1RULE ČARULE: Čarobne domine
14.40	SLOVENSKA LJUDSKA GLASBILA IN GODCI: Cimbalist
15.05 MAJNIK JOŽEFA ČUDNA, dok. oddaja
15.45 PRIMORSKA POJE 85
16.15	TITO OD BLIZU, 1. del dok. niza
17.05 SEDEM NEVEST ZA SEDEM BRATOV, ameriški film
18.45 RISANKA
19.00	DANES
PRAZNOVANJE 1. MAJA DOMA IN PO SVETU
19.30	DNEVNIK
20.05 OPPERMANNOVI, 2 del
nadaljevanj ke
21.15 MAJHNE SKRIVNOSTI VELIKIH KUHARSKIH MOJSTROV
21.25	HALO. TAKSI — jugosl. film
23.00	POROČILA .
DRUGI PROGRAM
16.15 Izbor iz izobraževalnega programa — 18.45 Bilečanka — 19.30 Dnevnik — 20.00 Resna glasba — 20.30 Stavbeniki — 21.00 Jugoslovanski festival delavske pesmi 86 — 22.05 Kamniti Pigamlion — 23.05 Tujci in bratje (3; del nadaljevanke)
PETEK, 2. V.
9.00 POROČILA
9.05 ZVEZDICA ZASPANKA, lutkovna predstava
10.15	MAČEK MURI, otroški musi-cal
11.05 DIVJE IN LEPE, francoski mlad. film
12.35	POROČILA
13.45 REZERVIRAN ČAS
14.45 BELI DELFIN, 5. del
15.00 MERLIN, 13. del nadaljevanke
15.25	ZAGORSKI BLUES
16.10	POROČILA
1.6.15 NAŠA PESEM — MARIBOR 86
16.45 TITO OD BLIZU, 2. del dok. niza
17.15 JUŽNJAK, ameriški film (ČB)
18.45 RISANKA
19.00 DANES
PRVOMAJSKI NAGRAJENCI
19.30	DNEVNIK
20.00 AVTOMANIJA: Zaskočena prestava, 8. del
20.30 BERGERAC, 3. del angl. nanizanke
21.30 IDEALNI PAR, ameriški film
23.20	POROČILA
DRUGI PROGRAM
16.40 Mladi glasbeniki Jugoslavije —
17.40 Majnik Jožefa Čudna — 18.15 Poezija — 18.45 Zagorski blues —
19.30 Dnevnik — 20.00 Izbrani trenutek — 20.10 Nogomet Atletico:Di-namo — 22.10 Cifra mož (jugosl. film)
SOBOTA, 3. V.
8.00	POROČILA
8.05	MOJ-DEDEK JE BIL PARTIZAN, 1. del
8.25 NA ČRKO, NA ČRKO
8.55	REGRAT LUČKA
9.10	SLOVENSKE LJUDSKE PRAVLJICE: O mladeniču, ki je grah pobiral
9.25 EX LIBRIS M+M
10.25 NAŠA PESEM — MARIBOR 84
10.55 SLOVENSKI LJUDSKI PLESI: PRIMORSKA
11.25,NA POTI V INOVACIJSKO DRUŽBO: Organizirano ustvarjalno delo in inovacije, 2. del serije
11.55 AVTOMANIJA, ponovitev 8. dela
12.20	POROČILA
15.55 POROČILA
16.00	BUSTROV SVET, danski mlad. film
17.25	TITO OD BLIZU, zadnji del
dok. niza
18.25	NA ZVEZI, oddaja za stik z gledalci
18.45 RISANKA
19.00	DANES TURISTIČNI GLOBUS
19.30	DNEVNIK
19.50	ZRCALO TEDNA
20.15	CERRO TORRE, reportaža
20.55	IZBOR POPEVKE EVRO-VIZIJE, prenos
23.45 POROČILA
Wfwo
W/A
BLACK S DECKER. DOBRE REZULTATE DOSEGAMO SAMO Z DOBRIM ORODJEM
Boljše orodje, boljši rezultati. Zato »Black & Decker« proizvaja najkvalitetnejše orodje, v katerega imate lahko popolno zaupanje. Najnovejša tehnologija največjega svetovnega proizvajalca električnega orodja ob ugodni ceni omogoča »brezkompromisno« delo v industriji, obrti, v gospodinjstvu in na vrtu.
Najboljši primerzatoje elektronska pnevmatska
vrtalka D 425 RE, ki ima moč za premagovanje rvajtrših materialov. Ne glede na to, ali vrtate v les, kovino ali beton, je na vseh področjih »profesionalka«.
Izdelki »Black & Decker« zadovoljujejo vse zahteve po kvaliteti. Izdelani so v tovarni »Black & Decker« v Grosupljem. Orodja »Black & Decker« so v svetu poznana kot sinonim zanesljivosti in zdržljivosti ter ifnajo dol-
go življenjsko dobo, v kar se lahko tudi sami prepričate. Lahko zaupate našemu servisu, ki vam je z nasveti in hitro informacijo vedno na voljo. Nudimo vam rešitve za vse probleme!
////£ BLACK & W DECKER
da, dobri rezultati niso naključje
_________________________J
inDUSTRIJR mOTORniH VOZIL novo ITIESTO
68000 NOVO MESTO, Zagrebška 18 telefon: (068) 23-311, telex: 35728
Čestitamo vsem delavcem in poslovnim partnerjem
r—-f—| v.v'V\
Čestitamo ob 27. aprilu dnevu OF in	|
prazniku dela 1. maju
• ‘ "7 ■ • ;"-7 '•	>:	•	■	'	.'	.	''' . •„	'
rlbnlika tovlnaka Industrij«
7
RIKOEZZ
 • J
Inles Ribnica čestita za praznik dela 1. maj, istočasno pa vas obvešča, da so ponovno v prodaji kombivak okna
KOMBIVAK OKNA
so prva jugoslovanska toplotno in zvočno izolacijska okna, zaščitena s postopkom vakuumske impregna- • cije. To so lesena okna s kombinirano trojno zasteklitvijo — navadno steklo 4 mm, izolacijsko steklo 20 mm (steklo 4 mm, medstekleni prostor 12 mm, steklo 4 mm), Sestavljajo jih krila In okviri najnovejše izvedbe. Uporabljena je najsodobnejša oblika tesnilnih pripir, ki zagotavljajo odlično tesnenje, kar so dokazali različni testi doma in v tujini.
Izdelana so Iz izbranega tesa smreke/jelke z vlažnostjo 10 + 2%.
Okenski profili so posebno dimenzionirani in lepljeni, kar povečuje trdnost in dimenzijsko stabilnost. Z medsebojnim sestavljanjem posameznih tipov oken KOMBIVAK lahko graditelji zapolnijo praktično vsako odprtino. Na izdelke KOMBIVAK programa je možno vgraditi omarico z roleto, medstekiene žaluzije, polkna ali ostala senčila.
KOMBIVAK programoken je prvi masovni program oken v Jugoslaviji, ki se učinkovito vključuje v družbena in individualna prizadevanja za varčevanje Z energijo In zagotavlja uporabniku trajnost iriprijeten bivalni standard.
Tesnjenie
Enostopenjska izvedba tesnilne ravnine med krilom in okvirom, je izvedena tako, da je konstrukcijsko Jočeno tesnfenje Za vodo in veter, kar zagotavljaodlično tesnenje okna fn poznejšoenostavno regulacijo naleganja krila na okvir-oziroma tesnjehja.
odlična toplotna izolacija 3 stekla k = l,8-l,86W/m:K 2 stekli k = 2,25W/m:K odlična zvočna izolacija 31,5-34,0 dB odlična zrakotesnost grupa C-P odlična vodotesnost grupa C-P koeficient zračne propustnosti a = 0,1 m'/hm
vakuumsko impregniran in lameliran les stabilnost in trajnost
Globinska impregnacija
Okna in balkonska \
cije lesa je prvi v ____„
mednarodnim normativom.
.. ^ ... ^ka vrata so globinsko impregnirana povakuumskem postopku. Tak postopek impregnacije lesa je prvi v Jugoslaviji in eden prvih v srednjeevropskem prostoru, ter odgovarja najzahtevnejšim mednarodnim normativom.
Uporabljeno je posebno impregnacijsko sredstvo, ki ima fungicidno, Insekticidno in vodoodbojno delo-vanje ter ustreza mednarodnim normam in ima atest po danskem standardu za zaščito lesa DS 2122-B. Impregnacijsko sredstvo je patentirano in ga industrijsko uporablja samo Inles. Postopek in sredstva omogočata penetracijo impregnacijskega Sredstva v les minimalno 5—10 mm globoko. Okno tako pridobi:
• odlično kemijsko zaščito
• odlično vodoodboinost (ne sprejema vode ih vlage) in s tem povečano dimenzijsko-obllkovano stabilnost okenskih profilov
• preprečuje poznejše razpokanje lesa
• daje poleg globinske tudi osnovno površinsko Zaščito in možnost poljubne estetske in naravne zaključne obdelave z lazumimi in drugimi premazi
• povečuje trajnost zaključnih premazov
• zagotavlja trajnost okna in enostavno vzdrževanje	&	*
Zasteklitev
Nova okenska konstrukcija omogoča troslojno aji dvoslojno zasteklitev okna z možnostjo vgradnje medsteklenih žaluzij ali zaves In m	'
omogoča odličnO toplotno Tn zvoČno iZolacljo. Standardizirane dime- ff	_
nzije stekel omogočajo naknaden prehod od dvojne na trojno zaste-----------*
klitev. ■'-1—
načevanje parnih tlakov in osuševanje eventualne konaenčne vlage v ležišču izolacijskega stekla, kar zmanjšuje nevarnost rosehja. 'J; ,.;;-,-:
S) Informacije: ^ Inles prodajno skladišče Ribnica, telefon:
(061) 861-212
ČESTITAMO
V___________
OB 27. APRILU IN 1. MAJU
 —   /
Iskra
tel.: 068-24-541 telex: 35 730
Avtomatika
Tovarna energetske energetike vei. cikava 22
Novo mesto
jf-uo 1 — v usmerniku vgrajeni računalnik pred-stavtja srce naprave in opravlja vse funkcije, katere je poprej opravljala analogna elektronika.
Iz svojega proizvodnega programa vam nudimo:
— elektrospojne elemente, konektorje
— ohišja za vgradnjo elektronskih podsestavov ES 902, US O
— električna spajkala z regulacijo temperature in brez
— napajalne naprave za široko potrošnjo (usmernike, el. pastirje, korektorje napetosti)
— delavniške usmernike
— usmerniki za elektrokemične procese z različnimi ragulacijami
— stabilizatorje izmenične napetosti
— profesionalne napajalne naprave kot so:
— tranzistorski visokofrekvenčni DC/DC pretvorniki
— tranzistorski in tiristorski DC/DC pretvorniki
— tranzistorski in tiristorski eno in večfazni usmerniki
— projektiranje in proizvodnjo brezprekinitve-nih napajalnih sistemov različnih moči
integral 61310 RIBNICA
,V'V^C,ClC,r'r/
adbeno industrijsko podjetje novo mesto n. sol. o
novoles
lesni kombinat n. sol. o. novo mesto-straža,yugoslavia
Delovna skupnost strokovnih služb TOZD Blagovni promet TOZD Tovarna stilnega pohištva TOZD Tovarna drobnega pohištva TOZD Tovarna vezanih plošč TOZD Tovarna gugalnikov Dvor TOZD Žaga Straža
TOZD Tovarna plastificirane iverice in Žaga Soteska TOZD Tehnično energetske storitev TOZD Lipa Kostanjevica TOZD Bor Krško
TOZD Tovarna pohištvenih elementov TOZD Tovarna akrilnih proizvodov TOZD Tovarna kopalniške opreme TOZD Strojna industrija in gradbeni material
Vsem delovnim	ljudem	čestitamo
DOLENJSKI LIST
m
^ffi
.. ' Vami#- '■ - . c
čestitamo ob prazniku dela
BELOKRANJSKA 2ELEZOLIVARNA IN STROJNA TOVARNA
BELT |
ČRNOMELJ
Da, to je kvaliteta!
Čestitamo	ob
liill
KLASIČNO ALI MODERNO, VENDAR DRUGAČE
labod
Ob dnevu ustanovitve OF in prazniku dela 1. maju čestitamo	vsem	delo
^     '
glavna dejavnost? izdelava vseh vrst keramičnih kondenzatoijev, varistrojev, večslojnih kondenzatorjev, projektiranje in izdelava sklopov in naprav za proizvodnjo keramičnih kondenzatorjev, izdelava sklopov za elektroniko.
Iskra
Industrija
kondenzatorjev
Semič
• TOZD	TOVARNA	ELEKTRON
KONDENZATORJEV
• TOZD TOVARNA ENERGETSKIH KONDENZATORJEV
• TOZD TOVARNA MEHANSKIH DELOV IN NAPRAV
• TOZD TOVARNA ELEMENTOV ZA ODPRAVO RADIOFREKVENČNIH MOTENJ
• DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
Ob 27. aprilu in 1. maju čestitamo vsem delovnim ljudem
v------------------------,--------:______________^
68360 Žužemberk Telefon: 84-115 in 84-116 Telegram: Iskra Žužemberk Žiro račun: 52100-601-10792 SDK Novo mesto 68000 Novo mesto
DOLENJSKI LIST
mm
mm
Garaža MONO je masivna armiranobetonska garaža iz enega kosa. Dolga je 5,78, široka pa 2,74 in visoka 2,40 metra, težka pa 10 ton. V celoti je izdelana v naši tovarni IGM Strešnik. Gotovo garažo pripeljemo naročniku s posebnim tovornjakom. Na mestu, kjer naj bi stala jo tovornjak spusti na temelje, ki jih prej pripravi naročnik. Postavljanje traja največ po! ure. Nato naročnik le še izdela tlak in lovilec maščob v garaži.
Garaža MONO je uporabna za:
— garaže (posamezne, dvojne, trojne, vrstne)	N
— drvarnice
— manjša skladišča
— za druge pomožne objekte
IGM »STREŠNIK« p. o. Dobruška vas
'OSIRESNIK
68275 Škocjan, tel.: 068 / 85-230, 85-231, 85-275
SODOBNO - TRAJNO - KAKOVOSTNO
L   J
Ob dnevu ustanovitve OF in mednarodnem prazniku dela vsem delavcem čestitamo in želimo veliko delovnih uspehov!
PRAKTIČNA
ENOSTAVNA
MONTAŽA
POLJUBNE
DIMENZIJE
Vsestransko uporabna, namenjena za pregradne stene v stanovanjskih in drugih objektih. Sestavljena so iz PVC profilov čokoladno rjave barve. Dobite jih skupaj z vsemi veznimi elementi.
aSHOOHHEH
68290 sevnica prvomajska 8
tel.: (068) 81 160, 81 161, 81 164 telex: 35 734 yu kopsev telegram: kopitarna železniška postaja: sevnica žiro račun: 51610-601-10147 SDK krško eksp. sevnica
SODOBNO - TRAJNO - KAKOVOSTNO
Odločite se za nakup sodobne, trajne in kakovostne strešne kritine. Izbirate lahko med gladkimi strešniki v rdeči, cementno in grafitno sivi barvi ter v grafitno sivi barvi s posipom. Naši strešniki so na voljo v vseh trgovinah z gradbenim materialom.
Naša streha je estetsko dovršena, trajna, s 35-letno garancijo, kompletirana s posebnimi elementi za ventilacijo, zračenje podstrešja in antenskimi priključki. Teža naše kritine na kvadratni meter pa je približno enaka opečnim strešnikom.
Posebno jo odlikuje odpornost proti mrazu in nalivom ter je zelo primerna za pokrivanje in prekrivanje stanovanjskih in gospodarskih objektov. S pritrjevanjem (pribijanjem) doseže kritina 100 odstotno odpornost tudi proti burji.
Za kvadratni meter strehe potrebujete približno 10 strešnikov. Velika površina enega strešnika omogoča hitro in enostavno pokrivanje ali prekrivanje. Pri prekrivanju starih streh lahko uporabite tudi staro letvanje.
Mercator - Kopitarna Sevnica p. o.
SOZD MERCATOR - KIT, n.sub.o.
»HARMONIKA VRATA«
■Dseosr
v# d'0 O®
, ."*>*-. ° -*.; fcS . ’..	ISIS
m
DO EMONA HOTELI TOZD TERME ČATEŽ
Delavski svet
Delavski svet TOZD Terme Čatež razpisuje prosta dela in naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA — DIREKTORJA TOZD TERME ČATEŽ
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, ki so določeni z zakonom in drugimi predpisi, izpolnjevati še naslednje pogoje:
1. visoka ali višja šolska izobrazba,
2. najmanj 5 let delovnih izkušenj pri odgovornih strokovnih delih,
3. pasivno znanje 1 svetovnega jezika.
V izbirnem postopku bodoenakopravnovrednotenatudi družbenopolitična merila in moralno-etične vrednote (odnos do socialističnega sam. sistema, odnos do dela in sodelavcev, moralna odgovornost za gospodarjenje z družbenimi sredstvi ter sposobnost za povezovanje pravic, obveznosti in odgovornosti) ter samostojnost in uspešnost opravljanja nalog, kakortudi družbenopolitična aktivnost kandidatov. Kandidat bo imenovan za dobo 4 let.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z ustreznimi dokazili v 15 dneh po objavi tega razpisa v zaprti ovojnici z oznako »Za razpisno komisijo« na naslov: TOZD Terme Čatež, Topliška cesta 35,68250 Brežice.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30dneh po zaključnem roku za sprejemanje prijav.
315/17-86
CELODNEVNA OSNOVNA ŠOLA ADAM BOHORIČ, BRESTANICA,
razpisuje
PRODAJO RABLJENIH AVTOMOBILOV:
1. ZASTAVA 750/K (kombi), letnik 1974, vozen, neregistriran, izklicna cena 180.000 din
2. KOMBIBUS IMV 1600 R TURIST, letnik 1976, vozen, neregistriran, izklicna cena 700.000.— din
Licitacija bo v ponedeljek, 28. aprila 1986, ob 10. uri pri osnovni šoli. Pred licitacijo morajo interesenti položiti 10-odst. polog od izklicne cene. Vse stroške v zvezi s prenosom lastništva nosi kupec.
Nakup vozila je po sistemu »videno-kupljeno« in poznejših reklamacij ne bomo upoštevali.
321/17-86
MERCATOR KOPITARNA SEVNICA, Prvomajska 8, objavlja JAVNO DRAŽBO
za prodajo osnovnih sredstev, ki bo dne 6.5.1986 ob 10. uri v prostorih delovne organizacije
Izklicna cena:
1. Dostavni avto ZASTAVA 850 AF
letnik 1983, karamboliran	200.000.—
2. Finostružni kopirni stroj INCOMA za obdelavo lesa (kopita, podplati...)
inv. št.482	.	600.000,—
3. Generator za avtodvigalo Coles, inv. št. 1150 110.000.—
4. Večlistna avtomatska krožna žaga Brevetti GABBIANI mod. »SA 350«, malo rabljena inv. št. 1461
5. Generator 110 kW, inv. št. 9
6. Vozička za les — Kovind premičnica P-2 2 kom., malo rabljena, inv. št. 1506 in 1507 dimenzije 4000 x 1400 x 400
7. Extruder za PVC profile MAPO O 60, inv. št. 1003
8. Extruderza PVC profile TPV O 80, dvostezni,
inv. št. 1124, obnovljen	9,000.000.—
6,000.000,— 100.000 —
200.000/kom 3,000.000.—
Interesenti si lahko ogledajo osnovna sredstva eno uro pred pričetkom dražbe. Udeleženci dražbe morajo pred pričetkom dražbe položiti varščino v višini 10% od izklicne cene, zastopniki družbeno pravnih oseb pa morajo predložiti pooblastila. Prometni davek ni vračunan v ceni in ga mora plačati kupec. Fizične osebe morajo plačati kupljena osnovna sredstva pred prevzemom in jih prevzeti najkasneje v 7 dneh po dražbi, in to po načelu ogledano-sprejeto.
311/17-86
ZDRAVSTVENI CENTER DOLENJSKE TOZD SPLOŠNA BOLNIŠNICA NOVO MESTO
Komisija za delovna razmerja
razpisuje
prosta dela oz. naloge:
- inženir strojništva ali pripravnik za nedoločen čas
Poleg splošnih veljajo še naslednji pogoji: višja šola strojne smeri, opravljen strokovni izpit, poskusno delo 3 mesece oz. končana višja šola strojne smeri z diplomo. Kandidati naj pošljejo pisne prijave v 15 dneh po objavi na naslov: Zdravstveni center Dolenjske—TOZD Splošna bolnišnica Novo mesto, kadrovska služba.
O odločitvi bomo kandidate obvestili v 15 dneh po sklepu komisije za delovna razmerja.
326/17-86
Skupščina občine Krško —komisijazaodlikovanja in občinska priznanja objavlja na podlagi 15. in 16. člena pravilnika za izvajanje odloka o občinskih priznanjih
RAZPIS
ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE KRŠKO ZA LETO 1986
1. Občinska skupščina podeljuje posameznikom, samoupravnim organizacijam in skupnostim ter njihovim organom, skupinam in drugim organizacijam tej" enotam obroženih sil SFRJ naslednja občinska priznanja:
a) VELIKI ZNAK OBČINE KRŠKOzaživljenjskodeloali za izredne dosežke na področju družbenega in ekonomskega razvoja občine;
b) ZNAK OBČINE KRŠKO se podeljujezadoseženeus-pehe pri delu ali za dejanja, ki v občini zaslužijo splošno priznanje ali imajo poseben pomen za družbeni in gospodarski razvoj občine;
c) PRIZNANJE OBČINE KRŠKO se podeljuje v primerih, ko niso izpolnjeni pogoji za podelitev znaka občine, pa je družbeno priznanje utemeljeno.
2. Predlog lahko dajo: občinska skupščina in njeni organi ter delovna telesa, družbenopolitične organizacije, organizacije združenega dela, krajevne in interesne skupnosti, enote NOV Jugoslavije in oboroženih sil SFRJ ter druge samoupravne organizacije in skupnosti. Pobudo lahko dajo tem organom, organizacijam in skupnostim tudi delovni ljudje in občani.
3. V predlogu mora biti navedena vrsta priznanja, za katero se predlaga, z obrazložitvijo in navedbo podatkov o predlaganem kandidatu, iz katerih je moč nesporno ugotoviti utemeljenost predloga.
4. Predloge je treba poslati komisiji za odlikovanja in občinska priznanja skupščine občine Krško najkasneje do 5. maja 1986.
Komisija za odlikovanja in občinska priznanja skupščine občine Krško 317/17-86
POSKUSITE SREČO NA SREČKAH ■MAJSKE LOTERIJE, SAJ VAS ČAKA 25 PREMIJ IN 221.310 DOBITKOV V SKUPNI VREDNOSTI
180.000.000 din.
GLAVNA PREMIJA
10.000.000 din
ŽREBANJE 6. MAJA 1986
SREČO JE TREBA DELITI
LOTERIJA SLOVENIJE
SKUPNA SLUŽBA SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI NOVO MESTO
RAZPISUJE
prosta dela in naloge s odgovornostmi
posebnimi pooblastili in
1. TAJNIKA SKUPŠČINE MEDOBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI NOVO MESTO
2. VODJO ODDELKA ZA PLAN IN ANALIZE
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: pod 1.:
— visoka ali višja izobrazba ekonomske ali družboslovne usmeritve
— 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj
— pogoje po družbenem dogovoru o kadrovski politiki v občini.
pod 2.:
— visoka izobrazba ekonomske smeri
— 3 leta delovnih izkušenj.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Skupna služba SIS družbenih dejavnosti Novo mesto, Kidričev trg 3.
Kandidata bosta na razpisana dela in naloge izbrana za dobo štirih let.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri.
327/17-86
PLETENINA, proizvodnja trikotažnih izdelkov, p.o. Ljubljana, Zaloška 14
objavlja
po sklepu komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge in vabi k sodelovanju
1.	DELAVCA ZA ZAHTEVNEJŠE VZDRŽEVANJE KONFEKCIJSKIH STROJEV V DE KONFEKCIJA SODRAŽICA
Pogoji:
— 3 letna šola elektrotehniške smeri — elektrikar —
energetik
— 3 leta delovnih izkušenj
— delo v dveh izmenah
— 2 mesečno poskusno delo
Za objavljeno delo se sklepa delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Prijave z dokazili sprejema PLETENINA, p.o., proizvodnja trikotažnih izdelkov, Kadrovska služba, Ljubljana, Zaloška 14, 8 dni po objavi.
Kandidate bomo pisno obvestili v 15 dneh po končanem sprejemanju ponudb.
314/17-86
DS SIS STANOVANJSKEGA IN KOMUNALNEGA GOSPODARSTVA NOVO MESTO
objavlja prosta dela in naloge
- KNJIGOVODJE STANARIN
— za nedoločen čas, z polnim delovnim časom.
Za opravljanje teh del in nalog mora kandidat(-ka):
— izpolnjevati splošne pogoje, določene z zakonom in z drugimi splošnimi akti,
— imeti dokončano srednjo šolo ekonomske smeri in tri leta delovnih izkušenj.
Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev ter kratkim opisom o dosedanjem delu naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Delovna skupnost SIŠ stanovanjskega in komunalnega gospodarstva, Novo mesto, Novi trg 6/II.
■Stanovanj ni.
Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov delovne skupnosti.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje v 30 dneh po končanem sprejemanju objav.
Vse informacije se lahko dobe na tel. 21 -040, interna266.
313/17-86
NAGRADA V LJUBLJANO
Pri žrebanju je izmed reševalcev naše 13. nagradne male križanke imel največ sreče Rado Eržen iz Ljubljane. Žreb mu je dodelil najnovejši natis znane Prešernove pesnitve Krst pri Savici. Knjiga je bogato opremljena z barvnimi ilustracijami Ivana Seljaka — Čopiča. Po mnenju poznavalcev gre za zares uspelo likovno predstavitev Prešernove pesnitve.
Rešite današnjo križanko in pošljite rešitev najkasneje do 5. maja na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Germova 3, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 15.
PRGIŠČE
ffilSLI
Vedrina je bolj nesmrtna od skrbi in srda.
F. HČLDERLIN
Tudi ateisti verjamejo v hudiča.
Ž. PETAN
Poulično razmišljanje z vso svojo zlobo sledi vsakomur, ki se poskuša izločiti in dvigniti nad povprečje.
P. GOLUBOVIČ
Ni pomembno, kaj človek izjavlja, ampak kaj naredi.
F. KUMBATOVIČ-KALAN
NAGRADNA KRIŽANKA
2ERSK0
IME
KRIVN02
ZAKLJU-
ČEK
RIM. VARUH OGNJIŠČA
Čebelji
dom
OBRTNIK
MEDNA-'R00NI OLIMP. KOMITE
VRSTA
REVOL
VERJA
POKRAJINSKO SREDIŠČE V UKRAJINI
SULTANOV
UKAZ
POJAV NA VOOI
KRAJ PRI N. GORICI
KRAJ PRI JESENICAH
NOVAK
JANEZ
AVSTRAL
MEDVED
ZDRAV.
RASTLINA
CEPLJENJE
TELESNI
PREGIB
KARa
DESTOVNIK
TERMIN
VRSTA
JAP.
VALUTA
AVSTR.
A6ENCUA
MAROK.
UTE2NA
MERA
KEM. SIMBOL ZA RENU
PLINASTA
SNOV
SEST: J. UOIR
ME0N.0RG. ZA STAN I 0ARDIZAC.1
BELG.
POLITIK
REŠEVALNI
COLN
KRAJ PRI N. GORICI
RUS. SKLADATELJ
VRSTA
FRANC.
PREPROGE
ZVEZA
VINSKA
TRTA
RUDAR
2ENSK0
IME
UNHART
T0MAZ
SUKANEC
KEM. SIMBOL ZA ALUMINIJ
IRSKA
REPUBLIK.
S SKRIL0M KRITA STREHA
RACMAN
BO OEC PLEVa
DOBER TEK
Obleka naredi... športnika
Kako pridobiti dragocene delčke sekunde, nove daljave in doseči nove rekorde-Nova tekmovalna oblačila za premagovanje zračnega upora
Vrhunski športniki počnejo (oziroma morajo početi) včasih tudi take reči, ki se navadnim smrtnikom zdijo čudne in nepotrebne. Plavalci so se morali nedolgo tega temeljito briti pred nastopi, poklicni kolesarji si brijejo dlake na nogah, čisto na kratko strižejo lase, nosijo oprijete majice in hlačke, na čevljih pa ne trpijo sponk, medtem ko hitrostni drsalci ne prenesejo niti najmanjše udobnosti pri tekmovalnih dresih. So tako nečimrni? Niti ne. Razlog za vsa ta početja leži v težnji po doseganju čim boljših rezultatov, ki pa so pri hitrostnih tekmah odvisni tudi od aerodinamičnosti tekmovalcev.
Strokovnjaki za aerodinamiko vedo povedati, da mlahava oblačila in dolgi lasje zares lahko predstavljajo tolikšno zaviralno moč, da se jih splača spraviti v red. Premagovanje zračnega upora je z gladkimi oblačili in »gladkimi« glavami lažje, še posebno, ko hitrosti narastejo. V vrhunskem Športu so se zato pojavila tako imenovana hitra oblačila, posamezni športniki pa se dirki za stotnike sekund pridružujejo tudi z britjem glav, kocin po nogah in z drugimi potezami.
V vetrovnikih so izmerili zanimive stvari. Kolesar mora pri hitrosti okrog 50 kilometrov na uro porabiti kar 90 odstotkov svojih moči za premagovanje, zračnega upora, hitrostni drsalci pa pri hitrostih okrog 60 kilometrov na uro 80 odstotkov
moči trošijo za boj z zračnim uporom.
Celo pri atletih je zračni odpor lahko odločilen. Meritve so pokazale, da atleti na stadionih, ki leže na višjih nadmorskih višinah, dosegajo za nekaj odstotkov boljše hitrosti. V glavnem mestu Mehike čelo do 5 odstotkov boljše kot v obmorskih mestih. Nekaj odstotkov res ni veliko, toda če. preračunamo na tek na 100 metrov, pomeni to nekaj decimetrov — ti pa pri sprintu zares lahko odločajo o zmagovalcih in rekordih.
Drugi izračuni in meritve kažejo, da kolesarji s tesno oprijetimi tekmovalnimi dresi, posebnimi čeladami in čevlji toliko zmanjšajo zračni upor, da se jim rezultati izboljšajo za nekaj sekund, odvisno od dolžine proge. Hitrostni drsalci pri teku na 10 kilometrov pridobe do 16 sekund, če nosijo hitra oblačila, kot je izračunal, in ugotovil nizozemski strokovnjak Henny Kuiper.
Tudi smučarji in smučarski skakalci vedo, da hitri dresi pripomorejo pri doseganju večjih hitrosti zaradi zmanjšanega zračnega upora. Vendar morajo hitre obleke ostati tople, prepustne za vlago in biti hkrati dovolj grobe, da ob padcu tekmovalec ne drsi preveč. To pa so že tako zahtevne naloge, da vsem ni mogoče enako zadostiti.
Med najnovejšimi dosežki omenjajo proizvod znanega japonskega proizvajalca plastičnih vlaken Toray Industries. Japonci so izde-
lali štiriplastno tkanino iz plastičnih vlaken, iz katere izdelujejo hitra oblačila, ki opravljajo vse omenjene naloge:	zmanjšujejo
zračni upor, so topla, prepustna in ne drsijo preveč. Zunanja plast je iz izredno tankih najlonskih vlaken, pod njo ležita dve plasti poliuretanskih vlaken, ki naj bi ublažila udarce in preprečevala premočno drsenje ob padcih, na notranji strani pa je volnena plast za gretje. To tkanino in hitra športna oblačila iz nje so preskusili že na zimskih olimpijskih igrah v Sarajevu.
Hitrostni drsalci so dobili še bolj zanimiva hitra oblačila. Jzdelaliso jih s skupnimi močmi Švicarji in Japonci. Tekmovalni dres je sicer sešit kotenodelnooblačilo, vendar je gornji del narejen izpoliuretana in alumija, spodnji pa iz debelejših najlonskih vlaken in poliuretanske preje. Tako hitrostni drsalec ohranja tople noge, hkrati ko uspešno premaguje zračni upor.
Tudi smučarski skakalci poznajo posebej zanje narejena tekmovalna oblačila. Japonski proizvajalec jih je preskušal v vetrovnikih na modelih, ki bi ugotovil najboljšo tkanino in tudi kroj. Ni namreč vseeno, kako so oblikovana ramena, ali ima kroj poudarjene šive in na katerih mestih. Tudi od oblik je odvisen zračni upor.
Med dokaj presenetljivimi ugotovitvami je odkritje, da najbolj gladke tkanine niso med najbolj uspešnimi premagovalci zračnega
<2
NOVOTEKS
NOVOTEKS, tekstilna tovarna, n. sol. o. NOVO MESTO
za šolsko leto 1986/87
razpisuje naslednje kadrovske štipendije:
TO TKANINA
— tekstilni mehanik II (tkalec)
— tekstilni mehanik II (predilec)
— tekstilno-mehanski tehnik (tkalski)
— tekstilno-mehanski tehnik (predilski)
— tekstilno-mehanski tehnik (pletilski)
— tekstilno-kemijski tehnik
— inženir strojništva
— dipl. inženir strojništva
TO KONFEKCIJA I Novo mesto
— tekstilni konfekcionar II
— inž. tekstilno-konfekcijske tehnologije
TO KONFEKCIJA II Vinica
— tekstilni konfekcionar II
— tekstilno-konfekcijski tehnik
TO TRGOVINA
— prodajalec
TO PREDILNICA METLIKA
— tekstilno-mehanski tehnik (predilski)
— inž. tekstilne tehnologije
— dipl. inž. tekstilne tehnologije
stop- štev.
nja	štip.
IV	2
IV	1
v	4
v	4
v	1
v	1
VI	1
VII	1
IV	5
VI	2
IV	10
v	1
IV	2
v	2
VI	2
VII	2
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
— ekonomski tehnik
— ekonomist (komercialna smer)
— ekonomist (zunanja trgovina)
— ekonomist (finančna smer)
— ekonomist (analize in planiranje)
— inž. oblikovanja oblačil
— inž. oblikovanja tekstilij
— inž. tekstilne tehnologije
— inž. organizacije dela (računalniška dejavnost)
— dipl. inž. org. dela (organiz. kadr. izobraž. smer)
— dipl. inž. tekstilne tehnologije
— dipl. ekonomist (komercialna smer)
— dipl. ekonomist (zunanja trgovina)
— dipl. ekonomist (finančna smer)
— dipl. ekonomist (notranja menjava)
— dipl. pravnik
— dipl. inž. računalništva (rač. logika in sistemi)
— dipl. inž. računalništva (programska oprema)
— dipl. inž. računalništva (informatika)
Prijave za razpis kadrovskih štipendij (obrazec DZS SPN-1
— »Vloga za uveljavljanje socialno varstvenih pravic«) dostavite na naslov: NOVOTEKS, Kadrovski oddelek, Foersterjeva 10,68000 Novo mesto, najpozneje do 15. julija 1986. Ker želimo, da bi vloge prispele čimprej, boste končno spričevalo in potrdilo o vpisu lahko dostavili po koncu šolskega leta.
Učenci, ki se bodo vpisali v programe deficitarnih poklicev (tekstilni mehanik, tekstilno-mehanski tehnik), bodo poleg redne štipendije dobili dodatek za deficitarnost in kritje stroškov v višini 50% cene v dijaškem domu.
Vse informacije lahko dobite po telefonu 068-23-030 v referatu za izobraževanje.
324/17-86
V	4
VI	7
VI	4
VI	1
VI	1
VI	1
VI	2
VI	3
VI	2
VII	1
VII	10
VII	1
VII	2
VII	1
VII	3
VII	1
VII	1
VII	1
VII	1
Na sonce zelo previdno
Raziskave edinburških znanstvenikov so pokazale, da so prvi dnevi sončenja najbolj nevarni
Dnevi so daljši, sonce močnejše. Mnogi se že nastavljajo žgočim sončnim žarkom, mnogi čakajo na počitnice, ko se bodo naužili sonca na morju ali v planinah. Malokdo pa ve, da je sončenje lahko zelo nevarno. Raziskovanja strokovnjakov edinburške univerze so pokazala, da sonce lahko začasno oslabi telesno samoobrambo moč in da lahko prebudi pritajene viruse v organizmu. Zaradi tega je za nekatere ljudi žekratkoktrajno, a intenzivno sončenje lahko nevarno.
Raziskave so trajale dve Leti, zato so zaključki dokaj trdni. Izkazalo se je, da oslabljena telesna samoobramba traja tri do deset dni, potem pa se okrepi in je kos soncu. Toda ta čas že lahko pride do opeklin in različnih virusnih obolenj. Med viruse, kisepri-taj ijo v človekovem organizmu, ko je človek oslabel, pa začno delovati, so virusi herpesa simpleksa in virusi papiloma (bradavice), mednje pa spada, kot je doslej znano,
tudi virus aidsa in še nekateri drugi.
Ker gre za pomembna odkritja, bodo raziskave še nadaljevali. Posebej bodo raziskali, kako je z virusom herpesa simpleks in papiloma, saj oba najpogosteje delata težave ljudem.
Brez teh nadaljnjih raziskav pa je najbrž jasno, da moramo biti s soncem v začetku previdni.
Vabljivemu soncu se je treba previdno razgaliti: najbolje v senci. Vsaj za prve dneve to velja. (Foto: MiM)
Rešena mala skrivnost
Naključje pomagalo pri drobnem odkritju, kaj je narisano v sloviti puščavi Nazca
Model smučarskega skakalca v vetrovniku — nova tekmovalna oblačila tako doživljajo prve preskušnje.
upora. Pri določenih hitrostih se bolje obnesejo tkanine, ki imajo drobne zobčice oziroma dlačice, ki zadržujejo zrak v sebi in tako omogočijo lepše drsenje drugih zračnih plasti. Podobno so narejene žogice za golf.
Obetajo pa se še mnoge novosti, ne samo v izbiri novih in bolj aerodinamičnih tkanin za tekmovalna oblačila. V vetrovnikih, kijih, kot vidimo uporabljajo ne samo letalski konstruktorji, marveč tudi športni konfekcionarji, že nastajajo posebni modeli športnih dresov, ki bodo prekosili vse sedanje. Govori se o smučarskih oblekah, ki bodo spredaj lepo zaobljene, na hrbtni strani pa se bodo končevale koničasto, da bi tako smučar dobil čimbolj podobo vodne kaplje, kije med vsemi oblikami najbolj aerodinamična. Vprašanje je, ali bo mednarodna smučarska zveza dovojila uporabo takšnih oblačil. Če jih bo, potem bodo tudi naši smučarji morali ob siceršnjem znanju in pogumu poseči tudi po tovrstnih »dosežkih«.	MjM
(Vir: Newsweek)
»Leta 1981 smo nameravali potovati preko puščave Nazca, a se nam je tovornjak pokvaril. Tako smo morali vzeti letalo,« pripoveduje antropolog Robert Erck-hardt, ki je prav po zaslugi tega naključja, kot zatrjuje, razrešileno od nepojasnjenih antropoloških skrivnosti.
Med potovanjem z letalom je Eckhardt opazoval skrivnostne zarise velikanskih podob na temnih puščavskih tleh, ki sojih pred tisočletjem naredili pripadniki Nazca Indijancev. Odstranili so gornjo, temnejšo plast, da se je pokazala spodnja, ki je svetlejša. Tako so ustvarili risbe spačenih živali in živalskih oblik, katerih pomena in namena še danes niso povsem razvozlali.
Med vsemi figurami je najbolj nenavadna podoba, ki ji pravijo »las manos« (roke). Vodilna strokovnjakinja za nazcovske risbe, nemška znanstvenica Maria Reiche meni, da risba predstavlja malo opico z velikimi rokami, ki imajo skupaj devet prstov.
Spolnost in zaposlenost
Nove raziskave Mastersa in Johnsonove
Raziskovalno središče za vprašanja spolnosti Masters in Johnson iz St, Louisa ima za seboj še eno raziskovalno študijo. Nedolgo tega so zaključili raziskovanje odnosov med zaposlenostjo žensk in doživljanjem orgazma, oziroma, kako je s temi zadevami pri ženskah, ki niso zaposlene, marveč ostajajo doma kot gospodinje. Za naše razmere slednje niso prav značilne, a si vseeno poglejmo nekaj zaključkov ameriških' raziskovalcev spolnosti.
Ugotovili so, da je stopnja spolnega poželenja precej večja pri gospodinjah kot pri zaposlenih ženskah. Po mnenju obeh znanih raziskovalcev spolnosti MVilliama Mastersa in Virginije Johnson je vzrok za to zelo preprost: delo gospodinje je monotono in spodbuja sanjarije in pobege v fantazijo. Fantazijski izleti pa se običajno vrte najprej in največ okrog spolnosti.
Večje poželnje gospodinj pa ne pomeni, da jim je življenje tudi v resnici slajše. Masters in Johnsonova trdita na osnovi raziskovanj, da zaposlene ženske doživljajo dvakrat bolj pogosto vrhunec sladostrastja kot gospodinje. In navajata tudi razlog za to; zaposlene ženske imajo več možnosti izražanja lastne osebnosti in tako bolje razumejo sebe in svojega partnerja ter znajo uskladiti svoje in njegove želje ter potrebe.
Za nameček pa še to odkritje: zakonci nezaposlenih žensk so pogosteje impotentni. Menda zato, ker njihove zakonske tovarišice redkeje doživijo orgazem, kar jih demotivira in pripelje do spolne nezmožnosti.
Med letom nad puščavo se je Eckhardtu utrnila drugačna misel: sploh ne gre za opico, marveč za netopirja, vendar narisanega v mirujočem položaju, v katerem netopir visi na zadnjih nogah. Primerjava s fotografijami je pokazala, da je domneva zelo verjetna. Nazca so torej narisali mehiškega sadnega netopirja, žival, ki živi v tistih krajih.
Ena od skrivnosti je torej rešena.
Knjižnice na ploščah
Revolucionarni preobrat v knjižničarstvu
Pred 40 leti je eden od začetnikov računalništva Vannevar Bush že razmišljal o revolucionarni napravi, ki naj bi odpravila stare knjižnice z ogromnimi skladi knjig, namesto njih pa naj bi delovale elektronske knjižnice, spravljene v omaro, nič večjo, kot je kakšna domača knjižna omara. Vse knjige in ilustracije naj bi bileshranjene v elektronskem spominu, ob ukazu na tipkovnici pa bi se izpisale oziroma izrisale na zaslonu. Tako urejena knjižnica bi bila tudi neskončnokrat bolj pregledna, vsaka informacija pa v hipu dostopna.	*
Po štirih desetletjih se fantazija uresničuje, vendar v obliki, o kakršni Bush ni nikoli razmišljal. Strokovnjaki za računalništvo so se poslužili naprav, ki jih ljubitelji visoko kvajitetnih avdio naprav že poznajo: to so kompaktne plošče (CD). Za sedaj te plošče uporabljajo za popolno reprodukcijo zvoka na laserskih gramofonih, vendar so zelo primerne tudi za hranjenje drugačnih podatkov. Na eno kompaktno ploščo je mogoče spraviti okrog 250.000 strani tiskanega besedila in nekaj tisoč barvnih slik. Tako bi, denimo, ves knjižni fond novomeške Študijske knjižnice spravili na nekaj sto kompaktnih plošč. To pa pomeni, da bi zadoščala že omara srednje velikosti.
Za možnost zapisovanja računalniških podatkov na CD plošče so pokazale veliko zanimanje znane računalniške firme. Prve plošče so že v računalniških sistemih nekaterih knjižnic in bolnišnic, kjer imajo velike podatkovne banke. Sony in Philips pa že pripravljata proizvodnjo kompaktnih plošč, ki bodo za domačo uporabo. Na njih ne bo shranjena samo glasba, marveč tudi posnetki televizijskih oddaj in seveda vsi drugi podatki, uporabni na hišnem računalniku, od knjig do koristnih in razvedrilnih igric.
Za prehod od glasbe na shranjevanje drugačnih podatkov ni treba prat veliko. Že zdaj je glasba na cedejih zapisana numerično, se pravi, da so zvoki spremenjeni v nize binarnih števil, ki jih laser prebira, ustrezna naprava pa spreminja nazaj v zvoke. Na ta način je mogoče shranitiin zabeležiti ne le glasbo, marveč tudi najrazličnejša besedila, števila in celo barvne fotografije ter televizijske oddaje.
Da bo zadeva bolj nazorna, navedimo primer digitalizirane Ameriške akademske enciklopedije. V knjižni izdaji obsega 20 debelih knjig velikega formata, ki vsebujejo okrog 9 milijonov besed. Ta spoštovanja vredna knjižna izdaja pa je, presneta na kompaktno ploščo, premalo, da bi zapolnila celotno ploščo, zavzame le petino.	MiM
(Vir: Newsweek)
POTA Ii\ ST
9t
»S
Tragičen pretep po koncertu
Mladoletnika do smrti pretepla 16-letnega Bogdana Veljaka iz Novega mesta —   Kaj je povzročilo usodno poškodbo? — Oba še v priporu
NOVO MESTO — Govorice, komentarji in ugibanja po tragičnem obračunu mladoletnikov, v katerem je izgubil življenje 16-letni Bogdan Veljak, dijak I. letnika elektrotehniške šole v Novem mestu, se še danes, teden dni po usodnih dogodkih, niso polegli. Razburjenje javnosti je razumljivo, ugasnilo je mlado življenje, ki mu je na komaj začeto pot stopila mladostna objestnost.
In kako so se vrstili tragični
dežurni
param
DOMA GROZIL Z NOŽEM — 19. aprila so pridržali do iztreznitve 49-letnega Osmana Ključanina iz Vinice pri Črnomlju. Možakar je doma razgraja! in grozil z nožem, svoje početje pa bo podrobneje pojasnil sodniku za prekrške.
IZGINIL JE OSEBNI AVTO — Neznani storilec je v noči na 20. april ukradel osebi avto, ki ga jelastnica, 26-letna Lili Vavžek iz Jedinščice, parkirala pred stanovanjsko hišo. Vozilce je med brati vredno kakih 45 tisočakov.
KJE BODO VRTALI?—Med 10. in 14. aprilom je neznanec odnesel iz delavnice 47-letnega Franca Zagorca iz Šmalčje vasi pri Šentjerneju Iskrin električni vrtalni stroj, vreden preko40 tisočakov. Miličnikom še ni uspelo izslediti storilca.
PO DOLENJSKI DE2ELI
• Potem ko so dolenjske kokoši vendarle zaživele nekolikanj mirnejše življenje, je prišlo do preplaha drugje. Iz kašče, ki stoji ob stanovanjski hiši Janeza Mrzelja v Stahinji vasi pri Trebnjem, je v eni minuli noči izginilo kar 30 kilogramov lepo sušenega svinjskega mesa, zraven pa še 10 litrov žganja. Očitno je preveč enolično dan za dnem jesti kokošje meso.
• Česebovremeravnalopo aktivnosti dolenjskih tatov, potem z mrazom še nismo opravili. Konec minulega tedna je namreč iz zidanice Črnomaljca Jožeta Kuzme na Preložniku pri Adlešičih izginilo kar 16 litrov žganja. Milčniki še iščejo, kje je po novem shranjena
| toplodejna tekočina.
preiskave je vanju vrgel pest peska, kar naj bi bilo povod, da sta T. A. in D. Š. že tam pričela obračunavati z Veljakom. Slednji jima je nato pobegnil mimo prodajalne KZ Krka in bivše Košakove gostilne na zelenico med Ulico talcev in Jerebovo ulico, kjer sta T. A. in D. Š. Veljaka dohitela. Težko je reči, kakšen je bil pretep in koliko udarcev je Veljak prejel, dejstvo je le, da so bili zanj usodni. Smrt je nastopila hiooma, še
Vsega uro po nesreči podlegel ranam
Tragična prometna nezgoda v Dolenji Straži
BREZ OBLAČIL IN STREHE NAD GLAVO
ŽABJEK — 15. aprila je v romskem naselju Žabjek ponovno zagorelo. Tokrat je požar zajel stanovanjsko barako 40-letne Eme Brajdič, ogenj pa je bivališče povsem uničil, poleg tega pa še posteljo in oblačila v baraki. Kot je pokazala preiskava, je do požara prišlo zaradi nepravilno speljane dimne cevi. Materialno škodo so ocenili na 200 tisočakov, ogenj pa so ukrotili gasilci iz Novega mesta.
Trojni protipožarni zid okoli JE
Za rdečega petelina v nuklearki posebej pripravljeni
KRŠKO — »Pomembno je, da imamo svoje delavce v operativi, če bi prišlo do požara v primarnem delu elektarne. Edino poklicna gasilska enota lahko tam intervenira. Sicer pa nuklearka ne bi mogla dobiti niti uporabnega dovoljenja, če ne bi bil že sam projekt tak, da predvideva do najmanjše podrobnosti, kako že v kali zatreti rdečega petelina,« pravi poveljnik industrijske gasilskeenote Jedrske elektrarne Krško Jože Zupančič.
Lani je imela enota ob ustanovi-tvih 35 članov, na prvem občnem zboru sojih letos našteli že 52; med temi je tudi 7 deklet. Precej je pripomoglo k povečanemu zanimanju za gasilske vrste tudi to, da so Za predsednika enote pridobili direktorja splošnega in kadrovskega sektorja Janka Špilerja.
Lani so imeli gasilci v nuklearki 9 suhih in 2 mokri vaji, v mesecu požarne varnosti pa so bili še zlasti dejavni. Vrstile so se vaje, pregledi, zaposlene delavce elektrarne so seznanjali, kje so gasilske naprave, in jih tudi usposobili za gašenje požarov z najmanjšimi tehničnimi gasilskimi aparati. Lani niso imeli časa za izbirno občinsko tekmovanje, ker so • imeli gasilci ob remontu nuklearke pač svoje delovne naloge, zato pa upajo, da
so se
dogodki? Obvestilo organov za notranje zadeve je bilo dan po pretepu takšno:
»PM Novo mesto je bila 16. aprila ob 21.15 obveščena, da na Ulici talcev leži mlajši moški, ki daje bil po vsej verjetnosti poškodovan pri pretepu. Delavci postaje milice in UNZ so z ogledom kraja in zbiranjem obvestil ugotovili, da je prišlo tega dne okoli 21. ure v drevoredu na Cesti komandanta Staneta in kasneje na Ulici talcev do pretepa med tremi mladoletniki, ki so se vračali s koncerta Pankrtov v športni dvorani pod Marofom. Pri J tem je bil eden od mladoletnikov hudo telesno poškodovan in j e takoj po prevozu v bolnišnico umrl.
Preiskovalni sodnik je odredil obdukcijo trupla, ki bo pokazala vzrok smrti. Zaradi suma, da sta kriva us- /. odnih poškodb, sta bila oba mladoletnika 17. aprila privedena k sodnici za mladoletnikenovomeške-ga sodišča, ki vodi nadaljnji postopek.«
Ker preiskava še teče in seveda ker gre za mladoletnike, je tudi danes nemogoče podrobneje opisati dogodke tistega večera. Na kratko pa jih vendarle lahko strnemo. 17-letna T.A. in D.Š. sta po končanem koncertu opravljala malo potrebo v drevoredu, ki pelje proti športni dvorani, takrat pa je mimo njiju stopil Bogdan Veljak, ki se je vračal domov. Po dosedanjih ugotovitvah
TRČIL V DREVO
KARTELJEVO — V nedeljo seje 22-letni Janez Kocjan s Potovega vrha peljal z osebnim avtom iz Ljubljane proti Novemu mestu. Zaradi prevelike hitrosti ga je v Karteljevem v blagem ovinku zaneslo na desno bankino, od koder je zdrsel po nasipu in trčil v drevo. V nesreči seje hudo poškodoval 26-letni sopotnik Anton Goršin.
PADEL S KOLESOM
DRAŠIČI — 14-letni Boštjan Nemanič iz Drašičev seje v nedeljo okoli 14.30 vozil s kolesom po vasi. Med vožnjo po strmem klancu navzdol pa je, ne da bi držal za krmilo, izgubil oblast nad kolesom in padel po vozišču.	V	 -/l'
Gasilci o svojem delu
V društvih skoraj 6000 gasilcev — Lani 21500 delov-__________________nih	ur — Težave z opremo___________________________
in organizirane skupine v krajevnih skupnostih. Samo lani je kar 56 društev gradilo ali adaptiralo svoje prostore. (V tem času je le eno društvo brez svojih prostorov). Večina del je bila opravljena prostovoljno in z minimalnimi sredstvi. Nemalokrat so društvom pomagale tudi delovne organizacije, SIS za varstvo pred požari in drugi, največ pa zagotovo pomeni 21.500 delovnih ur, ki so jih prostovoljno opravili v lanskem letu.
Manj vpliva imajo gasilci pri obnavljanju opreme. Oprema je povečini že dotrajana, nova pa je zelo draga. Svoj gasilski kombi ima kar 61 društev, vendar je povprečna starost vozil že deset let. Enako stanje je z motornimi brizgalnami in ostalim orodjem. Gasilci najbolj pogrešajo servisno službo, posebno za specialno gasilsko cpremo — MB. Na področju preventivne dejavnosti so društva v preteklem letu opravila 1226 preventivnih pregledov, veliko pozornost pa so posvetili tudi izobraževanju članstva, aktivnosti gasilskih krožkov na osnovnih'šolah in drugim, dejavnostim, predvsem ob mesecu požarne varnosti. Velja še zapisati, da novomeška občina to delovno armado gasilcev še kako potrebuje, saj je občina po številu požarov in požarne škode v samem slovenskem vrhu.
Delegate so počastili s kulturnim programom, ki so ga pripravili pionirji OŠ Milka Šobar-Nataša, gasilski pevski zbor Šmihel in gasilski pihalni orkester Novo mesto.
J. P.
DOLENJA STRAŽA — V nedeljo popoldne, nekaj po 15. uri, je prišlo na cesti med Prečno in Gorenjo Stražo do hude prometne nezgode, ki seje za 17-letnega Bojana Hervola iz Potočne vasi tragično končala.
Hervol seje tisto popoldne peljal z motornim kolesom, na katerem je sedel tudi 12-letni Ivan Ferbežar iz Potočne vasi, po cesti iz Prečne proti Gorenji Straži. Vozil je sem ter tja po vozišču, takrat pa mu je v blagem desnem ovinku po levi strani pripeljal nasproti tovornjak, ki ga je vozil 33-letni Zlatko Frankovič iz Karlovca. Ta je opazil vijuganje motorista, zato je pričel zavirati in se umikati, vendar je vseeno prišlo do hudega trčenja. Kako silovit je bil udarec, pove že to, da se je prednje kolo kolesa z motorjem dobesedno zarilo pod tovornjak. Takoj po nezgodi je na motorju prišlo do manjšega požara, ogenj pa je zajel tudi Hervolova oblačila, vendar sta plamene pogasila voznik in sopotnik v tovornjaku. Hudo poškodovana Ivana Ferbežarja in Bojana Hervola so odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico, kjer pa je Hervol le dobro uro po nesreči podlegel ranam.
NOVO MESTO — Minulo nedeljo so se v novomeškem Domu JLA na svoji redni letni skupščini zbrali delegati Občinske gasilske zveze, ki v tem času združuje kar 66 gasilskih društev, v katerih je včlanjenih 5691 prostovoljnih gasilcev.
Iz poročila o delu Zveze, ki gaje podal inž. Mihail Horvat, je mogoče ugotoviti, da so gasilci najbolj delavne
se jim letos sodelovanje ne bo izjalovilo. Lani so že nabavili 10 svečanih uniform, letos pa jih bodo prav toliko. Delavcem bodo prikazali suhe in mokre vaje, na občinski gasilski zvezi pa jim bodo pomagali pri šolanju operativnega kadra, od strojnikov, desetarjev, podčastnikov do častnikov.
»Posebno pozornost posvečamo preventivi. Desetina IGE je vključena v civilno zaščito, zato so tam strokovno podkovani ljudje. Imamo že 10 izprašanih gasilcev in več častnikov,« poudarja 39-letni poveljnik IGE Zupančič, sicer vodja del pri vzdrževanju primarne (strojne) opreme. Višji gasilski častniki Tone Simončič, poklicni gasilec, zaposlen pri nuklearki, dodaja, da je nuklearka protipožarno trikratno zavarovana. V veliko pomoč so tudi ročni in avtomatski javljavci požara na težko dostopnih in nevarnih mestih. Najpozneje v dveh minutah po zvočnem in svetlobnem signalu v komandni sobi pridrvijo gasilci neuklearke, krške poklicne gasilske enote pa v štirih minutah.
P. PERC
"sl
Jože Zupančič
S TOVORNJAKOM ZBIL MOTORISTA
NOVO MESTO — 45-letni Marko Kovačič iz Gabrja je 17. aprila ob 5.45 peljal tovornjak iz Šentjerneja protiNovemu mestu. Ko je pripeljal do križišča v Žabji vasi, je ob prižgani zeleni luči zavijal v levo proti Metliki, pri tem pa spregledal, da mu je iz novomeške smeri pripeljal motorist 17-letni Matjaž Malnar iz Novega mesta. Tovornjak je Malnarja zadel in zbil po vozišču, pri čemer se je ta hudo poškodoval, da so ga morali prepeljati v novomeško bolnišnico. Materialno škodo so ocenili na 50.000 din.
preden so na mesto obračuna prispeli reševalci.
Čeprav so rezultati obdukcije znani, je vendarle težko govoriti o vzroku usodne poškodbe. Obdukcija je
TRAGEDIJA — Na tem mestu je prišlo prejšnjo sredo nekaj po 21. uri do tragičnega obračuna, v katerem je izgubil življenje 16-letni Bogdan Veljak.
sicer pokazala izpah vratnega dela hrbtenice ter stiskanino in zmečkanino hrbtnega mozga, kar je povzročilo smrt na kraju pretepa samem, preiskava pa bo morala odgovoriti na vprašanje, kako je do takšne poškodbe prišlo. V času, ko to poročamo, sta osumljena mladoletnika še v priporu.
B. BUDJA
Ogenj kriv milijonske škode
Požar v nedograjeni hiši Pavle Modic iz Mirne peči
MIRNA PEČ — 15. aprila, ob 19.15, je prišlo na nedograjeni stanovanjski hiši 24-letne Pavle Modic iz Mirne peči do požara, ki je po prvih cenitvah povzročil za kar 4 milijone dinarjev škode.
Hiša v izmeri 12 krat 10 metrov je bila sicer narejena le do prve plošče, vendar sta Modiceva imela v pritličju že urejene stanovanjske prostore. In ko seje Pavla Modic tisti večer vrnila domov, je opazila, da se iz pritličja, kjer sta bili kuhinja in splanica, močno kadi. Ogenj je do takrat že uničil pohištvo, zakonsko posteljo, vrata in okna, zaradi velike vročine pa je razpokala tudi betonska plošča. Z ognjem so opravili novomeški poklicni gasilci, znan pa je tudi vzrok požara. Ob zakonski postelji je bil namreč montiran radijski sprejemnik, zraven pa tudi usmernik električnega toka domače izdelave. In prav tu seje po ugotovitvah preiskave ogenj najprej. pojavil.
NOVO MESTO — Čigav spomenik postajajo dolenjski kilometri magistralne ceste med Ljubljano in Zagrebom? So morda spomenik naši nesposobnosti in nemoči, so morda nov dokaz te-' mu, kaj in koliko veljamo v republiki? Najbrže eno in drugo, kajti ob argumentih, ki jih vsakodnevno daje »dolenjka«, bi moral biti za tiste v republiških delegatskih klopeh, ki so sestavljali prednostno listo izgradnje in obnove slovenskih cest, dovolj prepričljiv že nastop slehernega osnovnošolca.
Pa pustimo zaenkrat vnemar nedavno izlitje petih ton fenola iz cisterne v zemljo in zastrupitev dveh potokov ter reke Krke, kajti tudi drugih podatkov, ob katerih se karježijo lasje, je dovolj. V prid morebitni obnovi ali dogradnji te ceste namreč.
rekla, daje na klancih vsako uro 92 težkih tovornjakov, to pa spet pomeni, da se voznik osebnega avtomobila vsakih 40 sekund sreča s takšno »prikaznijo«. Je potemtakem čudno, da so se na 112 kilometrih ceste med Škofljico in Bregano v zadnjih treh letih pripetile 404 hujše prometne nesreče, v katerih je izgubilo življenje 111 ljudi, kar 915 pa jih . je bilo huje ali laže ranjenih? Da o materilni škodi ne govorimo.
Sprijazniti se bo pač treba s tem, da ceste postajajo vse bolj politični problem. Ljudje so ogroženi, dolenjska ogroženost pa ima celo še en argument več. Nedavni večji izlitji strupenih snovi ob prometnih nezgodah vse bolj postavljata na površje nevarnost, ki preti oskrbi 50 tisoč prebivalcem novomeške občine s pitno vodo. Zaenkrat so strupene
Odpovejmo se pitni vodi!
Dvomimo, da so tisti, ki so sestavljali prioritetni seznam, vedeli, da gre po tej cesti letno nič več in. nič manj kot pet milijonov vozil v obe smeri, pri čemer je največ težkih tovornih avtomobilov in cistern. Vemo — mi pač, ki se po tej cesti vozimo — da je v izredno klavrnem stanju. Toda ali je to sploh čudno, če zapišemo, da je v zadnjih treh letih petnajst milijonov različnih vozil po tej cesti prevozilo približno 680 milijonov kilometrov? In to ob minimalnih popravilih in posegih, če seveda izvzamemo gradnjo tretjega pasu na Medvedjeku. Med temi vozili pa je bilo najmanj 3,3 milijona težkih tovornih avtomobilov, ki so kupaj naredili 369 milijonov kilometrov.
Poglavje zase so klanci. Po slehernem od njih se pelje vsak dan okoli 9.140 vozil, od tega kar 2.225 tovornjakov. Statistika bi
snovi, ki se vsakodnevno v več deset tonah prevažajo po »dolenj-ki«, povzročile »le« (s tem izrazom se pač moramo sprijazniti) zastrupitve potokov in Krke in neocenjeno škodo na ribjem življu, a slej ko prej bo ob takšnem stanju počilo. Ne tako majhen del magistralne ceste pelje tudi čez vodooskrbno območje Novega mesta s pitno vodo. Med črnimi odseki »dolenjke« pa je tudi tisti pri Družinski vasi.
Rešitve? Le malo jih je. Z dograditvijo in obnovo ceste normalizirati prometne razmere in zmanjšati nevarnost nezgod, a do te edine logične in sprejemljive rešitve je, žal, po pogledu na prioritetno listo sodeč, še hudo daleč. Bo morda kdo do takrat prepovedal prevažati nevarne snovi med Ljubljano in Zagrebom? Dvomimo. Pa ponudimo rešitev mi: odpovejmo se zdravi pitni vodi!
BOJAN BUDJA
REŠEVALI, KAR SE JE REŠITI DALO — Takšno je bilo mesto prometne nesreče na Karteljevskem klancu, kjer seje iz cisterne izlilo v zemljo prek 5 tisoč litrov strupenega borofen fenola. Polnih 25 ur je trajal boj gasilcev novomeškega Zavoda za požarno varnost, ki jim je pri reševanju obilno pomagalo večnamensko reševalno vozilo RW-2, s tekočo nevarnostjo. Posledice so znane, a kaj bi šele bilo, če reševalcem ne bi uspelo prečrpati preostalih 13 tisoč litrov fenola?
Kradel celo posode za mleko
štiri leta zapora za Ivana Goleta iz Sadinje vasi, ostali trojici pa pogojne kazni — _____________ Jemal	stvarirki	jih	je	lahko	prodal
NOVO MESTO — »Bil sem brez zaposlitve in denarja, zato sem najraje jemal stvari, ki sem jih kasneje lahko prodal, denar pa sem porabil večidel za veseljačenje in pijačo,« je med drugim pred dnevi v svoj zagovor povedal senatu novomeškega sodišča 27-letni Ivan Gole iz Sadinje vasi pri Semiču. Gole, ki je bil zaradi tatvin že kaznovan, prav sedaj pa teče zoper njega podoben postopek pred koprskim sodiščem, je sedel na zatožno klop skupaj z 31-letnim Svetozarjem Povšetom iz Prečnein 23-letnima Novo-meščanoma Otmarjem Potrčem ter Stanislavom Tutinom.
In česa je mladeniče bremenila obtožnica? Lanskega 26. aprila sta Gole in Povše obiskala garderobo kopališča v Dolenjskih Toplicah, Medtem ko je Povše stražil, je Gole vlomil v eno od omaric in iz nje zma-knil 6.000 din gotovine. Izrednodolg pa je spisek tatvin, kijih je zagrešil Gole sam. Tako je med 22. in 25. junijem iz počitniške hiše Olge Kuliš v Selcah pri Crikvenici odnesel kar 700.000 din gotovine, le dan kasneje pa je ponovno bil v kopališču zdravilišča Dolenjske Toplice in tam Mihaelu Troštu vzel iz trenirke ročno uro, vredno 20.000 din. 18. oktobra lani je Gole skupaj z mladoletnim V. H. iz zbiralnice mleka vNestoplji vasi ukradel 3 petdesetlitrske posode za mleko, v tem mesecu pa je obiskal še Črmošnjice in iz osebnega avtomobila Mirsada Čustiča odvil in odnesel menjalnik, vreden 40 tisočakov.
ZGUBIL SE JE OTROK
KOČEVJE — V nedeljo, 20. aprila, okoli 16. ure se je zgubil štiriletni fantek iz Kočevja. S starši je šel do Male gore, kjer so nabirali zemljo za rože. Starši so ga najprej iskali, nato pa okoli 17. ure obvestili miličnike, ki so hitro zbrali 35 občanov, da bi ga šli iskat. Pa na srečo ni bilo potrebno. Medtem so namreč zvedeli, da gaje že naše! neki lovec ob cesti, 4 km vstran na odcepu ceste za Črni vrh.
Skupaj z mladoletnim V. H. si je podoben »podvig« privoščil še 24. oktobra na Hrastu pri Vinici, ko je oškodoval avto Jožeta Pavlišiča. 29. oktobra je gole skupaj z V. H. ukradel iz službenega vozila na parkirišču črnomaljskega zdravstvenega doma rezervno kolo, vredno 12.000 din,24.oktobraokoli 1 l.urepastaiz dvorišča Jožeta Migoliča v Draga-tušu ukradla 80-litrski aluminijast kotel. Zadnje Goletovo dejanje pa sega v 25. november lani, ko je z dvorišča novomeškega Doma kulture odnesel 4 zaboje s praznimi steklenicami.
Poleg Goleta in Povšeta sta, kot smo že zapisali, moralapredsodnike še Otmar Potrč in Stanislav Tutin. Njuna krivda je v tem, ker sta od Goleta vzela vsak po 17.000 din, čeprav jima je povedal, da gre ta denar od zneska, ki ga je ukradel iz počitniške hiše v Selcah pri Crikvenici.
Vsi obtoženci so dejanja skesano piznali, kar jim je sodišče štelo v olajševalno okoliščino, pri Goletu pa sodniki niso mogli mimo njegove predkaznovanosti in podatka, da zoper njega teče še en postopek. Senat je tako Goletu odmeril 4 leta zapora, ostali trojici pa pogojne kazni: Povšetu 4 mesece, pogojno za dobo dveh let, Potrču in Tutinu pa po 2 meseca zapora, pogojno za 1 leto. Vsi štirje morajo oškodovancem povrniti škodo.
Sodba še ni pravnomočna.
B. B.
NENADOMA ZAPELJAL NA LEVO — 16. aprila, nekaj čez 12. uro, seje 57-letni Nikola Skrabec iz Zagreba peljal z osebnim avtomobilom iz Ljubljane proti Zagrebu in pri Skopicah iz neznanega vzroka zavil na levo stran vozišča. V tistem trenutku je iz nasprotne smeri pripeljal tovornjak s pol-priklopnikom, ki ga je vozil 48-letni Jože Grum iz Prekorja pri Celju. Navzlic umikanju je prišlo do trčenja, v katerem se je hudo poškodoval voznik , Škrabec odpeljali so ga-na zdravljenje v zagrebško bolnišnico. Materialno
škodo so ocenili na 2milijonadinarjev.
NI IZPELJAL OSTREGA OVINKA — 20. aprila ob 16.25 seje 23-letni Zlatko Rozenberger iz Črmošnjic peljal z osebnim avtom od Metlike proti Črnomlju. Na Primostku mu zaradi prevelike hitrosti ni uspelo izpeljati ostrega ovinka, tako daje zapeljal na desno bankino, od tampa gaje vrglo na levo, v grmovje. Voznik seje v nezgodi laže poškodoval, po nudeni prvi pomoči pa so ga odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Materialne škode je za 150.000 din.
odbojka
II. ZVEZNA LIGA, zahod, moški, zadnje kolp: PIONIR — LJU-BINJE 3:0 (odigrano vnaprej)
KONČNA LESTVICA: 1. Modriča Optima 42, 2. Jedinstvo Interplet 38, 3. Metalac 30, 4. Lju-binje 26, 5. Novi Zagreb 26,6. Pionir 20, 7. Bled 18, 8. Fužinar 18, 9. Pakrac Papuk 14,10. Zadar 14, 11. Reka 12, 12. Radnički 2.
L SOL, 23. KOLO: TURBINA — KOČVEJE 3:2 (-13, 18, -11, 7, 11)
Kočevje: Levstik, Polovič, Miklič, Planinc, Hvala, Figar, Bradač, Obranovič, Marinč.
LESTVICA: 1. Salonit 42 točk,
11.	Turbina 16, 12. Kočevje 10,13. Čl B Bovec 0.
V zadnjem kolu igrajo Kočevci z Bovcem.
rokomet
I.	SRL, moški, 16. KOLO: INLES —PRULE21:14(11:7) Inles: Gelze, Mihelič, Dejak, Ilc
3.	Lukič, Čirovič 5, Karpov 2, Lesar, Ambrožič 2, Mate 7, Fajdiga 2,-Parezanovič.
ASTRA JADRAN — KRŠKO 29:23(14:10)
Krško: Kastelic, Bizjak 3, Iskra Junker 1, Šerbec 11, Pirc, Čapelj 2, Kekič 1, Glaser 2. Manček 3, Pereč.
FERROTEHNA — DVZ PONIKVE 12:20 (6:11)
DVZ Ponikve: Jambrovič, Bambič 2, Fink, M. Strnad 4, Urbančič 1, Kočevar, Podgoršek, Doblekar 9, Vrabec, D. Strnad 4, Meglič.
LESTVICA: 1. STTRudar25,2. Astra jadran 24, 3. Inles 24,... 8. DVZ Ponikve 13, 10. Krško 8.
Pari naslednjega kola: STT Rudar — Astra Jadran, Minerva — Inles, DVZ Ponikve — Krško itd.
I.	SRL, ženske, 16. KOLO:
FERROTEHNA — ISKRA 17:21 (10:13)
Iskra: Kos, Gorenc 2, Dolar 5, Turk 3, Selan, Rangus, Vide 1, J. Kovačič 9, M. Kovačič 1, Bolte.
BURJA — NOVO MESTO 18:20 (9:12)
Novo mesto: Udovč, Simončič, Abazovič, Iličin 2, Žagar, Jakše 3, Kramar 3, Zupančič, Opruc 12, Pate.
ITAS KOČEVJE — ALPLES 27:22(14—13)
Itas Kočevje: Filipovič, Klarič 4. Fajfar 3, Vuk 1. Križman 1, S. Jerič, M. Jerič 10, Bejtovič 5, Zalar 3.
LESTVICA: 1. B ranik 25,2. Iskra 25, 3. Novo mesto 24 ... 9. Itas Kočevje 12.
Pari prihodnjega kola: Olimpija — Itas Kočevje, Novo mesto — Drava, Iskra — Branik itd.
Na divji Kolpi uspeh Jugoslovanov
V ostri konkurenci odličnih tujih tekmovalcev zelo uspešni tekmovalci iz Slove-___nije	—	Vsi	hvalili organizatorje — Prireditev na evropski ravni
OSILNICA — Na divjih vodah Kolpe pri Osilnicijebilood 18. do 20. aprila mednarodno tekmovanje kajakašev in kaniustov. Udeležilo se gaje 185 tekmovalcev in tekmovalk iz Avstrije, Japonske, Francije, ZR Nemčije, Švice in Jugoslavije. Organizirali so ga kajakaška zveza Jugoslavije in Hrvaške, KKSIavija iz Zagreba in KSD »Tone Ožbolt« iz Osilnice, pokrovitelj pa je bil Melamin iz Kočevja.
Tekmovanje je drugi dan oviralo vreme in močno narasla Kolpa, a gaje
Kole^&rji na dveh frontah
Državni reprezentantje na dirki v Italiji, kjer najbolje kaže Papežu — Giivar peti »Po jadranski magistrali«
požrtvovalnim organizatorjem kljub temu uspelo izvesti v predvidenih treh dneh, za kar imajo zasluge domačini s slovenske in hrvaške strani Kolpe ter Čabranke, predsvem pa prizadevni dr. Stanko Nikolič, zdravnik iz teh krajev, ki že vseh 10 let — letošnje tekmovanje je bilo jubilejno — najprizadevneje deluje pri organizaciji teh tekmovanj.
Med domačimi tekmovalci, za katere so bile to tudi izbirne tekme za jugoslovansko reprezentanco, so imeli največ uspeha slovenski, med tujimi pa Francozi, Nemci in Švicarji. Naštejmo najboljše v posameznih disciplinah po tekmovalnih dneh.
DRAVA —BREŽICE 1:1 (1:0)
PTUJ — Nogometaši Brežic so v nedeljo v nadaljevanju prvenstva II. SNL v Ptuju osvojili dragoceno točko v boju za obstanek. Z izrednim zadetkom Bahtirija s prostim strelom so zasluženo izenačili, ob tem pa pokazali igro, ki obeta dosego cilja: obstanek v ligi. Že v soboto ob 15.30 bodo Brežičani igrali prvenstveno tekmo s Partizanom, ki letos meri na 1. mesto, kot zanimivost pazapišimo.dabopred srečanjem zanimiv program, prav tako bodo izžrebali in nagradili nekaj vstopnic.
Minuli vikend je minil v znamenju dveh velikih kolesarskih prireditev: etapne dirke v italijanskem Bergamu, kjer nastopa jugoslovanska državna reprezentanca, z njo pa tudi Novomešča-na Papež in Smole, in tradicionalne etapne dirke »Po jadranski magistrali«.
V izredno močni konkurenci zares najboljših evropskih kolesarjev se jugoslovansko zastopstvo na dirki v Bergamu dokaj dobro drži. Še posebej velja to za oba Novomeščana, saj je Sandi Papež, po štirih etapah najboljši Jugoslovan, na 19. mestu, in to čelov istem času kot vodilni Škoda iz ČSSR. V skupni uvrstitvi štirih etap je Smole na 36. mestu, Čubrič je 62., Šebenik 71. in Ugrenovič 98. Zapišimo ob tem. da so v nedeljo vozili še 5. in 6. etapo, -vendar rezultatov še niso prejeli. Po neuradnih virih je rumeno majico znova prevzel Romanov iz Sovjetske zveze, odlično pa se je odrezal tudi Sandi Papež, ki naj bi privozil skozi cilj v vodilni skupini. V ekipnem seštevku vodi moštvo ČSSR. druga je Sovjetska zveza, tretja Poljska, medtem ko je Jugoslavija predvsem zaradi slabih nastopov Šebenika in Ugreno-viča na 8. mestu. O končnih rezultatih dirke več prihodnjič.
Prav zaradi nastopa večine naših najboljših kolesarjev v Italiji je bila
Pri članih Bela krajina, pri mladincih Elan
Končano tekmovanje za nogometni pokal na obm-očju Dolenjske
NOVO MESTO — Pred dnevi je bilo končano letošnje tekmovanje za nogometni pokal na območju Dolenjske, ko sta se v finalnem srečanju pomerili enajsterici Bele krajine in Kočevja. Poglejmo najpreje razultate predtekmovanja članskih ekip.
I. skupina, 1. kolo: Partizan S. Elan 2:12 (0:5), Ribnica—Kočevje 1:7 (0:2);
2.	kolo: Elan — Ribnica 3:0 (bb), Kočevje — Partizan S. 5:1 (2:0); 3. kolo: Ribnica — Partizan S. 5:1, Elan — Kočevje 1:2 (0:1). Vrstni red: Kočevje 6, Elan 4, Ribnica 2. Partizan 0 točk. .
II. skupina, 1. kolo: Griblje — Bela krajina 1:3 (0:0),Šentjernej — Partizan Vejer 5:4 (2:2)j 2. kolo: Partizan — Griblje 3:1 (0:0), Bela krajina — Šentjernej 3:2 (2:0)< 3. kolo: Griblje — Šentjernej 1:3 (1:3), Partizan Vejer — Bela krajina 3:4 (0:3). Vrstni red: Bela krajina 6, Šentjernej 4, Partizan 2, Griblje 0 točk.
V finalnem srečanju je ekipa B^e krajine premagala Kočevje s 4:1 (2:0), strelci pa so bili Dromiš, Štefanič in Weiss 2 za gostitelje, častni zadetek za Kcfčevce pa je dosegerMurn.
Za tekmovanje v mladinski konkurenci sta se prijavili leekipi Elana in Bele krajine, v medsebojnem srečanju pa so bili Novomeščani boljši in so zmagali s 3:1. Tako Bela krajina pri članih kot Elan pri mladincih staseuvrsti-la™nadaljnje tekmovanje.
M. GORENC
ZMAGA BRATOV JUDEŽ V AVSTRIJI
WE1Z — V avstrijskem Weizu je bila v nedeljo kolesarska dirka, ki so se je udeležili tudi tekmovalci novomeškega KD Krka. Med starejšimi mladinci je bil Kruljac 3., Majes 6. in Golob 9.. pri mlajših mladincih pa je zmagal Roman Judež, drugi je bil Peter Judež in četrti Zaletelj.
udeležba na dirki »Po jadranski magistrali« precej okrnjena. Najooljši v skupnem seštevku treh etap je Željko Pavlič iz Metaliacommercea. drugi je bil Polanc, tretji Penko (oba Rog), četrti Lampič (Sava) in peti Novo-meščan Giivar. Ostale uvrstitve Krka-šev: 10. Božič. 14. Bojane. 15. Šmajdek, 28. Štangelj. kot zanimivost pa omenimo, da. je prvi favorit Jure Pavlič končal dirko šele na 27. mestu. Že bežen pogled na razvrstitev pokaže, da so mladi dobro izkoristili ponujeno priložnost, kar velja še posebej za Novomeščana Božiča, ki je v zadnji etapi skupaj z Novakom celo pobegnil, a ju je glavnina kakih 30 metrov pred ciljem vendarle ujela. V ekipnem seštevku je zmagala Sava, drugi je bil Rog. tretja Krka itd.
ZAČENJA SE KOLESARSKA SEZONA
TREBNJE — Kolesarski klub Trebnje sporoča, da so se začeli rekreacijski treningi. Treningi bodo vsak torek in četrtek od 17. ure naprej. Zbirališče kolesarjev je na Gubčevi cesti ob domu družbenopolitičnih organizacij. Vabljeni so vsi občani, kijim je kaj do kolesarstva, pa tudi vsi tisti, ki si ne morejo kupiti avtomobila, a bi za kolo še zmogli kupček denarja.
KOLESARJI: MERILO JE DELO
METLIKA — Pretekli teden je imelo metliško kolesarsko društvo letno skupščino, na kateri je bilo tako izust članov kot številnihgostov velikokrat slišati pohvale o delu društva, ki je začelo delati šele pred dvema letoma. Čeprav so kolesarji začeli iz nič, so z veliko zagnanostjo in ob podpori širše družbe, predvsem pa sponzorja Obrtne zadruge in TKS. dosegli lepe uspehe. Kot je poudaril predsednik društva Jože Mozetič, so metliški kolesarji skromni, a borbeni, kar dokazujejo tudi njihovi rezultati, ker pa so »fair« športniki, so bili povsod lepo sprejeti. Pri naštevanju uspehov niso pozabili omeniti dobrega sodelovanja z‘novomeškim društvom Krka ter starši. Opozorili pa so. da ne sprejemajo očitkov, da hočejo kolesarji v občini prednost ter da zanje porabijo veliko denarja. Menili so, da je izključno merilo delo. rezultati in množičnost. Vse to pa je kolesarjem uspelo doseči v dveh letih, zato so skupaj z ženskim rokometom uvrščeni med prednostne športe v občini.
Priznanje krškemu §ahu
Od 22. do 27. aprila v Krškem 24. pionirsko šahovsko prvenstvo posameznikov Slovenije — Pogovor s H. Ahmatovičem
KRŠKO — Šahovska zveza Slovenije in Šahovski klub Krško prirejata od 22. do 27. aprila v hotelu Sremič v Krškem 24. pionirsko šahovsko prvenstvo Slovenije za posameznike. Prvenstvo 60 pionirjev in pionirk — letnika 1971 in mlajših poteka po švicarskem sistemu, prvak in prvakinja po devetih kolih dobita prvo šahovsko kategorijo in pravico neposrednega nastopa na državnem prvenstvu pionirjev in pionirk, ki bo predvidoma od 1. do 14. avgusta. Prav je, da ob tej priložnosti pobliže spoznamo organizatorja te pomembne šahovske prireditve — Šahovski klub Krško. Pogovarjali smo se s sekretarjem tega kluba in mentorjem za delo s pionirji 30-letnim papirničarjem Hilmijo Ahmatovičem.
— Čeprav očitno prihajate iz drugega okolja, stesedobroznašli. Kakšne izkušnje imate kot šahovski organizator?
»ŠK Krško smo ustanovili šele pred dvema letoma, ko sem prišel iz Brežic, sicer pa sem doma iz Bosne. Naš klub tekmuje v 2. slovenski ligi in je v zlati sredini. Dobro sodelujemo z ravnatelji osnovnih šol, zlasti OŠ Jurij Dalmatin. Veliko — kar trije najboljši šahisti iz naših logov — tekmujejo za druge klube. Imamo zelo mlado moštvo, zato pričakujem, da bo čez 5 ali 6 let že dozorela za vstop v 1. slovensko šahovsko ligo. Krčani imajo radi šah, zato nam pomagajo od ZTKO, sindikata, mladine in obrtnikov do delovnih organizacij. Tu, v Domu mladih, kjer vadimo, je precejšen hrup, saj v njem vadijo tudi ansambli, urnik pa ni usklajen. Niti enega turnirja še nismo organizirali v teh prostorih. Upam. da ni preveč, če si zaželim, da bi 12. kongres ZSMS v Krškem posredno pomagal tudi pri rešitvi našega
prostorskega problema.«
— Ko ste ustanavljali ŠK Krško, ste bili še član ŠK Brežice. Kako ocenjujete posavsko sodelovanje zdaj in kaj seje spremenilo v vašem novem klubu odtistihmal?
»Dokaz, da je sodelovanje razmeroma dobro, je prav dokaj pogosto srečevanje na raznih turnirjih in kroženje šahistov med klubi. Tega ne jemljemo tako za hudo kot drugi športniki, kisi očitajo »kupo-»vanje« in še kakšno nečednost. Doslej smo vse delali iz ljubezni do šaha in otrok. Ko sem prišel, smo imeli le po enega prvo- in drugo-kategornika, zdaj pa je že 6 prvokategornikov in 10 drugokategor-nikov, med njimi tudi republiški prvak v hitropoteznem šahu Bojan Kurinčič. Pionirjev je okoli 50, prav rednih pa polovico manj.«
— In kaj pričakujete od 24. prionirskega prvenstva Slovenije?
»Upam, da ne bo pritožb zoper organizacijo, še bolj pa, da bi senaš veliki up, 12-letnidrugokategornik Toni Kos, dobro odrezal!«
PAVEL PERC
<
Hilmija Ahmatovič: »Držim se načel Botvinikove šole.«
Prvi dan, 18. aprila, je bilo tekmovanje »rapid racing«, ki je novost na tekmovanjih pri nas. To je spust po slalomski progi. Med moškimi v C-l so bili najboljši veslači KKK Ljubljana, od posameznikov pa Kukec, v K-l Bregar, med ženskami v K-l pa Stei-man (Švica).
Drugega dne je bilo tekmovanje za memorial domačega pisatelja Toneta Ožbolta na slalomski progi (500 m 20 vratič). Med moškimi je v K-l zmagal Skok (Rašica), pri ženskah pa Grange (Francija; kar pet najboljših mest so zasedle Francozinje), v C-l med moškimi Vidmar (Rašica), v C-2 pa P. Matti—V. Matti (Švica).
Tretji dan je bil na sporedu najprej slalom za odprto prvenstvo Hrvaške, ki je bil hkrati izbirna tekma za državno reprezentanco. V K-l in C-l so bili zmagovalci in zmagovalke isti kot dan prej, le pri C-2 je zmagal par Ch. Miiller—E. Rudin (Švica), ki je zmagovalca prejšnjega dne potisnil na drugo mesto.
Popoldne v nedeljo je bil še spust na 5 km dolgi progi od Osilnice do Grintovca, ki je veljal za izbirno
LETNA SKUPŠČINA
GABRJE — SD Gorjanci iz Gabrja obvešča vse člane in ljubitelje smučanja, da bo II. redna letna skupščina .društva v nedeljo, 27. aprila, ob 9. uri v prostorih OŠ Vinka Paderšiča — Batreje v Brusnicah. Poseben avtobus bo izpred blagovnice v Žabji vasi odpeljal ob 8.30.
tekmo za državno’ reprezentanco. V K-l je zmagal Oblokar (Soške elektrarne), v C-l Jelenc (Ljubljana), v C-2 Mijočevič—Aljovič (Kostanjica), pri ženskah pa v K-1 Cankar (Celje).
Vreme je bilo posebno prve dva dni muhasto, kar je povzročalo organizatorjem precej težav, ki pa so jih u-pešno premagali. Zadnji dan, v nedeljo, pa je posijalo sonce, ki je privabilo v ta lepi kotiček naše domovine tudi — kot je dejal organizator dr. Stanko Nikolič — rekordno število gledalcev. Mnoge, ki so si v minulih letih ta tekmovanja ogledali, je kolpska dolina tako rekoč že urekla, kupili so si čolne in prihajajo sem poleti veslat.
JOŽE PRIMC
m
NA BRZICAH KOLPE — Za letošnja mednarodna tekmovanja je Kolpa zelo narasla, kar je povzročalo organizatorjem in tekmovalcem nekaj težav. Oboji so jih uspešno premagali. Na fotografiji: z nedeljskega tekmovanja. (Foto: Primc)
Zmage atletov Iskre na prvem krosu Dnevnika
Trojen uspeh v konkurenci starejših mladincev
LJUBLJANA — Novomeščani so razmah tekaškega športa pričakali pripravljeni. Na 1. krosu Dnevnika, ki je bil v nedeljo v Ljubljani, so mladinci Iskre TENEL dosegli najpopolnješo zmago tekmovanja. Osvojili so prva tri mesta. Tokrat je Bojan Vidmar premagal Fabjana, reprezentanta z letošnjega balkanskega krosa, na tretje mesto pa seje uvrstil Mikec.
Pri starejših pionirkah je postala prvakinja Laura Kastelic, ki je za pet sekund prehitela drugouvrščeno.
Zelo uspešno sta nastopila tudi starejša pionirja Berginc in Retelj. Prvi je pritekel v cilj tik za zmagovalcem, drugi pa je bil sedmi.
Vsi tekači, ki so nastopili v Ljubljani, se za to tekmovanje niso posebej pripravljali, ampak so nastopili še precej utrujeni od zimskega treninga. Zato so njihove zmage in visoke uvrstitve še toliko obetavnejše.
»Iskra« po soboti sama na vrhu?
V Šentjerneju derbi vodilnih ekip ženske SRL — Iskre in Branika — Ribničani drže ______________korak z vrhom v moški ligi — Kaj bo prinesla sobota__________________
Minula rokometna sobota je minila v znamenju pričakovanih izidov. Mrtvi boj Rudarja, Astre Jadrana, Inlesa in.Šoštanja v moški konkurenci ter Branika, Iskre in Novega mesta pri dekletih za vrh lestvice v republiških ligah se nadaljuje. Ena od odločitev pa bo padla že to soboto, ko se bosta v Šentjerneju pomerili ekipi Iskre in Branika, vrsti, ki si delita vrh lestvice.
Vse vodilne ekipe so v tem kolu zabeležile prepričljive zmage. Najprej pogled v moško ligo. Ribničani so proti ekipi Prul pokazali poprečno igro, vendar dovolj, da so brez težav ugnali Ljubljančane in tako obdržali stik zvrhom lestvice. Prvenstvo seje tako prevesilo v zadnji del, saj je do konca le še šest kol, v katerih bo padla odločitev, katera ekipa bo zaigrala kvalifikacijsko srečanje za vstop v II. zvezno ligo. Inles ni brez možnosti, še posebej, ker odhaja v soboto v goste k ekipi Minerve, kjer lahko računa na zanesljivo zmago.
Črnomaljskim planincem gre bolje
Lani 1,45 milijona dinarjev ostanka dohodka
ČRNOMELJ — Črnomaljsko planinsko društvo, kiso ga ponovno oživili pred dvema letoma, se je v prvem letu ubadalo s številnimi težavami, med najočitnejšimi pa so bile finančne. Tako so leto 1984 zaključili z ničlo, v lanskem letu pa so imeli že 1,45 milijona dinarjev ostanka dohodka. Plan prihodka so prekoračili kar za 55 odst., prvič po dolgem času pa so plan uresničili tudi v planinskem domu na Mirni gori, čepravso imeli izgubo, a znatno manjšo kot leto poprej.
Iz težav jim je uspelo priti s pomočjo številnih akcij, ki sojih začrtali v sanacijskem programu. Ne nazadnje se je sanacija poznala tudi pri osebnih donodkih zaposlenih v domu na Mirni gori in bifeju Rog v Črnomlju, karpaso delavci sprejeli z razumevanjem. Sicer pa so člani pripravili 4 prostovoljne delovne akcije na Mirni gori, ki se jih je udeležilo 15 do 18 ljudi. Pri nabavi gradbenega materiala jim je priskočil na pomoč Gok, 130 tisočakov so jim namenili iz turistične takse, obrnili pa so se tudi na osnovne organizacije Zveze sindikatov v občini, ki so zbrale za društvo okrog 70 tisočakov.
V letošnjem letu načrtuje društvo poleg vrste delovnih akcij in pohodov ter že doslej dobrega sodelovanja s Planinsko zvezo Slovenije in Planinskim društvom Novo mesto tudi tesnejšo povezavo z metliškimi planinci, ki imajo sicer eno najmanjših, če že ne najmanjše planinsko društvo v republiki.
USPESEN START METLIŠKIH KOLESARJEV
BELTINCI — V konkurenci najboljših slovenskih klubov (manjkali so le mladi kolesarji novomeške Krke)so metliški kolesarji na uvodni tekmi letošnje sezone v Beltincih zabeležili lep 'uspeh: med pionirji B je Vraničar zasedel 3.. Plesac pa 5. mesto, medtem ko je bil pri pionirjih A Vajda 5., Omc-rzel 7.. Vergot 10. in Ivec 11. Uspešenje bil tudi nastop Šturma pri mlajših mladincih,saj je med 38kolesarji zasedel 5; mesto.
medtem ko se bosta v derbiju pomerili med seboj vodilni ekipi Rudarja in Astre Jadrana. Uspeh slednjih bi Ribničanom še najbolj ustrezal. Med ostalimi srečanji velja omeniti gladko zmago Pomkev v Izoli, s katero so se verjetno dokončno rešili skrbi v boju za obstanek. To pa ne velja za Krčane, ki jih od predzadnje Ferrotehne loči vsega točka, po sobotnem porazu v Hrpeljah pa jih čaka novo težko gostovanje v Ponikvah.
Izredno pomembne točke pa so osvojila tudi dekleta Iskre, Novega mesta in Itasa. Slednje so tako dokončno splavale iz nevarnih voda, medtem ko so Novomeščanke in Šentjernejčanke ostale pri vrhu. Iskrašice so na vročem terenu v Izoli dokazale, da se ne bodo zlahka odrekle želji po naslovu prva-, kinj, ohrabruje pa tudi njihova igra. Še posebej je to pomembno pred sobotnim srečanjem z doslej vodilno ekipo
VODI FLISARJEVA
TREBNJE — Pred dnevi so končale prvi del letošnjega klubskega prvenstva kegljačice trebanjskega Mercatorja. Vodi Fliserjeva s 1.143 podrtimi keglji, sledijo pa: Veber 1.140, Tkavec
1.062. itd.
ZA SLOVO PORAZ
NOVO MESTO — Na kegljišču doma JLA je bila zadnja tekma 2, republiške lige med gostitelji, ekipno Novega mesta in novim prvoligašem Fuži-narjem iz Raven. Gostje so bili boljši in so zmagali s 5.150:5.136. Novomeščani so tako osvojili 4. mesto, medtemkoso dekleta Kočevja v svoji ligi zadnje.
mariborskega Branika. Mnogi trdijo, da bo ta tekma ob srečanju zadnjega kola med Iskro in Novim mestom odločila tudi letošnjega prvaka. Šentjernejčanke so prav zategadelj v veliki prednosti, saj so obakrat gostiteljice. Seveda se tudi Novomeščanke ne ka-nijo odreči želji po vrhu, saj so po spodrsljaju v minulem kolu proti Olimpiji v Škofijah iztržile obe točki. Na mokrem in spolzkem igrišču so v razburljivem finišu z nekaj športne sreče nagnale ekipo Burje, ki na letošnjem prvenstvu nikakor ne najde same sebe.
B.	B
ŠAHOVSKO PRVENSTVO PIONIRK
STARI TRG OB KOLPI — Prizadevni šahovski delavci v Starem trgu ob Kolpi so 15. in 16. marca s pomočjo ostalih krajanov, ljubiteljev šaha, organizirali republiško šahovsko prvenstvo za pionirke posamezno. Tekmovanje je bilo brezhibno organizirano. Že vrsto let sta gonilni sili na področju pionirskega šaha v Starem trgu profesor Marko Kobe in tovariš Vinko. Odlikuje ju delavnost, zagnanost in lep odnos do pionirskega šaha, tako da rezultati morajo biti. Znala sta pridobiti in ogreti za šah ne samo svoje kolege šolnike, pač pa tudi ostale krajane. Pri pripravah na republiško prvenstvo so po svojih močeh sodelovali vsi krajani, na samem tekmovanju, na katerem so izvedli odličen kulturni program, pa skoraj vsi prosvetni delavci tamkajšnje šole. Vzdušje na tekmovanju je bilo enkratno.. Posebej ob slovesu je bilo videti, da so nova poznanstva in prijateljsi va med pionirji pomembnejša od doseženih uvrstitev. Tako pomembne pedagoške rezultate lahko dosežejo le tisti, ki imajo mladino res radi in se zanjo žrtvujejo.
IVE STANIČ
Zmaga na domači progi
V Prilipah pri Brežicah je bila prva dirka v motokrosu za DP v kategoriji do 250 ccm — Us-_____________________peh	Marjana	Avblja______________________
PRILIPE PRI BREŽICAH — Brežiško AMD, ki prav letos slavi 40-letnico obstoja, je minulo nedeljo po osmih letih vnovič pripravilo dirko za državno prvenstvo motokrosistov v kategoriji do 250 kubikov. Kakih S tisoč gledalcev, kolikor se jih je v lepem vremenu zbralo ob novi progi v Prilipah, je bilo nadvse zadovoljnih z organizacijo tekme, predvsem pa seveda z zmago lanskoletnega prvaka Marjana Avblja, ki vozi za brežiško AMD.
Razburljivosti v nedeljo popoldne ni manjkalo, še posebej velja to za prvo vožnjo, ki bi kaj kmalu lahko prvemu favoritu Marjanu Avblju prekrižala načrte. Po slabem startu je namreč v šestem krogu še padel, pri tem pa sta se mu zlomila krmilo in ročka za sklopko, vendar je vseeno nadaljeval vožnjo. Na cilj je pripeljal celo kot drugi, za Sašo Simčičem, članom IN A Jaške, in jasno je bilo, da bo skušal v drugi vožnji nadoknaditi zamujeno. Simčič je sicer
v tej odločilni vožni povedel, vendar je bil Avbelj ob bučnem bodrc-nju-množice ob progi močnejši in je zasluženo zmagal.
Rezultati:	1. Avbelj (AMD
Brežice) 37, 2- Simčič(INA-Jaska) 37, 3. Holzer (Lenart) 30.4. Brašič (Karlovac) 26. 5. Andrejka (FAM Lukovica) 19... 10. Fortuna (Šentvid pri Stični) 11 itd.
Druga dirka za državno prvenstva) bo naslednjo nedeljo v Novi Gorici.
NOVOTEKS — TOZD PREDILNICA METLIKA
objavlja po sklepu delavskega sveta
javno licitacijo
naslednjih osnovnih sredstev in drobnega inventarja:
1. tovorni avto IMV1600 BR, leto izdelave 1981, v voznem stanju, neregistriran.
Izklicna cena	120.000,00	din
2. tovornravto IMV1600 R, leto izdelave 1974, v nevoznem stanju, neregistriran.
Izklicna cena	80.000,00	din
3. večje število rabljenih elektromotorjev po seznamu, moči od 0,15 KW do 11 KW.
Izklicna cena	od	1.000,00 do 15.000,00
Javna licitacija bo v prostorih TOZD »NOVOTEKS« — predilnica v Metliki, Ulica Belokranjskega odreda 19, dne 29.4.1986 ob 10. uri. Ogled je možen na dan licitacije od
8.	do 10. ure.
Na licitaciji lahko sodelujejo vsi interesenti, ki bodo do 10. ure plačali 10-odst. varščino od začetne cene.
Nakup po sistemu videno-kupljeno.
Prometni davek ni vključen v prodajno ceno.
Kupnino in ustrezni prometni davek plača kupec takoj.
310/17-86
SSS9995S
y.y.y.y
3*222222
NOVOTEKS
NOVOTEKS, tekstilna tovarna, n.sol.o. Foersterjeva 10, NOVO MESTO
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB
vabi k sodelovanju SODELAVCE za opravljanje del in nalog v izvoznem oddelku
1. VODJA IZVOZA METRAŽE
2. VODJA IZVOZA KONFEKCIJE
3. REFERENT ZA IZVOZ (2 delavca)
Pogoji: pod 1 in 2:
— najmanj višješolska izobrazba ekonomske komercialne ali druge ustrezne smeri
— aktivno znanje tujega jezika pod 3:
— srednja šola ekonomske ali druge ustrezne smeri
— aktivno znanje tujega jezika
Za vsa dela in nalogesezahtevajo najmanj 3 letadelovnih izkušenj in zunanjetrgovinska registracija. Zaželene so izkušnje v tekstilni stroki. Poskusni čas: 3 mesece.
Ponudbezdokazili o izpolnjevanju pogojev pošljitev8 dneh po objavi oglasa na naslov: NOVOTEKS, tekstilna tovarna, n.sol.o., NOVO MESTO, Foersterjeva 10, kadrovski oddelek.
Vsi kandidati bodo vabljeni na razgovor.
312/17-86
drtovna TdHni)n «290 Grosuplje
organizacija 99	Adamideva14
TRGOVINA, GOSTINSTVO in TURIZEM ____________________n.	aol.o.	J
Komisija za delovna razmerja TOZD Polževo
objavlja prosta dela in naloge:
1. VEČ KUHARIC
za poslovne enote v Grosupljem in na Turjaku Pogoj: končana gostinska šola ali več let prakse
2. VEČ NATAKARIC
Pogoj: končana gostinska šola ali več let prakse Osebni dohodek je odvisen od opravljenega prometa v poslovni enoti. Na razpolago so sobe za delavce v Gro-supeljem in na Turjaku.
K sodelovanju vabimo tudi vse tiste delavce, ki imajo veselje do delaz ljudmi ter do dela vgostinstvu in turizmu. Ponudbe sprejema kadrovska služba 8 dni po objavi.
316/17-86
NOVOLES Lesni kombinat Novo mesto — Straža n. sol. o. TOZD SIGMAT Brestanica
Delavski svet TOZD SIGMAT razpisuje po sklepu z dne 21. 2. 1986 in 12. 3. 1986
JAVNO LICITACIJO
naslednjih osnovnih sredstev:	letnik:	izklicna cena:
1. hidravlične škarje za rezanje
pločevine	1977	4.350.000,—
2. tovorni avto TAM 75 T 5	1982	960.000,—
3. LADA 1200 caravan	1981	240.000.—
Licitacija bo dne 8. 5.1986 ob 10. uri v upravnih prostorih TOZD SIGMAT, Cesta prvih borcev 20, Brestanica. Interesenti morajo pred pričetkom licitacije položiti 10-odst. varščino od izklicne cene. V izklicni ceni ni vračunan prometni davek. Ogled osnovnih sredstev bo dne8.
5.	1986 med 7. in 10. uro na dvorišču TOZD SIGMAT, Cesta prvih borcev 20, Brestanica.
320/17-86
Republiški sekretariat za pravosodje in upravo
KAZENSKI POBOLJŠEVALNI DOM DOB PRI MIRNI
objavlja prosta dela in naloge:
1. POMOČNIKA VODJE ENOTE PUO
2. VODJE OBSOJENSKE KUHINJE
— INŠTRUKTORJA
3. DVE POOBLAŠČENI URADNI OSEBI
Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
pod 1:
— da ima visoko izobrazbo pravne, ustrezne pedagoške ali penološke smeri, program za usposabljanje ali izpopolnjevanje, organizacijske sposobnosti, da je moški, ima odslužen vojaški rok in 5 let ustreznih delovnih izkušenj;
pod 2:
— da ima višjo izobrazbo gostinske ali druge živilske smeri, organizacijske sposobnosti, izpit iz higienskega minimuma in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj;
pod 3:
— da ima srednjo (štiriletno) izobrazbo penološke ali druge ustrezne smeri, ali srednjo (triletno) izobrazbo ustrezne smeri s pogojem, da ob delu konča srednjo penološko šolo, da je moški z odsluženim vojaškim rokom in ima eno leto ustreznih delovnih izkušenj.
Za delo v gospodarski enoti INDUSTRIJSKI OBRAT »POHORJE«
potrebujemo sodelavce za opravljanje naslednjih del in nalog:
4. VODJE KOMERCIALNEGA SEKTORJA
5. VODJE OBRATA OBDELAVE
6. TEHNOLOGA OBDELAVE I.
— INŠTRUKTORJA
7. TEHNOLOGA LITJA IN KOVANJA I.
— INŠTRUKTORJA
8. VODJE IZMENE OBSOJENCEV V STROJNI OBDELAVI
9. VODJE IZMENE OBSOJENCEV PRI VZDRŽEVANJU STROJEV
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
pod 4:
— da imajo visoko izobrazbo ekonomske smeri, program za usposabljanje ali izpolnjevanje, organizacijske sposobnosti, znanje tujega jezika (nemški, angleški) in 5 let ustreznih delovnih izkušenj.
Nudimo osebni dohodek od 173.400 do 194.200 din in dvosobno ali trosobno stanovanje;
pod 5:
— da imajo višjo izobrazbo strojne ali druge ustrezne smeri, program za usposabljanje ali izpopolnjevanje, organizacijske sposobnosti, znanje tujega jezika in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj;
pod 6:
— da imajo višjo izobrazbo strojne smeri, program za usposabljanje ali izpopolnjevanje in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj;
pod 7:
— da imajo višjo izobrazbo strojne ali metalurške smeri, program za usposabljanje ali izpopolnjevanje in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj;
pod 8:
— da imajo srednjo (štiriletno) izobrazbo strojne smeri in eno leto ustreznih delovnih izkušenj;
pod 9:
— da imajo srednjo (štiriletno) izobrazbo strojne smeri in dve leti ustreznih delovnih izkušenj.
Od kandidatov pričakujemo ustrezne moralne lastnosti, zavzetost in družbeno aktivnost pri uveljavljanju socialističnega samoupravnega sistema, aktivno znanje slovenskega jezika, da niso obsojeni za kaznivo dejanje ali v kazenskem postopku. Kandidati bodo opravljali psihološki preizkus s testiranjem in razgovorom. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Za objavljena dela in naloge pod št. 1., 2., 3., 5., 6., 7., 8., in 9. je povečana zavarovalna doba 12/16 mesecev. Kandidatom nudimo samsko ali družinsko stanovanje.
Prijave z življenjepisom in dokazili pošljite na naslov: Kazenski poboljševalni dom Dob pri Mirni, 68233 MIRNA, do 8. maja 1986.
318/17-86
©« emona dolenjka
Ugoden nakup pred prvomajskimi prazniki v vseh Dolenjki-nih prodajalnah z živili:
vino belo vino belo vino rdeče vino rdeče sirup malina sirup malina sirup jagoda rum Presad ribe »srce« ribe z zelenjavo keksi Pariš napolitanke keksi Sloboda keksi Qeen • testenine Fidelinka
1 liter 1 liter Hepok 1 liter 1 liter Hepok 1 liter 0,7 litra 0,7 litra 1 liter 125 g 125 g 0,5 kg 0,5 kg 1 kg 0,5 kg 0,5 kg
Potrošnikom čestitamo za praznik dela 1. maj!
295 din 304 din 295 din 304 din 375 din ‘299 din 299 din 646 din 101 din 114 din 276 din 331 din 365 din 336 din 116 din
322/17-86
Iskra
ISKRA — INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO, n. sub. o. TOZD Tovarna energetske elektronike Novo mesto, o. sub. o.
68000 Novo mesto, Velika Cikava 22 Komisija za delovna razmerja TOZD Tovarna energetske elektronike Novo mesto
objavlja prosta dela in naloge:
1. organizatorja baze
2. organizatorja programerja
3. sistemskega operaterja
4. poslovodnega sekretarja TOZD
5. dveh ličarjev
Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje:
Pod točko 1:
— visokošolska izobrazba računalniške, elektro, matematične snleri, organizacija dela
— 3 leta delovnih izkušenj s področja računalništva, organizacije
— znanje angleškega jezika, COBOL, ASSEMBLER
— funkcionalna znanja baze podatkov računalniški sistem, operacijski sistem
— poskusno delo traja 90 dni.
Pod točko 2:
— visokošolska izobrazba organizacije dela elektro, matematične, računalniške smeri
— 3 leta delovnih izkušenj s področja računalniškega programiranja
— pasivno znanje angleškega jezika, COBOL, osnove operativnega sistema
— funkcionalna znanja — sistemske analize, informacijski inženiring
— poskusno delo traja 90 dni.
Pod točko 3:	*
— srednješolska izobrazba računalniške, elektro, strojne, splošne smeri
— 1 leto delovnih izkušenj s področja računalništva
— pasivno znanje angleškega jezika
— poskusno delo traja 45 dni.
Pod točko 4:
— visokošolska izobrazba pravne, politološke, ekonomske smeri
— 3 leta delovnih izkušenj s področja samoupravljanja in obveščanja
— znanje tujega jezika — ruščine
— poskusno delo traja 90 dni.
Pod točko 5:
— končana triletna poklicna šola — smer avtoličar
— 1 leto delovnih izkušenj
— poskusno delo traja 30 dni.
Ponovno vabimo k sodelovanju več inženirjev in diplomiranih inženirjev elektrotehnike za delo v konstrukciji, tehnologiji in kontroli kvalitete.
Nudimo stimulativne osebne dohodke, možnost izobraževanja na svojem področju, pomoč pri reševanju stanovanjskih vprašanj.
Kandidati naj pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev vložijo v kadrovski službi TOZD v osmih dneh po dnevu objave.
Kandidate bomo o izbiri *bvestili najpozneje v 15 dneh po opravljeni izbiri.
325/17-86
Razpisna komisija SLUŽBE DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA V SR SLOVENIJI PODRUŽNICA KRŠKO
*
razpisuje prosta dela in naloge:
OPRAVLJANJE PREGLEDOV PRI UPORABNIKIH DRUŽBENIH SREDSTEV
Pogoji:
— diplomirani ekonomist ali diplomirani pravnik z znanjem računovodsko-finančnega poslovanja
— 3 leta ustreznih delovnih izkušenj
— prenehanje pravnih posledic po 176. členu zakona o SDK
— družbenopolitična aktivnost
Kandidat bo za opravljanje razpisanih del in nalog izbran za dobo 4 let in bo lahko ponovno imenovan. Kandidati naj pošljejo pisne prijave idokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom v 8 dneh po objavljenem razpisu na naslov:
Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji, podružnica Krško, Cesta 4. julija 42, Razpisna komisija. Kandidate bomo o izidu razpisa pisno obvestili v 30 dneh po sprejemu sklepa o izbiri kandidata.
319/17-86
KREMEN NOVO MESTO C. kom. Staneta 9
objavlja prosta dela in naloge — za 4 ure na dan:
opravljanje pomožnih del
— razdeljevanje malic in čiščenje delovnih prostorov na DE Mokro polje.
Pogoji:
— končana osemletka
— 1 leto delovnih izkušenj
— 1 mesec poskusnega dela
— delavka iz najbližje okolice Dol. Mokrega polja Kandidatke naj pošljejo svoje vloge v 10 dneh po dnevu objave.
Odgovore bodo prejele v 30 dneh po izteku prijavnega roka.
329/17-86
ZAHVALA
Ob tragični smrti našega ljubega sina in brata
Bogdana Veljaka—Bonija
se zahvaljujemo vsem, ki so bili z nami v bolečini, nam pomagali in darovali cvetje.
Vid, Manja in Patricija
Čez tebe več ne bo sovražne sreče,
pokopaI misli si in srce trpeče,	'
želel si tja, kjer znebi se človek vsake teže, kjer ni krivic in preganjavcev moč ne seže.
Pokoj si našel v groba globočini.
ZAHVALA
5.	aprila je minilo žalostnih šest mesecev, odkar nas je nepričakovano za vedno zapustil naš dragi, nenadomestljivi, vedno nasmejani, ljubeči sin,
brat in stric
JANKO VRTOVŠEK
iz Čanja pri Blanci
Iskreno se zahvaljujemo vsem znancem in prijateljem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, mu podarili vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Posebna zahvala njegovim sodelavcem iz DO Kopitarna Sevnica za slovesne besede, častni straži, pevskemu zboru iz Brestanice, g. župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat lepa hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
Dom sedaj je pust in prazen, ker tebe, dragi, v njem več ni, prej vsem si bil tako prijazen, sedaj zaman te iščejo naše oči.
ZAHVALA
V 78. letu starosti nas je zapustil naš dobri mož, oče, stari oče, praded, stric in svak
JOŽE VRANIČAR
iz Nakla 12 pri Črnomlju
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo za nesebično pomoč v težkih trenutkih sosedom Zofki Seiko in družini Rožič. Posebna zahvala zdravnikom in sestram zdravstvenega doma Črnomelj, kolektivu GG Črnomelj, Iskri Semič, Novoteksu Novo mesto in Beti Metlika, govornikom, Tonetu Fabjanu in Frančiški Horvat za poslovilne besede, ZB Talčji vrh, godbi ter župniku za opravljeni obred. Hvala vsem, ki ste pokojnega obdarovali s cvetjem in ga z žalostjo v srcu pospremili na njegovi zadnji poti, k večnemu počitku.
Žalujoči: žena Marija, sinovi Jože, Stanko, Vinko, Ivan, Franc, Vlado, hčerke Slavka, Marija, Anica z
družinami ter ostalo sorodstvo
Kako zelo nam manjkaš ti, povsod te iščejo oči, naš dom je sedaj praznina, v srcih naših bolečina; spomin na tebe naj živi, čeprav te več med nami ni.
ZAHVALA
V 77. letu nas je po težki bolezni zapustila naša zlata mama, stara mama,
sestra in teta
PEPCA RANGUS
roj. ZEVNIK
Čadraže
Iskreno se zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in vsem, ki ste v najtežjih trenutkih z nami sočustvovali, darovali cvetje, nam kakorkoli pomagali ter pospremili pokojno na njeno zadnjo pot. Hvala tudi Delikatesi, Otočcu, Emoni in Stanovanjski banki. Zahvaljujemo se tudi gospodu kaplanu za tolažbo in lepo opravljeni obred.
Žalujoči: sinova Cvetko, Slavko, hčeri Vida in Marinka z družino ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 41. letu starosti nas je zapustil
JANEZ
ČINKOLE
iz Cerovega Loga
Ob nepričakovani smrti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izkazano pozornost in pomoč v težkih trenutkih. Posebej se zahvaljujemo mladini in gasilcem iz Cerovega Loga ter govorniku za poslovilne besede. Lepa hvala župniku za opravljeni obred. Vsem prisrčna hvala za podarjeno cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo na zadnji poti.
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Ob prezgodnji smrti našega dragega brata, svaka in strica
EDVARDA
JAKŠETA
se prisrčno zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom Boričevega in sodelavcem Tovarne obutve Novo mesto za izrečeno sožalje ter podarjeno cvetje in vence. Zahvaljujemo se govorniku za besede slovesa in kaplanu za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Vsem, ki ste ob nenadni težki izgubi našega dragega moža, atka, deda, strica in bratranca
MILANA
KORŠIČA
z nami delili bolečino in kakorkoli prispevali, da je bilo zadnje slovo od njega lepo in nepozabno, se iskreno zahvaljujemo.
Žalujoči: žena Amalija, sinova Milan in Bojan, hčerke Emilija, Vida, Mara in Tanja z družinami ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega očeta, starega očeta, brata in strica
JOŽETA NEMANIČA
iz Želebeja pri Metliki
se iskreno zvahaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so ga imeli radi in ga spoštovali, nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala gospodu župniku za opravljeni obred in lepe poslovilne besede ter ostalim govornikom, pevcem in gasilcem. Hvala vsem.
Vsi njegovi Želebej
ZAHVALA
V 74. letu starosti nas je 3. marca zapustil naš dragi ata in stari ata
BOŽIDAR PRUS
iz Krmačine 5 pri Metliki
Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, znancem, vsem ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje ter darovali cvetje. Še posebna zahvala dobrim vaščanom, ki so nam v najtežjih trenutkih nudili pomoč, kolektivu Doma počitka V Metliki, Inlesu, DSSS Ribnica, govornikom za tople poslovilne besede ter župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: sin Tone z družino in hčerka Jožica z družino
OSMRTNICA
Sorodnikom in znancem sporočaino žalostno vest, da seje v daljni Franciji mnogo prezgodaj poslovil od nas
ALOJZ KAMIN
rojen 24. 6. 1930 v Dolenji vasi pri Čatežu
Pokopali smo ga v sredo, 2. aprila 1986, na pokopališču Freyming—Merlebach.
Žalujoči: žena Mimi in ostalo sorodstvo
Preljubi očka naš, prezgodaj si odšel od nas, v tvojem domu je praznina, v srcih naših bolečina, spomin na tebe pa živi, čeprav te več med nami ni.
V SPOMIN
22. aprila je minilo žalostno leto, polno bolečin in praznine v naših srcih, odkar nas je prezgodaj zapustil naš ljubljeni mož in očka
ALOJZ ROZMAN
iz Črmošnjic pri Stopičah 65
Čas neizogibno beži, a bolečina ostaja. Večno bo v naših srcih in mislih, kjer je bil, in ostal bo del našega življenja. Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki se ga spominjate in krasite njegov prerani grob.
Vedno žalujoči: žena Joži, hčerka Renata in Rosana
ZAHVALA
V 79. letu starosti nas je 4. aprila zapustila naša draga sestra in teta
ANTONIJA
PLUT
iz Zaloga
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje ter pokojno spremili na zadnji poti, sosedom za pomoč, darovalcem cvetja in župniku za opravljeni obred, ZZB Straža in govorniku.
Žalujoči: vsi njeni
Živela si kratko, vendar tako življenje, da smo mi tvoji ponosni na tebe.
V SPOMIN
22. aprila je minilo pet let, odkar nam je zdaj še neznana usoda iztrgala iz naše sredine našo drago
KRISTINO GERKŠIČ
roj. NEMANIČ
iz Gor. Suhorja
Hvala vsem, ki ji darujete cvetje, prižigate sveče ali seje kakorkoli spominjate!
VSI NJENI
±mo
BREŽICE: 25. in 26. 4. ameriški film Najemnik. 25. 4. ameriška komedija Šampanjec za zajtrk. 27. in 28. 4. ameriška kriminalka Pajčevina smrti.
29.	in 30.4. ameriški film Obleganje. 2. in 3. 5. francoski erotični film Joy — radost življenja. 4. in 5. 5. ameriški film New York — mesto strahu. 6. in 7. 5. ameriški triler Kradljivec src.
ČRNOMELJ: 24. 4. ameriški film Navahogrom. 25. in 27. 4. ameriški film Škrlatni dež. 27. 4. francosko-nemški erotični film Chatherine che-rie. 29. 4. ameriški film Noč čarovnic
II.	del. 1. in 4. 5. ameriški akcijski film Pajčevina smrti. 2. 5. ameriška komedija Seksi komedija poletne noči. 4. 5. ameriški film Na zahodu nič novega.
6.	5. avstralski vojni film Galipolje. 8. 5. italijanski film Oči groze.
KRŠKO: 26. in 27. 4. ameriški film Mestece Payton. 29. 4. francoski film Cena nevarnosti. 30.4. madžarski film Živalska govorica.
SEVNICA: 24. 4. film Osamljena dama. 25. in 26. 4. film Gospod Bockeler. 26. in 27. 4. film Hoja v senci. 30. 4. in 1. 5. film Legenda o zelenem vitezu. 2. in 3. 5. film Vojne igre. 4. 5. film Cestni bojevnik. 7. in 8. 5. film Zadrski memento.
NOVO MESTO — DOM JLA: Od
25.	do 27. 4. francoski film Ne streljaj. Od 28. do 30. 4. ameriški film Iskalec.
NOVO MESTO — DOM KULTURE: 24. 4. filmsko gledališče Aida — italijanska filmana opera Giuseppa Verdija. Od 25. do 27. 4. ameriški glasbeni film Briljantin 2. Od 28. do
30.	4. ameriška komedija Najboljši mali bordel v Texasu. Od 2. do 4. 5. (ob 18. uri) film Et Vesoljček. Od 2. do
4. 5. (ob 18. do 20.) ameriški film Železni križ. Od 5. do 7. 5. ameriška komedija Zadnja ameriška devica. 8.
5. ameriški akcijski film Karate Kit.
.službo dobi
ZAPOSLIM kvalificiranega ali pol-kvalificiranega mizarja v Novem mestu. Naslov v upravi lista (2346/86).
TAKOJ zaposlimo KV kuharico in KV natakarico ali dve dekleti za priučitev. Možnost stanovanja in hrane v hiši. OD po dogovoru. Gostilna OPARA, Trebnje.
MIZARJA, KV ali PKV, lesnega delavca sprejmem takoj. Plača po dogovoru. Mizarstvo Žagar, Nova vas 29, 68261 Jesenice na Dol.
stanovanja
GARSONJERO v Ljubljani prodam za gotovino. Tel. 23-543.
SOBO oddam dekletu iz okolice Novega mesta. Vseljiva 1. maja 1986. Telefon 23-725, popoldne.
USLUŽBENKA išče neopremljeno sobo ali garsonjero v Krškem. Telefon 89-158. zvečer.
DEKLE išče sobo s souporabo kopalnice v Brežicah, Krškem ali okolici. Naslov v-upravi lista (2344/86).
mntorna vozila
Z 101 C, letnik 1982. Informacije Brulc Anton, Dol. kamence 78, Novo mesto, tel. 23-603.
DIANO, letnik 1978, registrirano do aprila 1987, prodam. Telefon 21-134, dopoldne.
PRODAM ZASTAVO 101 S, letnik 79. Fajdiga, Slavka Gruma 16, Novo mesto.
NUJNO prodam odlično ohranjeno LADO 1200 karavan, staro 4 leta, za 90 M. Janez Zagorc, Vratno 8, Šentjernej.
126 P-E, star 6 mesecev, 2800 km, prodam. Informacije na telefon 24-224, Petrič.
PRODAM kombi ZASTAVA 435 K, registriran do marca 1987, menjalnik za VW 1200 in štiri nove gume 155 x 16. Papež, Grajska 17, Črnomelj.
KADET, neregistriran, letnik 1968, V voznem stanju, poceni prodam. Tel. (068) 72-756.
TAM 5000 K, brezhiben, zamenjam za traktor IMT 35. Kočevje, Trata 13/6, tel. (061) 852-020, int. 20.
ZASTAVO 101, letnik 1978, prodam. Marjan Štefanič, Pristava 13, Podbočje.
Z 750,dobro ohranjeno, 1973, prodam. Tel. 23-355.
Z 101, mediteran, letnik 1981, registrirano do februarja 1987, prodam. Abram, Trg rudarjev 4, Senovo, tel. (068) 79-552, popoldne.
LADO 1500, letnik 1978, registrirano do februarja 1987, ugodno prodam. Milan Gorenc, Velika vas 33, Leskovec pri Krškem.
JUGO 45, letnik 1981, prodam. Telefon 23-340, popoldne.
ZASTAVO 101 comfort, letnik 1980, prodam. Silva Rostohar, Golek 25, Krško, telefon dopoldne 72-550, popoldne 71-757.
ZASTAVO 101 SC, letnik 1980, prodam za 76 M. Telefon 44-079 ali 44-301 int. 40, dopoldne.
DELE za ŠKODO 110 1, letnik 1976, prodam. Tel. 51-396.
LADO 1200, letnik 1976, prodam. Tel. 23-134 int. 23, popoldne.
ZASTAVO 101, letnik 1980, prodam. Ogled po 16. uri. Jože Kus, Pristava 6 ob Krki, Podbočje.
JUGO 45, letnik 1982, prodam. Go-tlib, Mirana Jarca 22, Novo mesto.
PRODAM motor za VW 1300, gume 135/70 SR 13 s platišči. Telefon 25-862.
PRODAM motor APN 6, letnik 1985. Kužnik, Dol. Ponikve 12, Trebnje.
Z 750, letnik 1976, prodam. Jože Trbanc, Dolenje Dole 19, 68275 Škocjan.
126 P, letnik 1978, registriran do oktobra, prodam. Darko Krakar, Mokronog 158.
PRODAM Z 101, letnik 1980, in Z 750, letnik 1976. Gotna vas 51 c, tel. 21-078.
LADO 1500, letnik 1980, s plinsko napravo — prodam. Jože Žagorc, Gor. Dole 7, 68275 Škocjan.
GOLFA, oktober 1981, prodam. Švajger, Otočec 55, telefon 85-036.
BMV 316, letnik 1978, prodam. Tel. 25-557.
PRODAM R 4, letnik 1978, Bučar Lidija, Muhaber 23, Novo mesto.
Z 101, letnik 1976, prodam. Albin Bobič, Šmarjeta 17.
Z 101 GTL, novo, prodam. Tel. 20-402.
AVTOMATIK, star dva meseca, ugodno prodam. Tel. (068) 24-483.
Z 101, letnik 1982, prodam. Tel. 44-668.
Z 101, letnik 1978, po ugodni ceni prodam. Anton Hrovat, Dolž 50.
GOLF, letnik 1981, bencinar, prodam. Gril, Uršna sela 46.
LADO 1200, letnik 1974, prodam. Milan Rifelj, Ždinja vas 26, Otočec.
DOLENJSKI LIST
IZDAJA DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto.
USTANOVITELJICE LISTA:	občinske konference SZDL
Brežice, Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica inTrebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Tone Jesenko.
UREDNIŠKI ODBOR: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek, Bojan Budja, Anton Jakše (novinarski servis in EPS), Zdenka Lindič-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka80 din, letna naročnina 3.000 din; za delovne in družbeneorganizacije6.000din, za tujino 20 ameriških dolarjev oz. 50 DM (ali druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun 52100-620-970-257300-128-4405/9 (Ljubljanska banka — Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialnepglase 1.200 din, na prvi ali zadnji strani 2.400, za ražpise, licitacije ipd. 1.600 din. Mali oglas do 10 besed 700 din, vsaka nadaljnja beseda 70 din. N§ podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK Novo mesto 52100J603-30624. Naslov: Dolenjski list, 68001 Novomesto,Germova3,p.p.33, telefon uredništva (068) 23-606 in 24-200, telefon novinarskegaser-visa 23-610, telefon ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka 24-006. — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto — Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
TOMOS AVTOMAT1C, letnik 1985, zelo dobro ohranjen, prodam. Bevec, Jezero, Trebnje, tel. 21-862, dopoldne.
R 4, letni k 1974, registriran, prodam. Kum, Potok 41, Straža.
Z 101, letnik 1980, dobro ohranjeno, prodam. Peter Kostelec, Hrast 21, 68331 Suhor.
FIČKA, starega 3 mesece (pr-voženih 2000 km), prodam. Badovinac, like Vaštetove 17, Novo mesto (poleg hotela Kandija).
R 4 GTL, letnik 1983, prodam. Gotna vas 44 b. Novo mesto.
126 P, letnik 1980, prodam. Kličite od petka dalje na tel. (068) 25-063.
Z 101, letnik december 1978, prodam za 50 SM. Horvatiček, Kristanova 22, tel. 24-732 dopoldne, 24-964 popoldne.
ZASTAVO 750 in Z 101 comfort prodam. Tel. 24-591, popoldne.
VESPO, starejši letnik, povsem obnovljeno, prodam. Lesjak, tel. 25-843, popoldne.
PRODAM R 4, letnik 1974, registriran do 21. 12. 1986, DIANO, letnik 1979, registrirano do 4. 12. 1986, in harmoniki (48 in 60 basov). Telefon (068) 44-193, Blato 4, Trebnje.
R 4, letnik 1984, ugodno prodam. Gor. Gomila 14, Šentjernej.
Z 101 prodam. Telefon 24-367, po 19. uri.
Z 101 prodam. Blažič, Ždinja vas 9 b, Otočec.
Z 101 L prodam. Nadu, Škocjan 66/9.
Z 101, letnik 1975, dobro ohranjeno, prodam. Andrej Burja, Milana Majcna 7, Novo mesto.
126 P, letnik 1980, prodam. Šprin-ger, Loke 12, Straža.
R 4, letnik 1979, z dodatno opremo, registrirana do januarja 1987, prodam. Informacije na telefon 47-496, po 15. uri.
R 18, letnik 1980, prodam. Alojz Jerman, Otočec, informacije od 18. ure dalje.
ŠKODO prodam. Martin Jerman, Herinja vas 14, Otočec.	v
Z 101, letnik 1979, prodam. Vrščaj, V brezov log 64, Novo mesto.
JUGO 45, letnik 1982, prevoženih 35000 km, zelo dobro ohranjen, ga-ražiran, prodam. Tel. (068) 23-628, 'popoldne.
APN 6, nov, prodam. Groblje 8, Novo mesto.
Z 750, letnik 1979, prodam. Tel. 44-687.
DIANO 1977 prodam. Cegelnica 46, Novo mesto, tel. 21-050, interna 61.
AVTO PASAT, dobro ohranjen, prodam. Pokličite na tel. (068) 74-981.
ZASTAVO 101, letnik 1976, prodam. Struna, Potov vrh 1 b, Novo mesto.
ZASTAVO 101, letnik 1975, prodam. Anton Gorenc, Dol. Brezovica 18, Šentjernej.
R 12 prodam ali zamenjam za manjši avto. K Roku 81, Novo mesto.
Z 128, letnik 1984, 18000 km, prodam. Tel. 25-949, popoldne.
ZASTAVO 101, letnik 1980, ugodno prodam. Tel. (068) 44-424.
126 P, letnik 1980, nujno in ugodno prodam. Tel. 75-750.
ZASTAVO 750, letnik 1981, prodam. Obrh 18, Dol. Toplice.
FIAT 126 P, letnik 1981, prodam. Marjan Dular, Jurka vas 33, Straža.
Z 750 LE, december 1983, prodam. Kodrič, Pot na črnila 5, Leskovec.
Z 101 comfort, letnik 1980, registrirano do decembra, prodam. Tel. 61-158, od 7. do 15. ure.
ZASTAVO 101, letnik 1983, prodam. Mirko Fink, Meniška vas 39, Dol. Toplice.
UGODNO prodam ZASTAVO 750, letnik avgust 1978 (v račun vzamem tudi kravo ali telico); prodam tudi zamrzovalno skrinjo v dobrem stanju. Tel. 23-794.
RENAULT 5 TL, letnik 1975, dobro ohranjen, prodam. Ogled vsak dan. Alojz Padaršič, Orehovica 5, Šentjernej.
GOLFA, starejšega, prodam ali zamenjam za Z 750. Veliki Slatnik 20, Novo mesto. Ogled dopoldne.
JUGO 45, letnik 1984, registriran do aprila 1987, prodam. Tel. 24-411.
JUGO 45, 5/84, z dodatno opremo prodam. Skalickega 7 a. Novo mesto. Ogled od 16. do 19. ure.
ŠKODO 110 R coupe, karamboli-rano, v celoti ali po delih prodam. Viktor Hočevar, Jama 23, Dvor.
PRODAM TOMOS avtomatik, star tri mesece. Tel. 21-568.
kmetijski stroji
PRODAM traktor ursus C 350, letnik 1971, 400 ur po generalni in dve kravi, stari 3 in 5 let. Jože Kržičnik, 68311 Kostanjevica na Krki, Ljubljanska c. 1.
TRAKTOR ferari v dobrem stanju, s plugom, prodam. Telefon (068) 58-305, Ivan Brodarič, Cesta bratstva in enotnosti 37, Metlika.
PRODAM vrtno kosilnico 4-takt-no. Škabar, Adamičeva 5, Novo mesto, tel. 24-837.
TRAKTOR TV 523, star leto in pol, prodam. Mirtič, Brezova reber 6, Dvor. Ogled dopoldne.
KOSILNICO BCS na bencin, petrolej, in grablje, prodam. Anton Pi-škurič, Griblje 26, 68332 Gradac.
TRAKTOR zetor 2511, dobro ohranjen, prodam. Vlado Kolenac, Mestni trg 18, Metlika.
MATOKULTIVATOR (8 KM) prodam. Olga Blažič, Vel. Slatnik 1, Novo mesto.
ZAMENJAM zetor 5011, letnik 1983 s 400 urami za manjši traktor. Tel. 24-026.
TRAKTOR steier (18 KM) ter Z 101, letnik 1980, prodam. Tel. 32-079.
MOTOR za traktor IMT ferguson prodam. Franc Slak, Dol. Praproče, VpIiV/1 T ni/b
KOSILNICO BCS, kosa 125, petro-lej-bencin, prodam, informacije: Jože Levstek, Hudi konec 10, Ortnek.
PRODAM motokultivator IMT 509 D (12 KM) s priključki (kosa, plug in freza). Jože Vajs, Svibnik 2 b, Črnomelj.
PRODAM traktor zetor, nov, in tovornjak MAN, triosovinec, 1976. Gregoršanec, Mrtvice, telefon (068) 72-019, po 20. uri.
TRAKTOR TV 420 (štirikolesni pogon), star eno leto, ugodno prodam. Ponudbe in ogled: Alojz. Koželj, Luža 17,68211 Dobrnič na Dolenjskem.
TRAKTORSKI OBRAČALNIK (miniblinz), širina 2 m, primeren za maniše traktorie. v dobrem staniu. prodam. Ivan Lahne, Zagrad 15, Škocjan.
ROTACIJSKI Kosilnik SIP 135 prodam. Janez Kek, Benečija 3, Trebnje.
TRAKTORSKO (31) kiper prikolico prodam. Lenarčič, Pristava 8, Novo mesto.
KOSILNICO BCS in disel motor za kosilnico Figaro prodam. Slavko Mik-olavčič, C. 4. julija 1979, Krško.
PRODAM motokultivator Rexcom-bi special s frezo. Informacije popoldne na telefon (061)662-475.
OBRAČALNIK za BCS poceni prodam. Perme, Šmarjeta 40.
TRAKTOR FENDT (15 KS) s koso in hidravliko prodam. Gorišek Marija, Dobe 24, Kostanjevica.
TRAKTOR IMT 539 delovnih ur, 400 ali 539, nov, prodam. Anton Novak, Šterkljevec, n. h., ali tel. 51-767.
TRAKTOR Zetor 5011 z originalno kabino prodam. Karel Miklavčič, Gor. Brezovica 20, Šentjernej.
PRODAM kosilnico Gorenje Rex kombi z rotacijskim plugom. Cena po dogovoru. Franc Možek, Titova 112, 68281 Senovo.
KOSILNICO BCS prodam. Bebar, Tanča gora 10, Dragatuš.
PRODAM traktor Zetor 4711 in žrebico, staro 13 mesecev. Franc Kralj, tel. 43-876.
VENTILATOR za dosuševanje sena, nov, Jugov (5,5 KW), prodam. Telefon 783-515 (061).
UGODNO prodam nov traktor TV 420, vrtno kosilnico »Agroaal« (širina kose 75 cm) in.prikolico nosilnosti 800 kg. Tel. 24-297.
PRODAM bočno kosilnico za traktor Zetor. Alfonz Urbanč, Cesta ob gaju 3, Leskovec pri Krškem.
TRAKTOR DEUTZ (15 KM) prodam. Vel. Bučna vas 38, Novo mesto.
PRODAM dobro ohranjeno snopo-vezalko za_ BCS. Milan Seničar, Žapuže 14, Šentjernej.
prodam
PRODAM suhe smrekove deske (5,3,2 cm). Ivan Pust, Brezova reber 3, 68361 Dvor
PRODAM nov dieselski motor za kosilnico BCS LDA 450. Franc Bartolj, Bistrica 6, 68232 Šentrupert, tel. 47-177.
ŠPORTNO KOLO 24 col prodam. Tel. 23-355.
HARMONIKO weltmeister, 60-basno, prodam. Kličite na tel. (068) 47-479.
PRODAM IMT 539, ročno črpalko za gnojevko, rabljeno strešno opeko, seno in kombinirano peč za kopalnico. Peter Predovič, Jugorje 14, Suhor.
PRODAM omare za dnevno sobo (Meblo — SISTEM E). Telefon 20-594.
PRODAM dobro ohranjeno kolo pony (metalic, modre barve). Informacije na telefon 23-570, popoldne.
ŠIVALNI STROJ danica in šotor za tri osebe, malo rabljen, prodam. Šmarjeta 63 a.
KOBILO, staro 7 let, z žrebetom, žrebca, starega dve leti, in kobilico, staro 7 mesecev po ugodni ceni prodam. Slavko Hudorovac, Lokve 2, Črnomelj.
PRODAM nov TOMOS AVTOMATIK za 10% ceneje ter pralni stroj Gorenje. Brane Karlič, Sokolska 11, Mirna.
PRODAM kombinirani štedilnik Gorenje (2 plin, 2 elektrika). Telefon 24-458, po 15. uri.
PRODAM rabljeno hladilno skrinjo (350 1). Cena ugodna. Informacije do 15. ure na telefon 21-098, popoldne pa
20-481.
SENO prodam. Rifelj, Ločna 47, Novo mesto.
GRUŠT (9,5 x 11,5) prodam. Telefon 26-370.
MLADO KRAVO prodam. Vsa garancija. Ivan Lavrič, Stare žage 16, Dolenjske Toplice.
PRODAM diatonično harmoniko B-Es-As znamke Lubas. Cena 14 SM. Jože Novak, Volčje njive 12, Mirna, telefon (068) 47-064.
POCENI prodam štedilnik (elektrika, plin), jeklenko, šivalni stroj Singer, hladilnik, zakonsko 'posteljo, pomivalno korito, itison (4 x 4), divan, čoln maestral, gradbene plohe, star pralni stroj Gorenje, lesene obloge, tenis lopar Donnay. Lubej, Cesta brigad 39, Novo mesto, telefon 25-134.
NEMŠKE OVČARJE, stare 7 tednov, brez rodovnika, prodam. Heroja Slaka 29, Trebnje.
PRODAM hladilnik Gorenje z omaro ali brez nje in sedežno garnituro. Telefon 23-069.
PRODAM kozo in dele za katrco. Tel. 26-677.
CANON AV-1, 1.4/50 mm, črn, s profi kovčkom prodam ali zamenjam za kasetofon. Tel. 79-524.
PRODAM črno-beli televizor za
15.000	din in pony ekspres. Tel. 82-230, popoldne.
PO UGODNI ceni prodam leseno montažno vikend hišico (6x3), z možnostjo ureditve podstrešnih sob, in ostrešje za hišo 14 x 10 m Vito Žičkar, Kremen 38, Krško.
PRODAM dve kozi z mlekom, stari eno leto. Šturm, Gradac 80, Bela krajina.
PRODAM suho seno, košnjo v letošnjem letu, koruzo vstrokih,krompir igor, ter suhe hrastove plohe. Tomič, Loke 10. Straža.
HARMONIKE frajtonarice prodam. »Kuclar« Cs, Fs, H, starejša in Melodija B, Es, As, nova. Martin Jurejevčič, Kot pri Semiču, 68333 Semič (blizu železniške postaje, pri zapornicah).
UGODNO prodam barvni televizor Gorenje v okvari. Janez Jereb, Novomeška 2, Šentjernej.
PRODAM 300 kg koruze. Jakše, Škrjanče 2A, Novo mesto.
DOMAČE ZAJCE prodam. Saje, Drska 51, Novo mesto.
PO UGODNI ceni prodam 4000 kg sena. Sodja, Sela pri Jugorju 8.
PRODAM seno, kobilo in vprežni voz (16 col). Doberdrug, Groblje 3, Novo mesto, tel. 26-566.
PRODAM novo diatonično harmoniko Melodija (Be, Es, As) za 50 M. Drago Tratnik, Irča vas 5, Novo mesto.
PRODAM večjo količino sena iz Gore nad Sodražico. Informacije na tel. (061) 451-395, popoldne.
SENO prodam. Saje, Malenška vas 16, Mirna peč.
PRODAM bencinski motor Honda (6 KS) v odličnem stanju. Tone Muren, Jurka vas, Straža.
PRODAM krompir igor. Bevc, Šmalčja vas 7, Šentjernej.
PRODAM krompir igor, zaprašen proti kaljenju. Bakšič, Koroška vas 4, Novo mesto.
BOBNI »PREMIER« — veliki komplet, doboš »Ludwig — snare 14«, činele paiste HI — HAT, ugodnopro-dam. Jože Jurečič, Zloganje 30, Škocjan, tel. 22-441 interna 647, dopoldne.
PRODAM 3 t sena. Janez Jereb, Slinovce 14, Kostanjevica.
RAZNA OBLAČILA in trosed oddam v zameno za drva. Tel. 23-561.
PRODAM šivalni stroj Bagat—Sonja. Cena ugodna. Informacije na telefon 21-281, po 15. uri.
LES, obdelan za brunarico, dolžine 4 in 5 m, pribl. 5 m5, prodam. Naslov v upravi lista (2345/86).
PRODAM 80-litrski električni boj,-ler, star eno leto. Božič, Regerča vas 34 a, Novo mesto.
PRODAM avtoradio s kasetofonom za 2,5 M. Tel. 25-735, po 19. uri.
PRODAM etažno centralno peč »Emo central 23« z bojlerjem in 25-litrsko ekspanzijsko posodo. Alojz Potočar, Prečna 84, tel. 24-238.
PRODAM belo poročno obleko številka 40. K Roku 81, Novo mesto.
PRODAM prikolico za prevoz živine in kosilnico Agria. Čarman, Gor. Stara vas 4, Tržišče. r
MALO rabljen plinski boljer, pretočni, 10 1, prodam. Telefon 23-979.
PRODAM dobro ohranjeno otroško posteljo z jogijem. Tel. 20-412.
PRODAM pralni stroj Zopas supe-ravtomatik 570 s popolnoma novim motorjem za 30.000 din. Baloh, Šmarješke Toplice 112.
PRODAM koruzo in krmilno peso. Mačkovec 9, Novo mesto.
PRODAM 1000 kg sena. Kosec, Češča vas 22, Novo mesto.
PRODAM 7 t sena in detelje. Cena po dogovoru. Lojk, Pangrč grm 4, Brusnice.
ŠPORTNO kolo personal, popolnoma novo, prodam. Tel. 21-797.
PRODAM 1000 kg sena in detelje. Tel. 24-356.
kupim
posest
HIŠO z vrtom nad reko Krko oddam brezplačno tistemu, ki mi pomaga s posojilom, katerega vrnem po dogovoru. Ponudbe pod šifro: »PRIMERNO ZA VIKEND«
V MRČNIH SELIH pri Senovem ugodno prodam 30 arov zemljišča za vinograd. Franc Klavžer, Veliki Kamen 5, 68282 Koprivnica.
MANJŠE POSESTVO (2,25 ha) z gospodarskim poslopjem, na relaciji Brestanica-Senovo, ugodno prodam. Vsi, ki ste zainteresirani, pridite v nedeljo, 27. 4., do 11. ure v gostilno »PRI LIPI« v Brestanici.
PRODAM zazidljivo parcelo z lokacijsko dokumentacijo v Gotni vasi. Telefon (061) 772-769.
PRODAM večji vikend, primeren za stanovanjsko hišo, z vinogradom, ob asfaltni cesti, 3 km od Krškega. Informacije na telefon 62026 in 089/3145097 ZRN.
NJIVO (24 a) pri Grobljah prodam ali zamenjam za vinograd v okolici
Šentjerneja. Ivan Metelko, Staro sejmišče 12, Šentjernej.
PRODAM starejšo hišo z vrtom v Črnomlju. Telefon 84-530 int. 362, dopoldne.
V OKOLICI Škrjanč prodam 60 a gozda. Informacije po telefonu (068)
21-687.
PRODAM ali oddam za daljši čas vikend nad Prečno. Telefon (061) 722-807, zvečer.
PRILIKA! POCENI prodam hišo z8 ha zemlje na Dobrovi v hribih nad Senovim, primerno za vikende in vinograde. Informacije po tel. (043) 821-417, vsak delovni dan od 7. do 15. ure, ali na naslov Milka Ivačič, Glogo-vac 12,43324 Koprivnički Bregi.
V BLIŽINI Otočca prodam hišo z vrtom, vinograd in njivo. Informacije na tel. (068) 85-133, po 20. uri.
ZARADI finančne pomoči pri gradnji hiše v Brežicah oddam v njej 40 m2 prostora, primernega za pisarno, stanovanje ali lahko obrt. Telefon (041)572-611.
Naprošamo očividca prometne nesreče, ki se je pripetila 20. aprila ob
2.30	na cesti med Otočcem in Šmarješkimi Toplicami v Kronovem, da se javi na tel. 85-174.
ODDAM zelenjavni vrt v obdelavo pod ugodnimi pogoji. Paučič, Ljubljanska 4, Novo mesto.
V NOVEM MESTU se je izgubil foksterier. Sliši na ime Ali. Prosimo, če bi kdorkoli vedel kaj o njem, naj sporoči na naslov Kraševec, Lamutova 21, Novo mesto, tel. 22-634.
ALOJZ TRLEP, Dol 2, Šmarješke Toplice, prepovedujem vožnjo po travniku k. o. Zbure s parcelno št. 2277/3 in po dvorišču. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
ALBIN HOČEVAR in JOŽE HOČEVAR iz Čužnje vasi 38, Trebelno, preklicujeva vožnjo po najinem vrtu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bova sodno preganjala.
ALOJZ KOCJAN iz Klenovika 6 prepovedujem vsem vsako vožnjo po moji parceli — travniku v Zburah. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
x RUDI ADLEŠIČ, Semiška 3, Črnomelj, preklicujem neresnične besede, ki sem jih izrekel proti STANKU ČRNIČU, Pribinci 5, Adlešiči.
MARIJA ŽUŽEK, Gor. Gradišče 10, Šentjernej, prepovedujem prodajo premičnin ali nepremičnih, ki so v moji lasti, sicer bom kupce sodno preganjala.
čestitke
v DRAGI mami MARICI OKLEŠČEN, Praproče 7 pri Straži, želijo za 50. rojstni dan veliko sreče in zadovoljstva v krogu svojih dragih, predvsem pa zdravja in še mnogo let — mož Alojz, sin Zdenko in hči Slavka z družino.
DRAGIMA IVICI in JOŽETU KRENU, Paderšičeva 11, Novo mesto, želimo za 20-letnico poroke, da bi bila zdrava in zadovoljna še vrsto let v krogu svojih. Mama in oče Mrharjeva.
DRAGI in skrbni mami ANGELI ŠALI iz Vavte vasi za njen 80. rojstni dan iskreno čestitamo in iz srca želimo zdravja ter še mnogo srečnih let v krogu svojih najdražjih — Štefka in Lojze z družinami.
FRANCU NOVAKU iz Stranske vasi, ki bo 1. maja praznoval 50-letnico, želijo vse najboljše mama, bratje in sestre z družinami.
obvestila
KUPIM hribovsko kosilnico s kar-danom v sredini. Telefon (062) 794-557, od 17. ure dalje.
KUPIM 30 m2 rabljenih salonitnih plošč, po možnosti plitvi val. Andrej Zupančič, Podbočje 1.
GOSTILNA ROGELJ, Rdeči kal, vabi na praznovanje 1. maja. Za dobro razpoloženje bo poskrbel ansambel JOŽETA GOTLIBA s pevko.
SPREJEMAMO naročila za kilogramske piščance za_nadaljnjo rejo ali zakol. Jožica Gerzetič, Šmarjeta 30.
CENJENE stranke obveščamo, da smo odprli fotokopirnico s sodobnimi stroji, in se priporočamo! Anton OBERČ, C. komandanta Staneta 3 (nasproti »Borova«), Novo mesto.
MLADOPOROČENCI! Poročna naznanila, poročne menuje, osebne vizitke, napisne tablice itd. vam hitro in kvalitetno izdela Prepisovanje in razmnoževanje A. JORDAN, Novo mesto, Ragovo 19, telefon 25-953, popoldne.
ČE VAM iz zamrzovalne skrinjeteče ali vam na zunanjih stenah rosi ali ledeni ali vam nenehno deluje in želite kakovostno popravilo, pokličitenatel. (062) 774-806!
CENJENE STRANKE obveščam, da imam zopet na zalogi:
1. naravno jelkino eterično olje za zdravljenje astme, bronhitisa, sinusov, pljučnih bolezni in prehladov,
2. mazilo proti revmi,
3. mazilo proti sklepni revmi in ožilju,
4. mazilo proti glivičnim ekcemom in
5. šentjanževo olivno olje za sončenje, za zdravljenje ran, opeklin, zlomov in preležanin.
Pošljem po povzetju, navodila priložena! Stanislav ERJAVEC, član društva zeliščarjev, Ljubljana, Poklukarjeva 57, tel. (061)264-900.
SERVIS ISKRA in1 ELMA-RO-WENTA v Metliki, Breg revolucije, n. h. (nad Vinsko kletjo). Ivan Petrič elektroinstalacije in popravilo gospodinjskih aparatov, tel. delavnica 58-649, tel. stanovanje 58-467.
ZAHVALA
V 90. letu starosti nas je 4. aprila zapustila naša ljuba mama, tašča, stara mama, sestra in teta
MARIJA BANIČ
roj. Mencin
iz Dobruške vasi 10
Vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, izrazili sožalje, poklonili vence in cvetje Jo spremili na zadnji poti iz domače hiše žalosti na pokopališče v Škocjanu, prisrčna hvala. Zahvaljujemo se predstojniku dr. Smiljanu Trobišu in osebju pljučnega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto za pomoč in izkazano požrtvovalnost. Hvala osebju Zdravstvenega doma Škocjan za vso pomoč pri zdravljenju-, g. župniku za ganljive besede in lepo opravljeni obred.
VSI NJENI
Pomlad vzcvetela bo, lipa ozelenela bo. ali tebe, dragi oče, več ne bo, ker te črna zemlja krila bo.
ZAHVALA
Ob nenadni smrti našega očeta
JOŽETA RADOVIČA
odlikovanega borca NOB, rabskega interniranca
iz Sečjega sela 6
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom in vaščanom, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, izrekli sožalje, pokojnika zasuli s cvetjem in se v tako velikem številu zadnjič poslovili od njega. Zahvala velja tudi delovnim organizacijam PETROL-TOZD Brežice, Novoteks-TOZD konfekcija 1 Vinica, kolektivu KZ Dragatuš, govorniku za poslovilne besede ter župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
Če bi bridka solza te zbudila, ne bi črna zemlja te pokrila.
ZAHVALA
Huda bolezen je končala življenjsko pot v 81. letu starosti našemu dragemu možu, očetu, staremu očetu, tastu in stricu
FRANCU TOMŠETU
iz Mlake 41, Stara Cerkev
Prisrčno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem ter vaščanom Mlake, ki so nam izrekli sožalje in darovali cvetje ter pospremili pokojnega na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo za skrb, nego in lajšanje bolečin osebju Zdravstvenega doma Kočevje, kolektivu Kočevski tisk, godbi in pevcem iz Kočevja, gospodu župniku za toplo opisano pokojnikovo življenjsko pot in za pogrebni obred, praporščakom, pogrebnikom ter družinam Križman, Debeljak, HorvaT in Trdin za nesebično pomoč v zadnjih, najtežjih trenutkih.
Žalujoči: žena Štefka, sin Ivan z družino, sin Rajko z družino, hčerka Štefka z družino in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Nepričakovano nas je v 57. letu starosti za vedno zapustil dragi mož, oče, sin in brat
ALOJZ PAJK
iz Žužemberka
Ob boleči izgubi moža in očeta se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom, ki so nam izrekli sožalje. Posebna zahvala sosedom, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, LD Plešivica Žužemberk za požrtvovalno in humano pomoč, lovskemu pevskemu zboru iz Medvod, godbi, kolektivu ISKRA KEKO Žužemberk, ZD Novo mesto, postaji milice Velike Lašče, sošolcem 4.b. razreda zdravstvene usmeritve iz Novega mesta in tovarišicam za tolažilne besede. Prav tako hvala govornikom Martinu Šušteršiču, mag. Dušanu Lavriču in Ivu Plutu za poslovilne besede. Zahvaljujemo se vsem, ki so pokojnika spremili na njegovi zadnji poti in mu podarili cvetje in vence. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Olga, sin Zmago z družino, hči Saša, mama in brat Roman z družino
ZAHVALA
7. aprila je prenehalo biti dobro srce naše drage mame, stare mame in prababice
MARIJE
LEGAN
roj. Trlep
z Jame pri Dvoru 11
Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, pokojnici darovali cvetje in se od nje tako številno poslovili. Iskrena hvala kolektivu delovne skupnosti SIS stanovanjskega in komunalnega gospodarstva, Cestnega podjetja—T-OZD gradnje, Novolesa-TOZD Tovarna drobnega pohištva, IMV-TOZD Tovarna avtomobilov in duhovniku za lepo opravljeni obred.
VSI NJENI
ZAHVALA
V 68. letu starosti nas je 7. aprila po težki bolezni zapustil dragi mož, oče, stari oče in brat
JOŽE HRASTAR
iz Brusnic št. 82
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje ter pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Onkološkemu inštitutu v Ljubljani za dolgoletno zdravljenje in zdravstvenemu osebju novomeške bolnišnice za nego in lajšanje bolečin. Še posebej smo dolžni zahvalo ZB in tov. Kralju za poslovilne besede ob odprtem grobu, pevcem za zapete žalostinke in župniku za lepo opravljeni obred, kakor tudi OOS in sodelavcem Komunale in OOS IMV-TOZD TA in sodelavcem materialnega oddelka ter kadrovsko-pravnega sektorja za podarjene vence in cvetje.
ŽALUJOČI: vsi njegovi
ZAHVALA
V 96. letu starosti nas je zapustila naša mama, stara mama, babica
MARIJA KASTELIC
z Dol. Ponikev
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali, pam izrekli sožalje ter pokojno mamo spremili na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom za pomočter župniku za opravljeni obred in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali terspremili pokojno na zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči in nenadni izgubi ljubega moža, očeta, sina in brata
NACETA MEHA
se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so nam izrazili sožalje, darovali cvetje in ga spremili k poslednjemu počitku. Posebno se zahvaljujemo DO Eurotrans, Mercator, Združenju šoferjev in avtomehanikov, Pihalni godbi iz Ribnice, Avtu Kočevje, vaščanom ter dekanu za lepo opravljeni poslovilni obred. Posebna zahvala za izkazano pomoč tov. Miru Frlinu, OŠ Ribnica.
Žalujoči: žena Ančka, hčerki Tatjana in Slavica, mama, brat Silvo, setri Marica in Alenka z družinami in ostalo sorodstvo
Tiho mama, tiho nenadno odšla si,
, ‘ kje tvoja topla je dlan,
<■ fvMMk	kje	tvoj	pogled	je.
ki polnil je srca naša ob snidenju vsakem?
Ne boža več roka tvoja polja, vrl sameva, mi zremo neme predse, govoreč: hvala ti, mama.
ZAHVALA
Ob boleči, nenadomestljivi izgubi naše drage mame, stare mame, sestre, tete, svakinje in botre
ANGELCE GIODANI
roj. Krištof
iz Klenovika 22 pri Škocjanu
se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje in nam v najtežjih trenutkih pomagali, naši dragi mami pa poklonili toliko lepega cvetja in jo spremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi kolektivoma IMV, tovarni avtomobilov, in Novoteks, TO konfekcija, za pomoč in vence ter gospodu župniku iz Škocjana za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njeni
ihi
Iskra Delta
Komisija za delovna razmerja DO ISKRA DELTA, Ljubljana, Parmova.41.
objavlja prosta dela in naloge za območno enoto v NOVEM MESTU:
za področno enoto Branža farmacija in kemija
1. DIREKTORJA BRANŽE (1 delavec)
Pogoji:
— visoka ali višja izobrazba tehniške, ekonomske ali računalniške smeri
— 4 leta delovnih izkušenj
— aktivno znanje angleškega jezika
— pasivno znanje nemškega jezika
— poznavanje osnov računalništva in marketinga
— vozniški izpit B kategorije
— organizacijsko komunikacijske sposobnosti
2. VODJO BRANŽNE PRODAJE (1 delavec)
Pogoji:
— visoka izobrazba ekonomske smeri
— 3 leta delovnih izkušenj
— aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika
— poznavanje operacijskega sistema in marketinga
— vozniški izpit B kategorije
3. SISTEMSKEGA INŽENIRJA PRODAJE SPECIALISTA (1 delavec)
Pogoji:
— visoka ali višja izobrazba tehniške, ekonomske ali računalniške smeri
— 3 leta delovnih izkušenj
— poznavanje operacijskega sistema in marketinga
— znanje angleškega jezika
— vozniški izpit B kategorije
4. FINANČNEGA SPECIALISTA (1 delavec)
Pogoji:
— visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri
— 3 leta delovnih izkušenj
— poznavanje gospodarskih financ in marketinga
— znanje angleškega jezika
5. PROJEKTANTA SW INŽENIRINGA (2 delavca)
Pogoji:
— visoka ali višja izobrazba tehniške, ekonomske ali računalniške smeri
— 4 leta delovnih izkušenj	.
— aktivno znanje angleškega jezika
— poznavanje oblikovanja v računalništvu
6. PROJEKTANTA SPECIALISTA SW INŽENIRINGA (2 delavca)
Pogoji:
— visoka izobrazba tehniške, ekonomske ali računalniške smeri
— 4 leta delovnih izkušenj
— aktivno znanje angleškega jezika
— poznavanje marketinga in oblikovanja v računalništvu
7. PROGRAMERJA ORGANIZATORJA (1 delavec)
Pogoji:
— višja izobrazba tehniške, ekonomske ali računalniške smeri
— 4 leta delovnih izkušenj
— znanje angleškega jezika
— poznavanje operacijskega sistema, programskih jezikov in oblikovanja v računalništvu
8. PROGRAMERJA (1 delavec)
Pogoji:
— višja ali srednja izobrazba tehniške, ekonomske ali računalniške smeri
— 2 leti delovnih izkušenj
— znanje angleškega jezika
— poznavanje operacijskega sistema in operativnega programiranja
— vozniški izpit B kategorije
9. ADMINISTRATORJA (1 delavec)
Pogoji:
— štiriletna ali triletna izobrazba ekonomske, splošne ali administrativne smeri
— 6 mesecev delovnih izkušenj
— znanje strojepisja
— znanje angleškega jezika
Dela in naloge združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo je v skladu s pravilnikom o organiziranosti delovne organizacije. Kandidati naj pisne prijave s kratkim opisom dosedanjih del in nalog, življenjepisom in priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: DO ISKRA DELTA, o.e. kadrovsko področje, Ljubljana, Parmova 41.
Dodatne informacije so na voljo v Območni enoti Novo mesto, tel. 23 263.
328/17-86
računalniški sistemi delta -
NOGOMETNI TURNIR
MIRNA PEČ — V počastitev 1. maja organizira ŠD Mirna peč v nedeljo, 4. maja, ob 8. uri turnir v malem nogometu. Prijave sprejemajo do 30. aprila, in sicer do 12. ure, na naslov: ŠD Mirna peč, 68216. Kavcijo v znesku 2.000 din je potrebno nakazati na žiro račun 52100-679-14877. Najboljšim ekipam ter posameznikom bodo podelili pokale in praktične ^nagrade.	j
OBVESTILO
NOVO MESTO — Ob množični zastrupitvi s slaščicami, pripravljenimi v slaščičarni gostišča Na trgu, je veliko ljudi iskalo zdravniško pomoč, vse obolele pa je zdravstveno osebje poučilo o ukrepih, ki naj bi preprečili nadaljnje širjenje epidemije. Vendar pa vsi, ki so zaužili okužene slaščice, niso iskali pomoči, čeprav so prav tako lahko bili okuženi s salmonelo in so torej tudi klicono-sci. -Da bi preprečili morebitno širjenje epidemije, opozarja sanitarna inšpekcija UIS Novo mesto vse občane, da pri pripravi hrane in pred njenim uživanjem poskrbijo za vsestransko higieno.
Inovatorski prodor na Japonsko
Priznanja Boštjanjčan-kama in Sevničanu
LJUBLJANA — Na svetovni razstavi otroških izumov lani v Tokijuje sodelovalo 13 slovenskih otrok, med njimi trije učenci osnovne šole Sava Kladnika iz Sevnice: Andrej Mežan ter Helena in Ksenija Železnik iz Boštanja. Prvi je sodeloval z izvirno sestavljanko, deklici pa s posebnim vetrnim pogonom, kije prišel celo na stenski koledar japonske firme Komatsu in šestilo za risanje elips. Slavnostna podelitev priznanj iz Tokija je bila v počastitev nedavnega praznika dneva Ljudske tehnike, 17. aprila, v ponedeljek ob 18. uri v veliki sejni sobi dvorane skupščine mesta Ljubljane na magistratu. Na slavnosti je pel dekliški zbor srednje upravne administrativne šole pod vodstvom tovarišice Marinke Mihelčič in prof. Slavka Mihelčiča. Skladatelj Mihelčič je na klavirju spremljal še dvoje pesmic, ki sta jih zapeli Bo-štanjčanki. Prireditelji so namreč želeli pokazati vsestransko ustvarjalnost otrok. Največ zaslug za naš tako številen prodor v daljno Japonsko ima njihova neutrudna mentorica Štefka Kosič iz Ljubljane, ki je nekdaj učila fudi v Sevnici
METLIŠKI PLES V DOLENJSKIH TOPLICAH
METLIKA — Učenke 3. letnika metliške Srednje šole tekstilne usmeritve bodo jutri, v petek, 25. aprila, v Dolenjskih Toplicah priredile zaključni ples. Vsa stvar se bo začela ob 20. uri, 33 deklet pa je za to priložnost pripravilo pester program, med drugim bogat srečelov, v katerem bo v prodaji 500 srečk in vsaka bo zadela, za nagrade bodo izdelki Beti, Novoteksa, Laboda, Kometa in drugih metliških in črnomaljskih delovnih organizacij. Na licitaciji bo torta in živ zajec. Za ples bo igral ansambel Odmev.
Se bo moped odpeljal v Brusnice?
Če je soditi po dogajanjih minuli teden, potem je priljubljenemu motorčku APN-4, ki ga novomeška Novotehna podarja poštarju, ki bo do 22. maja pridobil največ novih naročnikov Dolenjskega lista, najbliže Jože Franko iz Brusnic. Do torka je namreč po podatkih naše naročniške službe zbral že 44 novih naročnikov, na drugem mestu je Pugelj iz Dolenjskih Toplic s 26 naročniki, Lavka z Dvora jih je zbral 19, Rauh iz Novega mesta 18, itd.
Do konca naše akcije je. torej še slab mesec, poštarje pa opozarjamo, da bodo v končnem seštevku šteli le naročniki, ki bodo imeli do konca leta poravnano naročnino.
Desetkrat na tekmovanju kovinarjev
»Varilci smo preveč zapostavljeni, pravi Jože Jakše
ČRNOMELJ - Med tistimi, ki so se preteklo soboto v Črnomlju pomerili na 10. jubilejnem občinskem proizvodnodelovnem tekmovanju kovinarjev, je bil tudi Jože Jakše, edini med 79 tekmovalci, ki ni doslej izpustil niti enega tekmovanja. Poleg tega je sodeloval na osmih republiških tekmovanjih ter enkrat celo na državnem, s tem pa je edini v občini in dolenjski regiji, ki je z varjenjem C02 prišel tako daleč.
»Bil sem tudi me pobudniki tega tekmovanja, priznam pa, da bi gotovo že odnehal, če me ne bi neprestano spodbujal varilni tehnik Tone Prijanovič,« pove Jakše, ki je tudi letos osvojil prvo mesto. Res pa je, da se hoče sam vedno znova potrjevati, preverjati, če je še vedno dober varilec, poleg tega pa hoče s tem dati zgled mladim. Jakše je namreč ne le po stažu, ampak tudi po letih med najstarejšimi črnomaljskimi tekmovalci.
ŽD1N J A VAS—V teh časih pomeni vsak kilometer novo asfaltirane ceste že pravo delovno zmago, še posebej, če se takšen finančni zalogaj omislijo v kakšni odročni krajevni skupnosti. En kilometer novo asfaltirane ceste rra ni nikakršna razdalja, pa vendar Ždi-njčanom pomeni največ, kar so v vseh letih naredili skupaj. To seje videlo tudi na slavju v četrtek popoldan, ko so cesto slavnostno odprli in zalili.
Vaške poti, ki po nalivih tudi tega imena ni zaslužila, so se lotili že pred dvema letoma. Največ težav jim je povzročalo zbiranje denarja, saj je moralo vsako od 45 gospodinjstev primakniti v blagajno za asfalt kar 70.000 din, lastniki zidanic v okolici pa so prispevali po 30.000 din. Ko so na koncu svoj dragoceni prispevek dale tudi delovne organizacije Krka — tovarna zdravil, Gozdno gospodarstvo in Novoteks ter še nekatere druge, so se dela začela. Vaščani so sami izvrtali v skalnati teren na stotine vrtin za miniranje, razgrnili so več kot 2000 mJ gramoza, na koncu so »piko na i« pritisnili stroji in delavci novomeškega Cestnega podjetja. Sevedajepolovičen finančni delež in ves grampz prispevala sama krajevna skupnost Otočec, predsednik sveta krajevne skupnosti Slavko Junc pa ima po mnenju gradbenega odbora največ zaslug, daje akcija prišla do konca. »Vse skupaj bi pri podjetju veljalo 15 milijonov dinarjev, seveda pa se da z iznajdljivostjo in prostovoljnim delom narediti pol ceneje,« je povedal prizadevni predsednik Slavko Junc, ki mu je v šestletnem stažu v svetu krajevne skupnosti to že štirinajsta asfaltirana cesta. Zmagoslavja v Ždinji vasi je še posebej vesel, saj je bila ta do sedaj po razvoju najbolj
• • •
RAZSTAVA ZNAMK
METLIKA — V počastitev dneva OF in pfaznika dela bo v petek, 25. aprila, v Ganglovem razstavišču v Metliki otvoritev razstave znamk, ki jo je pripravilo Filatelistično društvo Oton Župančič iz Črnomlja v sodelovanju s karlovškimi filatelisti. Razstava, katere tema je osvobodilna fronta in 1. maj, bo odprta do 11. maja.
NASTOP VILIJA PETRIČA
BREŽICE — V nedeljo, 11. maja, bo v Brežicah ob 15. uri in v Sevnici ob
19.30	nastopil ansambel Vilija Petriča iz Ljubljane ter predstavil svojo kaseto »Kadar Slovenec zapoje«. Vabljeni!
Jože Jakše
»Vendar zadnje čase vse bolj premišljam, da ne bi več tekmoval. V Beltu, kjer sem se zaposlil pred dvema desetletjema, sem namreč ves čas ostal varilec, čeprav je ta poklic izredno težak. Tako težak, da ne vem, če ga bom še lahko opravljal, in to je glavni razlog, da ne razmišljam več o tekmovanju. Žal je naš poklic presTabo priznan, lahko bi rekel celo, da je zapostavljen. Menim, da bi tudi prt varilcih C02 morali razmišljati o beneficirani delovni dobi,« je prepričan Jože Jakše, njegovi sodelavci pa bi mu pri tem gotovo pritrdili.
B.M.
V Ždinjo vas po asfaltirani cesti
Vsega šest minut je preteklo od prejetega obvestila do trenutka, ko so novomeški gasilci iz Krke potegnili 5-ietnega Edina Tiriča
Cesta za polovično ceno
NAROČILNICA
Naročam tednik Dolenjski list. Pošiljajte mi ga na naslov Priimek in ime: -----------------------------------—-----------------------
Ulica in hišna št.:
Poštna številka in kraj.: Št. osebne izkaznice:______
Celoletno naročnino bom poravnal, ko bom dobil položnico.
Datum: -----------------------------—-----------------------
Podpis:  ---------------------------------------------------
NOVOTEHNA
Iz deroče Krke rešili otroka
NOVO MESTO — Le malo je manjkalo, pa bi se sobotna nedolžna otroška igra petletnega Edina Tiriča za bloki v »Plavi laguni« na novomeški Cesti herojev končala tragično. Le hitro posredovanje in prisebnost gasilcev novomeškega Zavoda za požarno varnost sta preprečila najhujše.
Mali Edin se je v soboto okoli 11. ure igral za domačim blokom in med igro zašel na obrežje Krke, kjer je hotel pobrati palico. Fantiču pa je spodrsnilo in omahnil je v naraslo in deročo Krko. Pustimo sedaj vnemar vprašanje, kako to, da otroci lahko pridejo z igrišča do Krke; do
podobne nezgode je namreč prišlo že lani, a se iz nje očitno nismo naučili prav ničesar. Poglejmo, kako so sobotni dogodki potekali naprej. Deroča Krka je fanta že nesla s seboj, ko je obvestilo o nesreči prišlo cfo gasilcev novomeškega Zavoda za požarno varnost.
Brane Baržič je bil v soboto popoldne vodja izmene.
»Ob 11.20 nas je ženski glas obvestil o nesreči, že ob 11.26 pa je bil otrok v naših rokah. Takoj po prejetem obvestilu smo namreč Brane Murn, Jože Benkič, Janez Gornik in jaz s posebnim reševalnih vozilom RW-2 odpeljali db mesta nesreče, ki je na srečo le nekaj deset metrov oddaljeno od našega zavoda. Urno smo z vozila sneli gumijasti čoln. s katerim smo se trije odpravili po otroka. Vsa sreča, da je imel
fantič na sebi bundo, kajti samo ta gaje držala na površju. Malega Edina je Krka nosila že kakih 300 metrov, ko smo ga rešili iz mrzlih valov. Se na čolnu smo ga pričeli oživljati, vendar fant ni kazal nikakršnih znakov življenja. Lahko si potem predstavljate naše veselje, ko smo izvedeli, da seje zanj vse srečno končalo in da njegovo življenje ni več v nevarnosti. Tega občutka se ne da opisati, še posebej zame ne. Veliko ljudi sem že potegnil iz Krke, a doslej nobenemu ni bilo pomoči. Tokrat pa smo rešili otroka.«
B.	BUDJA
ZLATA JANČEVA POROKA — V krogu svojih otrok in vnukov sta v soboto v Dolenjski galeriji rekla drugi DA zakonca Jože in Angela Janc iz Lešnice pri Novem mestu. Prvič sta se poročila natanko pred petdesetimi leti v Beli cerkvi. V zakonu se jima je rodilo osem otrok, danes pa jim dela veselje že 13 vnukov.
S SESTANKA LAČEN KOT PES
Sestanek je bil sklican za ob 8. uri zjutraj. Na vabilu je pisalo, da je pomemben, da se bo govorilo o življenjsko resnih stvareh.
— Kmete je treba prepričati, da bodo letos posejali več koruze in pšenice kot lani, je zakopal tovariš Župan.
— Izgovorov, da ni dovolj umetnih gnojil, rezervnih delov in nafte, ne bomo upoštevali, je takoj na začetku preprečil pomisleke te vrste tovariš Izvršnik.
— Vsako ped zemlje je treba obdelati. Kdor bo pridelal solato zase, ne bo delal gneče po zelenjavnih trgovinah, je razpredal tovariš Sezedelejevič, ki je.sicer
hodil po solato, korenje, krompir in čebulo k tašči.
— Če se bomo lotili pametne obdelave zemlje, ne bo treba ničesar uvažati. Poleg tega bo pridelkov dovolj in po logiki bodo cenejši. Poglejte: zdaj so že jabolka po 500 din. Morda tudi več, je bil preračunljiv tovariš Sindikalič.
— Repičevina je svojčas preživljala sebe, kraje blizu nje in borce. Poglejte pa danes. Po prašiče hodimo v bližnjo Hrvat-sko. Krave bodo vsak čas le še v muzejih, zadnjega konja sem videl pred desetimi leti. Koze in ovce smo potolkli, baje so nam delale sramoto. V Švici je pri vsaki bajti .ovca, pri nas morate .
še kokos iskan s svečo pri belem dnevu! Če bi nas kdo napadel, bi po treh dneh pocrkali od lakote, seje razpištolil tovariš Puškič.
— To vse je res. Toda če hočemo doseči napredek kmetijstva, moramo v prvi vrsti vrniti zemlji mlade ljudi. Po kmetijah so zgarani starci. Mladež je zbežala v mesta, v dobre službe, v pisarne. Kdo od mladih še hoče smrdeti po gnoju? Kdo? To vas vprašam, je povzdignil glas tovariš Mladič.
— Če bomo akcijo pravilno zastavili, če bomo to vse zapisali v dokumente, v smernice, bomo uspeli. Kmetijstvo bo zacvetelo, je prehajal v navdušenje tovariš Župan.
— Besede z našega sestanka morajo preiti na druge sestanke. Konec je zaplankanosti: naše misli morajo priti do republike, do federacije. O tem morajo razpravljati in bodo razpravljali najodgovornejši ljudje v Belem mestu, je prestopil meje Zelene gore tovariš Izvršnik.
— Mi smo svojenaredili. Kritično smo povedali, kaj ni prav. Na drugih je, da store enako, je mimo predsednika zaključil sestanek tovariš Sezedelejevič.
Domov sem se vračal z dobrimi vtisi, vendar lačen kot pes. Verjetno zato, ker nisem zajtrkoval. Sestanek je bil namreč sklican za 8. uro zjutraj.
TONI GAŠPER1Č
Boben se bo zavrtel 29. maja
Od začetka velike nagradne akcije je Dolenjski list naročilo že 463 ___________ljudi
Še dobre tri tedne časa imate, da se naročite na Dolenjski list in tako pridete v boben, ki bo 29. maja razdelil renault 4 GTL in druge dragocene nagrade. Če ste že naš na-
• Poleg renaulta 4 GTL, ki ga je prispevala generalna pokroviteljica igre IMV, čakajo naše stare in nove naročnike še druge nagrade. Med njimi je hladilnik Emone Dolenjke iz Novega mesta. Opekarna Zalog je prispevala več kompletov vinote-karjev, Krkina zdravilišča počitnice v Šmarjeških in Dolenjskih Toplicah, Jutranjka iz Sevnice otroški komplet iz programa Nana, Beograjska banka iz Novega mesta 3 hranilne vloge po
5.000	din, Ljubljanska banka-Te-meljna dolenjska banka 10 hranilnih pisem po 5.000 din, Novoles se je pridružil kar z desetimi gugalniki, Mercator-Kopitarna iz Sevnice je prispeval 6 parov slovitih cokel, Elan iz Begunj tekaške smuči, GIP pionir iz Novega mesta harmonika vrataN PIO Stil, Novoteks iz Novega mesta dva izdelka Teens po izbiri, tovarna zdravil Krka več deset nagrad iz svojega kozmetičnega programa, Labod iz Novega mesta 5 moških srajc po zadnji modi, Dana z Mirne pa seje izkazala z dvema košarama, v vsaki je za 25.000 din tekočih dobrot.
ročnik in imate naročnino plačano do konca leta, nimate več nobenih skrbi, vaše ime je že v posebnem predalu, kjer čaka na žrebanje. Od začetka velike nagradne akcije za stare in nove naročnike Dolenjskega lista je naš tednik naročilo že 463 ljudi.
na repu in med vsem triindvajsetimi vasmi v krajevni skupnosti tudi najtežje dostopna. Krajani pa se že veselijo naslednjih akcij, napeljevanja telefona in vodovoda, v nekaj letih pa bodo končali tudi nov dom gasilcev in družbenih organizacij.
J. P.
VSI SO PRISPEVALI — Od srede minulega tedna je asfaltiran nov cestni odsek od gostilne Pugelj pod Trško goro do Ždinjff vasi. Pri gradnji velja še posebej pohvaliti delo gradbenega odbora in njegovih prizadevnih članov, ki so za cesto žrtvovali na desetine ur svojega prostega časa. To so bili: Jože Škufca, Ivan "Klobučar, Anton Rifelj in Aco Dukič. (Foto: J. Pavlin)
JOŽE ANZLOVAR
Koliko rok, koliko usklajenega delovanja tisočev brezimnih ljudi je potrebno, da življenje teče kolikor toliko normalno: da zjutraj pride časopis na mizo, pa kruh, mleko! Le tu in tam se kakšen posameznik prebije iz anonimnosti, morda dobi skromno priznanje za svoje večletno delo, pa ga že spet potegne za sabo reka večnega dela. Tak je tudi Jože Anžlovar, doma iz Dol. Selc. Že štirinajst let prevaža mleko s sedmih zbiralnic v osrednjo zbiralnico v Trebnjem. Vsako jutro vstaja že pred peto, da bi prišel do osme ure v Trebnje. Toda potem delo zanj še ni opravljeno: doma ga čaka kmetija, pa živina, pa funkcija predsednika sveta krajevne skupnosti v Knežji vasi. Za uspešno opravljanje vseh teh opravil bo dobil eno izmed letošnjih priznanj OF v trebanjski občini.
»Četrto leto teče, odkar sem predsednik sveta krajevne skupnosti. Komaj čakam na to, da vsaj malo izprežem. Ni lahka takalefunkcija. Vsi bi radi čimprej asfalt, denarja pa je malo, premalo, da bi vsem ustregli. Saj imamo že drugi samoprispevek, toda naša krajevna skupnost je majhna, pa se denarja niti ne
more kdove koliko nabrali,« pripoveduje Anžlovar.
Kljub vsem težavam pa je Anžlovar kot predsednik sveta veliko naredil za krajevno skupnost. Prav zato so ga njegovi sokrajani predlagali za priznanje. Pa pri vsem tem delo v krajevni skupnosti niti ni bilo odločilno. Anžlovar, kije že zgodaj spoznal, kako težko zna biti življenje, je zmeraj pripravljen priti na pomoč. In tako se mu redno vsak dan dogaja, da je za ljudi, katerim se zdi pet kilometrov oddaljeno Trebnje na koncu sveta, tudi neke vrste poštar. Skoraj ne mine dan, da mu ne naročijo prinesti zdravit pa kruha, piva in drugih podobnih reči. Vsega tega ne bi zmogel, če bi žena ne poskrbela za njunih sedem otrok, če bi ne vsako jutro odpravila živine, medtem ko je Anžlovar prevažal mleko. Brez slednjega opravila pa.tudi ne bi šlo, sajje to bil edini možen dodaten vir zaslužka.
» Včasih so biti naši kraji hudo zapostavljeni. V zadnjem času pa se vendarle nekaj premika. Obljubljajo nam, da bomo dobili okoli 7 milijonov dinarjev za ceste. Ko bomo zgraditi ceste, bomo začeti s telefonom. Če hočemo vse to opraviti, potem potrebujemo veliko časa. Danes je že tako, da moramo biti povsod zraven. Pri pogovorih in potem pri delu. Sicer se lahko zgodi, da delavci kaj po svoje zmašijo, pa je denar vržen stran, « trezno dodaja.
Skromen kot je, Anžlovar meni, da je še dosti ljudi, ki bi si zaslužili priznanje. Hkrati pa je priznanja Osvobodilne fronte tudi vesel. Za bežen trenutek bo stopil iz brezimnosti. Za Tre-banjce vsaj nekaj časa nebo »neki« traktorist, ki vsako jutro ob osmi uri pelje skozi mestece. Potem pa se bo spe fvse nadaljevalo po starem. Anžlovar ja to ne bo motilo, on že ve, da življenje ni samo praznik, ampak da je predvsem delo in večen napor.
J. SIMČIČ
' • ■	-	r-
'■
■ •
WiSsi
’w:sr-_
>f- .-V. fjf"-!
s
n\ \
Jr t	
	■ 1
*	
-v\ V—v *	
	w
'	: i*
v\	x V?
'4 .	■ \
* ‘ A*. - »'	
V SLOVENSKEM IZDELKU JE LE PETINA ZNANJA
Janez Stanovnik, član predsedstva SRS, si je za nekaj povedanih, sicer bolečih resnic na slovenskem mladinskem kongresu v začetku aprila v Krškem prislužil Iskreno odobravajoč aplavz. Med drugim je dejal, da smo v Sloveniji v povojnem razvoju dosegli ogromne rezultate. Slovensko gospodarstvo smo Industrijsko prestrukturirali. Začeli smo s polovico kmečkega prebivalstva. Danes ga je le Se 14 odstotkov, delež prebivalstva v industriji pa je porasel s 16 na 38 odstotkov. V Evropi danes ni države, ki bi Imela v industriji toliko aktivnega prebivalstva. To preobrazbo smo dosegli v rekordnem času, a tudi zato, ker smo v tem času zanemarjali celo vrsto bistveno važnih dejavnikov. Razvoja industrije in povečanja produktivnosti nismo dosegali z razvijanjem
kvalitativnih faktorjev razvoja znotraj industrije, ampak z množično subvencijo Industrializacije, s selitvijo akumulacije Iz poljedelstva v Industrijo in z rušenjem odnosov s svetovnim gospodarstvom, kar nas je pripeljalo v krizo. Možnost nadaljnjega razvoja našega gospodarstva ni v ponavljanju ali nadaljevanju tega, kar smo delali v preteklosti, ampak v popolnoma drugačni, kvalitativni poti, ki je pot tehnološkega razvoja. Odslej lahko rastemo in napredujemo edino še s kvaliteto, ne pa s kvantiteto, je rekel Stanovnik.
. Za to kvaliteto pa, žal, nimamo kakšnih posebno dobrih pogojev ali temeljev — to moramo priznati In poudariti celo ob prvomajski praznični vznesenosti —• ne v tehnologiji, opre-
mi, ne v kadrih. Zgleda, da ni niti dejanskega spoznanja njene nujnosti niti volje zares priti do nje, čeprav je nujnost tehnološkega razvoja, prestrukturiranja gospodarstva in vključevanja v mednarodno delitev dela v najrazličnejših političnih nastopih in govorih preglasila v zadnjih nekaj letih, ko živimo s krizo in v krizi, do absurda prežvečeno formulo, kako moramo »več In bolje delati« pa nam bo menda spet lepo oziroma vsaj bolje.
Stara resnica je, da Imamo v Sloveniji preveč zastarelo, visoko amortizirano, okostenelo In za sodobnost zelo neustrezno gospodarsko strukturo. Imamo surovinsko In energetsko potratno Industrijo, ki nadpovprečno obremenjuje okolje in ki še kar zahteva vedno nove, predvsem nekvalificirane delavce. Teh je v izobilju v manj razvitih jugoslovanskih republikah In pokrajinah, na primer na Kosovu, kjer je vsa ta leta pospeševanja razvoja manj razvitih brez pravih ekonomskih računic našla mesto predvsem kapitalno In tehnološko intenzivna proizvodnja. Tudi zaradi tega je v drugih delih Jugoslavije tolikšna brezposelnost, po nekaterih Izračunih najvišja v Evropi, medtem ko je Slovenija tako rekoč otok polne zaposlenosti v morju grozeče brezposelnosti, čeprav tudi s tako slovensko zaposlenostjo *nl vse lepo In prav. Takšno gospodarsko strukturo, ki poleg velikih investicij terja tudi ekstenzivno zaposlovanje slabo Izobražene delovne sile, pri nas kljub priseganju na nujnost prestrukturiranja tudi še naprej vzdržujemo.
Za kvalificirane, zlasti tiste z najvišjo stopnjo izobrazbe, pa Je vse manj delovnih mest, čeprav prisegamo, da je le znanje naša prihodnost. Obstaja podatek, da Imamo Slovenci vsaj 400 ali celo 600 visoko priznanih strokovnjakov, ki so zasedli najvišja in naj-
odgovornejša strokovna In vodilna mesta na univerzah, v raznih inštitutih in v Industriji v Evropi In Ameriki, ker so imeli dovolj poguma In volje, da so ušli anonimni povprečnosti, stagniranju in celo nazadovanju, ki je večino čakalo z delom v domačih logih, kjer je znanje pri rasti družbenega proizvoda udeleženo le z 20 odstotki. Tak delež so imeli v Zahodni Evropi in na Japonskem leta 1960, na Japonskem pa danes že dosegajo 75 odstotkov. V naših srednje razvitih sosedah znanje vpliva na rast družbenega proizvoda okrog 50-odstotno.
Pričakovati bi torej bilo, da bomo to znanje in s tem izobraževanje, ki naj bi dajalo znanje, pamet in strokovnjake, na kar prisegamo kot na dejansko nujni pogoj za tehnološki skok v enaindvajseto stoletje, vendarle gledali in obravnavali malo drugače. Bodo k temu končno kaj pripomogle ostre zahteve z zadnjih kongresov, predvsem mladinskega, tudi po reformi našega izobraževanja? Težko reči. Spoznanje in mnoga resna opozorila, da je naše izobraževanje slabo zastavljeno, da s takim izobraževalnim sistemom nimamo nobene tehnološke perspektive, so stara že vsaj 15 let. V teh zadnjih 15 letih pa je naredilo le še korak ali dva nazaj. V vseh dokumentih zapisana prednost in svetla prihodnost se ni uresničila. Leta 1969 je imelo v Jugoslaviji 2,12 odstotka zaposlenih visoko izobrazbo, 0,98 višjo in 6,95 odstotka srednjo izobrazbo. Ožja Srbija in Hrvaška sta imeli nekaj višje odstotke, Slovenija pa je krepko zaostajala. Visoko izobrazbo je imelo 1,32 odstotka zaposlenih, višjo 0,69 in srednjo 5,96 odstotka zaposlenih. Leta 1981 so bila razmerja praktično nespremenjena. Jugo-* slavija je Imela 6,6 odstotka zaposlenih z visoko, 5,47 z višjo In 18 odstotkov s srednjo izobrazbo, Slovenija pa 4,67 z visoko, 4,8 z višjo in 17 odstotkov s srednjo Izobrazbo. Na žalost ima celo ta, kaj skromni slovenski strokovni potencial hujšo napako. Kar dobra tretjina zaposlenih z visoko izobrazbo in več kot polovica tistih z višjo izobrazbo je namreč komaj videla ali še to ne šolo do znotraj. Izobrazbo so jim namreč priznali v tovarnah na osnovi znanega, na zadnjem mladinskem kongresu zelo ostro kritiziranega instrumenta »z delom pridobljene delovne zmožnosti«, o katerem so sicer zelo različna mnenja. Visoko izobrazbo so na ta način priznali 13.000 zaposlenim, višjo več kot 20.000, srednjo nad
16.000	zaposlenim. Visoko kvalifikacijo so priznali skoraj 25.000 zaposlenim, kvalifikacijo nekaj nad 11.000 in polkvalifikacljo skoraj 8.500 zaposlenim. Vsak osmi delavec v slovenskem združenem delu Ima višjo izobrazbo, kot si jo je pridobil s šolanjem. Tako je resnična podoba našega znanja hudo izmaličena. Jasno je le, da dejansko razpolagamo s še manj znanja, kot bi lahko sodili po podatkih o Izobrazbeni strukturi.
Ekstenzivni razvoj še naprej kaže zobe. Za korenito tehnološko prestrukturiranje, za preskok v modernejšo tehnologijo Ima Slovenija prešibak strokovni potencial, če bi hoteli doseči raven razvitih držav, bi v tem trenutku menda potrebovali 700 do 900 novih magistrov In doktorjev znanosti, ki jih sicer ne upošteva nobena razvojna študija. Znanih je tudi nekaj zelo žalostnih in zastrašujočih dejstev. Tako se vpis v srednje šole zmanjšuje, prav tako tudi vpis na višje šole in fakultete, število tistih, ki prekinejo šolanje po osemletki, je preseglo 20 odstotkov. Po letu 1980 naglo upada tudi izobraževanje odraslih. Leta 1975 se je šolal vsak drugi med 15. In 65. letom, danes je ta delež padel na vsega 16 odstotkov. Posebno poglavje pa zaslužijo tudi tako imenovane potrebe združenega dela In izobraževanje na tej osnovi, ki je vse bolj problematično. Izobraževalni ciklusi se namreč podaljšujejo, tehnološki skrajšujejo. Predno uspemo spremeniti nek izobraževalni program In predno pride v proizvodnjo nekaj Izobraženih generacij, se menja že več generacij tehnologije, oziroma bi se moralo menjati, če naj bi dohajali svet. Tehnologija, ki se bo na nekem področju pojavila čez 10 let, je danes verjetno tako neopredeljiva, pravi dr. Ivan Svetlik, da ji izobraževalnih programov ne moremo »pisati na kožo«, še bolj absurdno pa je izobraževanje prilagajati — in to delamo — trenutnim potrebam (nizko kvalifikacijskim), za katere je popolnoma jasno, da bodo oz. da bi morale biti čez 10 let povsem drugačne. Če se bodo nadaljevali sedanji trendi In, žal, nič ne kaže na temeljite zasuke, bomo leta 2000 Imeli povečini napovedi 6,4 odstotke ljudi z visoko, 5,8 odstotka z višjo In 67,7 odstotka s srednjo Izobrazbo. Petina bo še vedno brez kvalifikacij. To pomeni, da ne bomo sposobni sprejemati zahtevnejših tehnologij. Od sedanje zahtevnostne stopnje naše tehnologije naj bi bili tako sposobni narediti naprej le en sam korak. To pomeni, da robotska, mlkroelektronska In podobna tehnologija ne bo tako, kot je ponekod že običajen način proizvodnje. Tako bomo čedalje bolj osamljen otok v Evropi, otok zaostalosti, nerazvitosti, zamujenih in zapravljenih priložnosti. Pa si to res zmoremo privoščiti?
ZDENKA LINDIČ-DRAGAŠ
■ - ■=».
J
Glasba
TOM WAITS
Glasba ima veliko posebnežev. Eden največjih je nedvomno Tom Waits, ki pa ga poznajo le ljubitelji dobre glasbe.
Tom Waits se je rodil 7. decembra 1949 v Južni Kaliforniji. Mati je bila učiteljica, oče duhovnik. Rasel je skupaj z dvema sestrama. Kot pravi sam, je imel navadno otroštvo. »Sem iz tipičnega srednjega sloja, želel sem pobegniti. Vseeno, kam. Starša sta se ločila, ko sem imel deset let. Oče se je še trikrat poročil, mati pa je vzela privatnega dedektiva. Živel je s temi tremi ženami, z mamo in sestrami in vsi so ga pustili na miru. Prva glasba, s katero je prišel v stik, je bila ranchera, mariachi, romantica — mehiška glasba, katero je njegov oče vedno poslušal v avtu.
Z materjo se je pogosto selil. Učila je v šolah za črnce in tu seje Tom Waits navdušil nad Jamesom Brovvnom, VVilsonom Picke-tom in skupino Temptations. S petnajstimi leti je igral v šolski soul skupini The Systems, pozneje pa je postal profesionalni igralec harmonike v skupini, ki je igrala polke. Vse več se’je zanimal za jazz in za razne variante etnične glasbe. Do leta 1972 seje potikal naokoli in menjaval najrazličnejše službe. Potem so ga odkrili v nekem losangeleškem klubu in takoj je podpisal pogodbo za gramofonsko založbo Asy-lum.
Njegove plošče iz prvega obdobja, Closing Time, The Heart
V  _________________________________
of Saturday Night, Nighthavvks At Dinner, Small Change in Fo-reign Affairs, so akustične, izvedene iz bluesa in »cool« jazza. Glasbo je izvajal ob pomoči akustičnega tria ali kvarteta, kjer je igral klavir ali kitaro. Ko mu možnosti male akustične zasedbe niso bile več dovolj, je svojo blues glasbo elektrificiral. Takšna glasba je na ploščah Blue Valentine (1978) in Heartattack and Vine (1980). Odlična Blue Valentine je bila najkomercialne-jša in hkrati tekstovno ena najboljših plošč. Teh sedem albumov je bilo izdanih pri ameriški založbi Asylum. Ko je Tom Waits prinesel posnetka za svojo novo ploščo Svvordfishtrombo-nes, so ga odklonili. Novi Tomov založnik je bila britanska založba Island, znana po svoji odprtosti do tovrstnih glasbenih eksperimentov. Tako je Tom pri njih izdal svoja stilsko najraznovrstne-jša albuma Swordfishtrombones in Rain Dogs.
Zadnja leta Tom aktivno sodeluje z Francisom Fordom Copolo. Napisal je glasbo za film One From The Heart, ki je izšla tudi na
plošči, kjer poje skupaj z Chrystl Gayle. Igral je v filmih The Out-sider, RumbleFish, VVolfen, Para-dise Alley in Stone Boy. V zadnjem Copolinem filmu Cot-ton Club izredno igra menažerja. Delo v Copolini filmski ekipi deluje pomirjevalno na Toma. Tam je tudi spoznal skripterko Ketlin, sedanjo ženo.
Glasbeni svet Toma Waitsa je zmes etničnih kultur, ki tvorijo tisto pristno ameriško kulturo, in je protiutež beli anglosaksonski protestantski Ameriki. Glasbena raznolikost njegovih zadnjih dveh plošč, kjer lahko slišimo valček, polko, tango, sambo, country in rhytm and blues, je podoba etnično mešane Amerike. Tekstovno lahko Tomovo poezijo vzamemo kot nadaljevanje beat poezije, predvsem Jacka Kerua-ca in Charlesa Bukovvskega. Opisovanje in slikanje ljudi z družbenega roba, pijancev, raznih izgubljencev, prostitutk, drobnih kriminalcev in ljubezenskih prevarancev, z otožnim, hrapavim, bolj črnim glasom od mnogih črncev, seže le v odprta srca.
ZDENKO MATOZ
CŽ ‘rt *.h <fi
•d O
© d
m
O.®
p-H e.
čir* ©
Po še veljavnem ameriškem zakonu se vsak poskus spremembe melodije ameriške himne Zvezdnata zastava (The Star Spangled Banner) smatra za kaznivo dejanje. Kazen je do dve leti rešetk.
•
Oktobra 1983 je bila v Lhasi, glavnem mestu Tibeta, premiera Shakespearovega Romea in Julije v tibetanšči-ni. Romea je igral nekdanji budistični duhovnik.
so znan svojo ustanovo spremeniti v pravcati zlati rudnik. Pred 25 leti so prišli na genialno idejo: začeli so blagoslavljati avtomobile. Enkratni žegen stane 3.000 dinarjev, letni promet je 300 milijonov.
Ameriški televizijski igralec Dan Haggerty, junak nadaljevanke Življenje Grizzlyja Adamsa, se je v gozdu pri Los Angelesu srečal s policaji. Zdaj je obtožen, da je nameraval agentom FBI prodati kokain.
Študenta Kolumbijske univerze sta našla na odpadu kar lep perzijski tepih in ga odnesla v svoje stanovanje. S preprogo sta nameravala okrasiti eno od golih sten. Med odvijanjem je iz preproge
padlo še kar dobro ohranjeno moško truplo. Eden od študentov je trenutno v psihiat-rijski bolnišnici.
V Peruju so dali na tržišče zobno pasto, ki vsebuje kokain. Zadeva je popolnoma legalna in v skladu s krajevnimi navadami.
Jerry Levvis, slavni ameriški igralec, je napisal knjigo Strah in trepet, v kateri pojasnjuje, zakaj so morale matere ob njegovih turnejah zaklepati hčerke. Ko pa je bistrejši novinar čvekača pritisnil ob zid, je Jerry priznal, daje knjiga samo kamuflaža, da bi vsem povedal, kako zelo sta bila prijatelja z J. F. Kennedy-jem. Seveda je bil Kennedy takrat še senator in si je tekanje za krili veliko laže privoščil kot kasneje, ko je bil predsednik.
Grande Galerie (velika galerija), najdaljši hodnik pariškega Louvra, je tako dolg, da je Henrik IV. svoj čas v njem prirejal lov na lisico. Seveda so poleg lisice in kralja nastopili tudi psi, konji in dvorjani.
Družina Pitofsky, ki živi v ZDA, slovi po tem, da ima že osem generacij samo moške potomce. Zabeleženo imajo, da se je rodil že 47. Pitofsky po vrsti, kar ustreza verjetnosti 1:136.000.000.000.000. Ta verjetnost je celo manjša, kot da bi na loteriji trikrat zapored dobili glavno premijo.
Častno razsodišče Ameriškega zdravniškega društva je sklenilo kaznovati dr. Johna Bonigovanija z izključitvijo iz članstva. Razlog je dokaj močan: dokazali so, da je zadnjih nekaj let popolnoma slep delal operacije na prostati in sečnem mehurju.
PRIČA
Morda tema kinematografske dvorane ni ravno idealno mesto za (pre)izpraševa-nje osnovnih značilnosti našega spomina, pa vendar je izredno zanimivo, kateri so tisti prizori, ki nam po ogledu nekega filma najdlje ostanejo v glavi. Pogosto nam uidejo celi deli zgodbe, včasih se za vse na svetu ne moremo spomniti konca; toda določene prizore smo sposobni obnoviti skoraj do detajla natančno. Zakaj tako? Namenoma obrnimo običajni red stvari in recimo, da to niso vedno nujno prizori, »odločilni« zaradi svoje vsebine, temveč se pogosteje najmočneje
zapletemo v filmske mreže na tistih mestih, ki šele s svojo obliko, z raznovrstnostjo specifičnih filmskih izraznih sredstev uspejo ustvariti ta vtis »odločilnosti«. Z drugimi.besedami: bolj ko je nek prizor »filmski«, toliko večji bo njegov vtis na emocije gledalcev, toliko »odločilnejši« bo.
Režiserji, ki se tega zavedajo, so veliki režiserji, in Avstralec Peter Weir je med njimi. Film Priča nam priča o tem.
Pred očmi petletnega Samuela, ki je z mamo (Kelly Mc-
' Harrison Ford v Lovu za Izgubljenim zakladom
Gillis) čakal na filadelfijski postaji vlak za Baltimore, so v stranišču ubili nekega policista. John Book (Harrison Ford), detekiv filadelfijske policije, zdaj računa nanj, da mu bo kot edina priča pomagal odkriti morilca. Običajni postopki (vrsta osumljenih za steklom, pregledi kartotečnih fotografij) ne prinesejo uspeha. In zdaj sledi prizor, ki ga želimo podrobneje opisati. John Book sedi za mizo v veliki sobi policijske postaje, pije kavo in telefonira. Kamera spremlja malega Samuela, kako se sprehaja med mizami. Ustavi se pred vitrino s priznanji in plaketami. Na zadnji steni uzre izrezek iz časopisa, ki govori o priznanju nekemu črnemu policistu za uspehe v boju proti prekupčevanju z mamili. Tu je tudi njegova fotografija. Glasba je sedaj že napetejša, posnetki se upočasnijo. Kamera se približa fotografiji. Veliki plan Samuelovih oči, ki prestrašeno, zgroženo gledajo obraz na fotografiji. Pogled na desno, na velikega črnega policista, nato proti mizi, za katero sedi Book, ki še vedno telefonira. Ponovno Samuelove oči, ponovno pogled proti Booku, ki pa sedaj počasi, prav neverjetno počasi odloži slušalko, odloži plastični kozarec s kavo, in se približa Samuelu. Samuelove preplašene oči in kazalec, ki se počasi dviga proti fotografiji. Book zadrži njegovo roko in mu jo počasi potisne navzdol, ga objame in prikima. Vse skupaj se zgodi brez ene same izrečene besede. Pogledi so povedali vse.
Pravi zaplet filma Priča se na tem mestu pravzaprav šele začne. Na poti do konca je takih »filmskih« — v najboljšem pomenu te besede — prizorov še veliko. Prizorov, ki govorijo s pogledi. Poglejte jih!
STOJAN PELKO
V neobvezen premislek
SIVI DOM
Sivi dom je bila gotovo najboljša nadaljevanka, kar jih je jugoslovanska televizija kdaj ponudila svojim gledalcem; težko je verjeti, da se bodo med našimi režiserji in scenaristi še kdaj srečno našli ljudje s tako neznansko energijo, prodornostjo, samozavestjo in, ne nazadnje, pogumom. In zlasti poguma so morali imeti v neznanskih količinah, kajti kazensko-pobljševalni domovi, zapori, norišnice in vojašnice gotovo niso ustanove, ki bi jih katerakoli družba rada razgrinjala pred najširšim avditorijem. Vsaj ne v smislu tistega, kar je prikazoval in pripovedoval Sivi dom.
Začuda se ob nadaljevanki ni sprožila nobena omembe vred-
na polemika, o sivih domovih nihče na glas in javno ni govori, strokovnjaki molčijo, sklicana ni bila nobena, sicer tako priljubljena in gledana, televizijska okrogla miza. Je resnica tako mučna, tako trdno zabetonirana in nespremenljiva, da je edini odgovor molk? Resnica pa je po besedah scenarista Gorana Mihiča celo hujša od povedanega, nekaterih stvari, ki so jih našli v arhivih ali zanje kako drugače izvedeli, preprosto niso hoteli posneti. Pa ne samo zaradi tega, ker bi se dogodki zdeli neverjetni. Brezizhodnost in malodušje, ki pre-tapljata nadaljevanko, torej izhajata iz več kot resničnih zbodb; in tudi posnete so tako,
da ne more režiserju Darku Bajiču nihče očitati nepoštenosti, nečednih namenov in špekula-tivnosti. In ta resnica je tako izjemna, da je Sivi dom za večino televizijskih gledalcev sicer bil doživetje, močnejše od udarca z batom po glavi, vendar kljub vsej prepričljivosti še vedno doživetje, ki se »ne tiče nas«. Gledali smo ga kot posnetke vojne, ki nadvse kruto divja v tem ali onem zakotju sveta, kot film, na katerem udarci sicer padajo, vendar nas ne dosežejo, ne bole.
Tako je bilo v našem mestecu vse do tistega večera, ko je skupina mladoletnikov po koncertu Pankrtov na ulici do smrti potolkla tovariša iz šolskih klopi. Konec je bil kratek in krut. Zlomljen tilnik.
Zdaj, ko drobcenega Bonija Veljaka ni več med nami, vemo, da so sivi domovi resnični in da jim ni mogoče ubežati.
MARJAN BAUER
26 0
priloga	dolenjske
Na 10. kongresu ZKS, ki je sklenil delo preteklo soboto, so poudarili, da smo pri uresničevanju dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije dosegli prve uspehe. Tako smo začeli povečevati proizvodnjo in izvoz, uveljavili kontrolo nad zunanjo likvidnostjo države ter omejili naše nadaljnje povečevanje zadolženosti v tujini. Pomemben del gospodarstva se je začel prilagajati zahtevam stabilizacijske politike: začela je naraščati produktivnost dela, in to zlasti v industriji, zmanjšal se je delež investicij, splošne in skupne porabe, povečuje se akumulacija, čeprav realni osebni dohodki zaposlenih upadajo. Vse bolj se uveljavlja delovanje trga in ekonomskih zakonitosti, čeprav še vedno v omejenih razsežnostih.
Vendar ne smemo obstati na pol poti, še posebno, ker vemo, da programa stabilizacije ne uresničujemo dosledo prav žato, ker o procesih razširjene reprodukcije ne odločajo delavci.
Naša glavna naloga ostaja slej ko prej boj proti inflaciji. Bistveni pogoj za zmanjševanje inflacije so: boljše delo, večja proizvodnja, zmanjševanje stroškov in bistvene spremembe v gospodarskem sistemu, gospodarski in razvojni politiki. S temi spremembami je treba krepiti vlogo delavcev pri odločanju o družbeni reprodukciji in materialni položaj organizacij združenega dela ter njihovo akumulativno in reproduktivno sposobnost.
Povečanje družbene proizvodnje v celoti in odločno vključevanje v mednarodno delitev dela na podlagi kakovostnejšega in učinkovitejšega gospodarjenja — to mora biti izhodišče za preprečevanje inflacije v prihodnjem obdobju. Čimbolj popolno je treba uporabiti rezerve, ki obstajajo v neizrabljenih, že zgrajenih zmogljivostih, neaktiviranih investicijah, počasnem obračanju sredstev, zlasti pa v človeškem dejavniku in nizki storilnosti dela. Z uporabo načela delitve po rezultatih dela moramo krepiti motiviranost delavcev za večjo količino in kakovost dela, za prihranke, za inovacije, za večjo tehnološko disciplino, in še posebej za učinkovitejše upravljanje z družbenimi sredstvi.
Na kongresu je obveljala zahteva, da mora ZK podpirati zlasti tiste posameznike in kolektive, ki z lastnimi prizadevanji in ustvarjalnostjo dosegajo trajnejše rezultate v gospodarjenju z družbenimi sredstvi in pri razvoju samoupravnih odnosov. Vendar brez izdatnejših naložb v vzgojo razisko-
valcev, strokovnjakov, skratka v pridobivanje znanja, ne bomo mogli v korak z znastvenim in tehnološkim napredkom. To moramo upoštevati ne le v planih družbenopolitičnih skupnosti, marveč predvsem v programih razvoja organizacij združenega dela, kar pomeni, da moramo opustiti načrte, ki temeljijo na nizkem vrednotenju dela in znanja. A to hkrati tudi pomeni, da moramo korenito spremeniti oziroma dopolniti kriterije kadrovanja — ne samo v politiki, temveč tudi pri napredovanju strokovnjakov in raziskovalcev. Število raziskovalcev je sicer v kadrovanju pomembno, bistvena pa je kakovost njihovega znanja in dela.
Glavni tok sprememb, za katere se odločamo, je usmerjen v tehnološki napredek, povečevanje usposobljenosti gospodarstva v izvoz. Vendar ne zadostuje le, da se večina ljudi, še posebej pa članstvo ZK, le zaveda, kje vse so poti in izhodi iz krize in kakšna je naša prava perspektiva, nujna sta tudi splošna demokratizacija družbenega življenja na temeljih socialističnega samoupravljanja, v ozračju takšne ustvarjalne demokratizacije pa idejna bitka zveze komunistov za zmago napredne družbene zavesti. Nujen je torej skupen boj vseh ustvarjalnih sil družbe za uveljavitev zgodovinsko nujnih sprememb. Le tako, z najširšo družbeno aktivnostjo, bomo spodbudili kakovost in razvoj sodobnih proizvajalnih sil ter zagotovili resničen in trajen vpliv samoupravno organiziranih delavcev in delovnih ljudi na vse procesa in tokove družbene reprodukcije.
Razprava na 10. kongresu ZKS je izpričala, da vidijo slovenski komunisti uresničevanje strateških ciljev razvdja naše družbe v politiki dosledne odprtosti v svet, v trajnem vključevanju v mednarodno delitev dela na samoupravni podlagi, v hitrejšem vključevanju znanosti in tehnoloških dosežkov v našo proizvodnjo, v vsestranskem razvoju kulture, višji kakovosti dela in življenja, uspešnejši skrbi za zdravo in čisto odkolje, v uveljavljanju družbenih dejavnosti kot proizvodnih tvorcev, v večji povezanosti združenega dela na območju vse države na podlagi samoupravnega združevanja dela in sredstev, in še v čem.
Slej kot prej pa ostaja naša osnovna naloga pri razvijanju proizvajalnih sil in družbenoekonomskih odnosov dosledno uresničevanje dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, obogatenega s kritično analizo delovanja političnega sistema.
VINKO BLATNIK
Take politike ne moremo razumeti
Na 10. kongresu ZKS, kjer je po plenarni seji delo potekalo v štirih komisijah, je razpravljalo več delegatov iz dolenjske in posavske regije ter kočevsko-ribniškega predela. V nadaljevanju objavljamo izvlečke iz razprav nekaterih naših komunistov.
L   ✓
Anja Svetličič, GG Kočevje: »Zveza komunistov je problematiki agroživilstva v preteklosti posvečala potrebno pozornost. Sprejeta so bila politična stališča o razvoju, ki pa se v življenju niso uresničevala, in Jugoslavija je namesto velikega izvoznika hrane postala uvoznik kmetijskih proizvodov. V letu 1986 bo potrebno uvoziti meso, mleko, pšenico, vse v vrednosti 2 milijardi dolarjev. Tega kmetijci enostavno ne razumemo. Poznamo namreč možnosti kmetijske proizvodnje v Sloveniji in Jugoslaviji in zato menimo, da je treba iskati odgovornost prav v najvišjem forumu. Ta je namreč sprejel razne ukrepe, ni pa zagotovil sredstev, zato so ukrepi nični.
Kmetijcem ne dajemo pogojev za delo, pripravljeni pa smo dajati devize za uvoz hrane, kljub velikim obveznostim vračila dolgov v tujini. Kmetijstvo smo pripeljali v situacijo, da je proizvodnja odvisna od polkmetov, to je od ljudi, ki jim socialno varnost predstavlja zaposlitev v industriji. Kmetijstvo pa je namesto tržne proizvodnje postalo ljubiteljska oziroma postranska dejavnost. M zadnjih letih se srečujemo z največjo krizo, predvsem na področju živinoreje. Enkrat ni mesa, drugič ni koruze, pa spet opažamo pomanjkanje pšenice in podobno. Ta nestabilnost je nedvomno odraz parcialnih ukrepov tekoče ekonomske politike. Posledica tega se kaže tudi v tem, da je vrsta objektov za kmetijsko proizvodnjo tako v. družbenem kot zasebnem sektorju proizvodnje neizkoriščenih, da slabo izkoriščamo strojno opremo in daje med drugim tudi zaradi tega kmetijska proizvodnja draga. Zaradi administrativnih ukrepov ne morejo priti do izraza ekonomske zakonitosti in tako životarijo tisti, ki delajo dobro, kot oni, ki delajo slabo. Administrativni ukrepi so povsem porušili v svetu znana razmerja med cenami pšenice, koruze, mleka, mesa itd. Le kje na svetu je koruza dražja od pšenice in krompir dražji od koruze?
S tako politiko smo dosegli, da smo iz dobrih kmetijskih proizvajalcev naredili špekulante, ki se ne zanimajo za to, kako doseči boljše pridelke in cenejšo proizvodnjo, ampak kako slabo proizvodnjo čim bolje vnovčiti...«
Sledili smo predpisom, ne pa potrebam regije
Marija Bricelj, zdravstveni center Novo mesto: »V zadnjih desetih letih so najrazličnejši zakoni pogojevali povezanost delavcev v zdravstvu, in tako so postopno z razvojem sistema zdravstvenega, varstva zorela tudi spoznanja po uveljavitvi in spreminjanju različnih organizacijskih oblik. Na Dolenjskem smo ugotovili, da vsi ti predpisi in potrebe uporabnikov odsevajo potrebno po čim večjem približevanju
Pridobivanje dohodka na podlagi moči, ne na podlagi dela
Jože Kriez iz Novega mesta iz RK SZDL: »Prejšnji kongres nas je poslal v borbo za oblast delavskega razreda in delovnih ljudi. Vsega tega nismo uresničili in tudi nismo mogli, ker smo v tem času spoznali stvarno globino in zahtevnost naloge, ki prekaša eno samo generacijo in kratko obdobje med dvema kongresoma. Medtem pa so se stopnjevali odpori proti podružabljanju lastninskih odnosov s pasivnostjo, izpodbijanjem kategorij družbene lastnine in z nesam-oupravno operativno platjo. Bile pa so krive tudi naše krizne razmere. Te nekateri pripisujejo samoupravljanju. Naloga tega kongresa bi bila revitalizirati procese podružbljanja, razviti mehanizme proti odporom in prilagoditi tempo in ostrino razvijanja samoupravljanja razmeram naših kriz. Zakaj ravitalizirati? Ker temeljne kategorije družbene lastnine niso več to, kar so obetale. Veliki pojmi, o katerih govorimo, kot so: dohodek, dohodkovni odnosi, nagrajevanje po delu in rezultatih dela pa sporazumevanje in dogovarjanje, ne vlečejo več ljudi in niso pogon za učinkovito samoupravno gospodarjenje.
 — .
PREDSEDNIK CK JE MILAN KUČAN
Na 10. kongresu ZKS je bil izvoljen 83-članski novi centralni komite ZKS, za predsednika pa je bil izvoljen 45-letni dipl. pravnik Milan Kučan, doslej član predsedstva CK ZKS. Za člane CK ZKS so bili izvoljeni tudi: Silvo Gorenc, dipl. politolog iz Krškega, Vilma Manček, 43-letna prof. biologije iz Novega mesta, Vlado Prebilič, 47-letni kmetijski tehnik iz Kočevske Reke, Lojze Sterk, 39-letni višji upravni delavec iz Črnomlja.
Za članico centralnega komiteja CK ZK Jugoslavije pa je med 19 Slovenci predlagana tudi Darja Colarič, 34-letna farmacevtska tehnica iz Novega mesta.
v _____________________________________________
Precej je bilo kompliciranosti, bili so dolgi postopki in še vrsta drugih stvari, kar vse te pojme dela neprilagodljive in slabo operativne. To pa povzroča tudi odpore. Na eni strani so to monopoli, na drugi etatizem. O monopolih nad blagom in družbenimi sredstvi je govoril tovariš Šinigoj, o monopolu informacij tovarišica iz šolstva. Tem dvem vrstarji mnopola lahko dodam še monopol na delovno mesto in na delo. Pozval bi kongres, da storimo več proti temu pojavu, ki je tudi socialističen odnos. Monopol je tipično pridobivanje dohodka na podlagi moči in ne na podlagi dela. Sedaj so odnosi na nek način obrnjeni na glavo, namesto da bi zagotavljali, kaj ne bi smeli delati in bi to tudi preprečevali. To pa podpirajo tudi nekatere občinske republiške in zvezne strukture, vsak ščiti svoje ljubljence, dajajoč jim privilegije in zaščito...«
Ne pišimo v resolucijo, kaj bomo dosegli v naslednjih letih. Ta že tečejo
Jana Vidovič, Brežice: »Letos v začetku leta, ko je CK ZKS spregovoril o družbenih dejavnostih, je bilo v planskih dokumentih za to srednjeročno obdobje praktično že vse dorečeno. V predalih so verjetno iz taktičnih razlogov ostali le še predlogi samoupravnih sporazumov, ki že ali pa bodo še pritisnili na dodatno zviševanje porabe. Te obveznosti naj se, kot pravijo predlagatelji, ne štejejo v rast občinske porabe. Dejstvo je, da vanjo sežejo. Sežejo v dohodek združenega dela, v osebni dohodek delavcev, pa naj se šteje ali ne. Ob tem so v vse kočljivejšem položaju gospodarsko šibkejše občine. Predvsem v prvih letih srednjeročnega obdobja, ko gre za spremembe sistema solidarnosti v družbenih dejavnostih, ki so jih, mimogrede povedano, tudi izsilile nekatere ekonomsko trdnejše občine po načelu .tik pred zdajci, je potrebno zagroziti, da solidarnosti sploh ne bo, ker ni planskih osnov, pa bodo sprejeli raje nekaj kot nič'. Uspelo je, ker še vedno velja stara resnica: kdor ima ekonomsko, ima tudi politično moč. V ekonomsko šibkejših občinah zato tudi nismo mogli vgraditi planskih usmeritev o dinamiki gibanja sredstev za družbene dejavnosti.
Ne želim, da bi razprava izzvenela v tarnanje gospodarsko manj razvitih občin. Presegli smo namreč zavest, da nas bo reševala neomejena solidarnost. Želimo pa opozoriti na zavore hitrejšega razvoja takih občin. Menim, da se moramo bati razlik v dohodkovnem položaju med delavci, temeljnimi organizacijami in družbenopolitičnimi skupnostmi. Če ne bomo presekali zdaj in takoj, ne pišimo v resolucijo, kaj bomo dosegli v naslednjih letih. Ta že tečejo.«
Raziskovalno delo nima prave veljave
Ljubica Mikša, Krka Novo mesto: »Razvojno-raziskovalna dejavnost v naši občini, regiji pa tudi širše nima tiste vloge in veljave, kot bi jo morala imeti glede na vse dokumente i:i usmeritve ZK. Dejstvo je, da v raziskave in razvoj premalo vlagamo in da tudi ta sredstva zaradi razdrobljenosti niso najbolj racionalno izrabljena. Menim, da je eden od vzrokov za izgubljanje moči in vpliva rezultatov našega razvojno-raziskovalnega dela v njegovi nesmotrni organiziranosti in razdrobljenosti. Posledica tega je slabša izkoriščenost opreme in kadra, neenotnost načrtovanja, v slabi povezanosti med členi inovacijske verige. Nekateri pozitivni premiki so bili narejeni v povezovanju znanosti in gospodarstva, kar je posledica zaostrene gospodarske situacije. Večinoma pa so se razvili kupoprodajni odnosi.
Nesporno je, da postaja znanje vedno pomembnejši dejavnik v proizvodnem procesu in postopoma dobiva enako funkcijo, kot jo imata kapital in delo. Menim, da je še vedno preveč delovnih organizacij, ki znanje obravnavajo kot porabo. Zal pa danes organizacija združenega dela, ki uvaja lastne tehnološke rešjtve, nima nobene prednosti pred tisto, ki kupuje licence brez lastne kadrovske in razvojne osnove.
Nimamo opredeljenih meril za ugotavljanje delavčevih ustvarjalnih rezultatov. Prepričana sem, da lahko pričakujemo nadaljnje uveljavljanje inovacijskega Gela na vseh področjih le tedaj, če se bomo znali izogniti vsem oblikam uravnilovke, zaplotništva, če bomo uveljavljali strokovno presojo in zmanjšali administriranje
10. kongres Z K Slovenije
DO NAPREDKA PO SAMOUPRAVNI POTI
določenih dejavnosti in organizacij občanov, hkrati pa naj bi izvajalci opravljali svoje'delo strokovno, kar najbolj uspešno in smotrno.
Ugotavljamo, da zastavljena izhodišča in merila iz družbenega dogovora o sintezi strokovno medicinskih in samoupravnih vidikov organiziranja zdravstvenih delavcev niso še popolnoma urejena, zato nameravamo v bodoče proučiti in ob ugodnih rezultatih vpeljati organiziranost splošne amulantne, dispanzerske ter zobozdravstvene dejavnosti v obliki TOZD za celotno področje. Pri vsem tem pa naletimo na problem finančne skromnosti občinskih zdravstvenih skupnosti, ker so resnično premajhne, da bi suvereno opravljale vse naloge, ki so jim naložene. Ekonomski interes govori za povezovanje v večje zdravstvene skupnosti, ki bi zagotavljale boljšo strokovno povezanost med občinskimi zdravstvenimi skupnostmi in bi prevzele tudi rizičnost na ravni regije. V tem primeru bi laže izpeljali tudi organiziranost znotraj zdravstvenega centra, ker ne bi tako prišle do izraza omejene možnosti posameznih občin. Vsem uporabnikom storitev pa bi lahko zagotovili enako raven zdravstvenega varstva in dostopnost do zdravstvenih storitev.«
Naj ZK preneha z nenehnim prikimavanjem
Brane Peterlin, Novoles Novo mesto: »Novi devizni zakon je brezizhodnost izvoznikov še poglobil. Očitki po neupravičenih ,šticungah‘ pri preprodaji deviz so bili sicer utemeljeni, vendar so si izvozniki le nekako pomagali in preživeli zahteve zahtevnega konvertibilnega trga. Kupci takih deviz so .šticunge' vkalkulira-li v svoje prodajne cene in z njimi kljub vsemu uspešno poslovali. Po sprejetju deviznega zakona ni noben proizvajalec zaradi ukinjenih .šticung' spustil cene. Tako jim v bistvu ostajajo enaka neregularna sredstva kot prej. Pa še nihče ne kritizira. Vsakomur mora biti jasno, da to ponovno vodi v povečanje uvoza in zmanjševanje izvoza, torej v prav obratno pot od vseh stabilizacijskih programov.
Sprašujem se, kdo stoji za takšnimi ukrepi? Ali so ti ljudje res tako odmaknjeni od baze in realnosti, da niso več sposobni predvideti posledic takih ukrepov? Komu pravzaprav odgovarjajo? Samoupravljalcem zagotovo ne, saj se nam samoupravni okvir z vsakim novim zakonom vse bolj zožuje. In končno, kakšno vlogo in mesto ima ob vsem tem zveza komunistov? Da sprejema prav vsak vladni ukrep, pa čeprav je v nasprotju s samoupravno in stabilizacijo? Ravno to se dogaja, zato je skrajni čas, da zveza komunistov prekine s prakso nenehnega prikimavanja in ponovno prevzame svojo vlogo avantgarde delavskega razreda. Ravno v sedanjem trenutku nujno potrebujemo politično silo, ki se bo sposobna upreti vsem družbenim nasprotjem. Globoko sem prepričan, da je prav ZK pc za to nalogo. Če pa hočemo to doseči, moramo v ZK spremeniti marsikatere navade in inačice obnašanja, in sicer od naj višjega vodstva do osnovnih organizacij.
priloga	dolenjske
Uredništvo v gosteh
Na predvečer praznika krajevne skupnosti Dobravice, ene najmanjših in najbolj odmaknjenih krajevnih skupnosti v metliški občini, eni najmanjših in najbolj odmaknjenih slovenskih občin, sva se novinarja Andrej Bartelj in Mirjam Bezek v gasilskem domu v Krivoglavicah pogovarjala s prebivalci Gornjih in Dolnjih Dobravic, Krivoglavic in Geršičev, ki so v lepem številu prišli na naše uredništvo v gosteh. In ta pogovor z odkritimi, prijaznimi, dobrimi, delavnimi in gostoljubnimi ljudmi nama je dal žalostno sliko o tem, kaj se pravi živeti na dvojnem obrobju — republiškem in občinskem.
Osebna izkaznica krajevne skupnosti Dobravice: v štirih vaseh živi 165 ljudi, kar je manj kot v prejšnjih letih; zaposlenih je 60 krajanov, se pravi dobra tretjin; vseh, in to v glavnem v bližnji Metliki; v KS je okoli 35 gospodinjstev, čista kmeta sta smo 2; površina te krajevne skupnosti ob Lahinji pa znaša 6,8 km2.
V krajevni skupnosti seveda ni nobenega industrijskega obrata in po njem tudi ni nikakršnih želja, saj se ljudje, ki živijo tako blizu Metlike, dobro zavedajo, da bi bile take želje pretirane in neuresničljive. Tudi čez to, da nimajo trgovine, se ni nihče pritoževal, in ne čez to, da ni niti gostilne. Celo to, da nimajo niti v eni vasi javne razsvetljave, so omenjali bolj kotzanimivost in ni zvenelo kot kakšen očitek. Seveda tudi telefona ni, pa tudi zaradi tega ne zganjajo hrupa, čeprav se jim zdi neumno, da imajo po mestih po blokih v vsakem stanovanju svojo številko in se sosede po telefonu kličejo na kavico. Tega, da ne kričijo zaradi telefona, marsikdo ne more razumeti in se sprašuje, kakšni so ti Dobravci, da jim ni do telefona.
V BELI GARDI NI BIL NIHČE
Za občinski praznik leta 1984 je KS Dobravice dobila najvišje občinsko priznanje, plaketo občine Metlika za svojo delavnost, prizadevnost in zgledno samoupravno organiziranost. Na to priznanje so krajani sicer ponosni, pomagati pa si pri svojih problemih z njimi ne morejo nič.
Še nekaj pade obiskovalcu teh krajev hitro v oko: za tako majhno krajevno skupnost veliko spomenikov in drugih obeležij v spomin na dogodke med na-rodnoosvobodilnio vojno; kar 6 jih je. Očitno so bili partizani tukaj pogosto in vedno dobrodošli, v Geršičih je bila oficirska šola Glavnega štaba. Skriti, odmaknjeni in varni kraji ter dobri, zvesti in zanesljivi ljudje. Danes je še prav tako, le da se včasih počutijo ti ljudje še bolj odmaknjene kot takrat. V malo širšem merilu je podobno s celo metliško občino. Iz te soseske je 35 ljudi med vojno padlo v partizanih ali so umrli kot žrtve fašističnega nasilja, v beli gardi pa ni bil nihče.
»Kaj si boš želel potice, če še kruha nimaš?« odgovarjajo. In ta kruh, ta osnovna hrana, če hočejo ti krajani preživeti, je v prvi vrsti nesrečni most čez Lahinjo pri Geršičih, kije že dve leti zaprt in samo čakajo, kdaj se bo dokončno podrl, ureditev cest, ki se jih vsi, ko je beseda o vzdrževanju, branijo in odrivajo, ter povezava vodovoda, da bodo končno tudi v Gornjih Dobravicah dobili zdravo pitno vodo.
»Krajevni skupnosti so naložili vrsto obveznosti, denarja pa od nikoder. To je tako: enim so dali obveznosti, drugim pa denar,« ■ se razburjajo krajani. »Cestne signalizacije v naši krajevni skupnosti ni, niti enega znaka, označb vasi ni, kažipotov ni. Na naših cestah naj bi za to poskrbela krajevna skupnost. Kaj naj gremo od hiše do hiše in prosjačimo za prispevek za table in znake? Kdo je pa to postavil in plačal v Metliki pa v Ljubljani in povsod drugje?!« Lani je ta krajevna skupnost od samoprispevka dobila 11 starih milijonov dinarjev. »Kaj naj s tem denarjem naredimo, ko stane 10 kubikov šodra čez 2 milijona?«
Kaj so ti kraji sploh dobili od tako imenovane širše družbene skupnosti? Na to vprašanje je kaj kratek odgovor: ozko asfaltirano cesto in vodovod, za katerega pa pravijo, če ne bi bilo zastrupljene Krupe in Lahinje, ga najbrž tudi ne bi bilo, vsaj ne tako na hitro. Cesto Primostek — Krivoglaviceso jim asfaltirali leta 1975 pred proslavo, ko je bila v Geršičih obletnica ustanovitve oficirske šole Glavnega štaba Slovenije. »Takrat so nam rekli; ali hočete 3 m široko asfaltno cesto ali pa nič. Kaj smo hoteli drugega, kot da prikimamo,« se pominjajo ljudje. Cesto so naredili v 9 dneh, in da je bila kvaliteta gradnje primerna hitrosti, se danes lahko prepriča vsak, ki se pelje po tej ozki, slabo utrjeni in luknjasti cestici. Za posodobitev ceste od Krivoglavic preko Gor. in Dol. Dobravic proti Geršičem pa so od leta 1975 do 1980 imeli z referendumom razpisan krajevni samoprispevek. V tistih časih je dal vsak zaposlne in upokojenec po 100jurjev na leto in še vsaka hiša polOjurjev od hektarja. Da so tudi delali na cesti, se razume samo po sebi. »V začetku je bilo malo nezaupanja med ljudmi oziroma med vasmi, ko pa so ljudje videli, da se zares dela, je bilo tega konec in poslej smo zelo složni. Majhni smo in odrinjeni, če še enotni ne bi bili, bi bilo pa vsega konec,« pravijo. »V vse naše akcije smo, kar se dela in denarnega prispevka, vedno vključili tudi Rome iz naselja pri Dobravicah in tako je to naselje dobilo vodovod in elektriko.«
Most in cesta, cesta in most pa še vodovod zraven. To so taki problemi v tej krajevni skupnosti, da drugih ljudje sploh ne vidijo. Tisto, zaradi česar drugje na ves glas kričijo in kažejo kot znamenja zapostavljenosti in brez česar si v mestih življenja niti predstavljati ne morejo, kot so na primer telefon, javna razsvetljava, označbe krajev, cestna signalizacija in kar je še podobnega, imajo, tukaj za luksuz, brez katerega pač lahko shajajo.
PO VSAKI VOJSKI NOV MOST
Mosta, ki se je pred kakšnimi petimi leti začel podirati, pred dvema pa so ga dokončno zaprli in prepovedali ne samo prevoz, ampak tudi prehod čezenj, pati ljudje res ne morejo sami narediti. Je pa ta most čez Lahinjo pri Geršičih zanje življenjskega pomena, brez njega so ti kraji res samo slepi rokav. Gradnja novega mostu je v programu sedanjega samoprispevka, začeli pa naj bi ga graditi prihodnje leto. Lani so imenovali na seji občinskih zborov poseben odbor za izgradnjo mostu, ki naj bi se sestajal najmanj enkrat na mesec in občinskemu izvršnemu svetu poročal, kaj je narejenega, a se je doslej sestal enkrat samkrat, narejenega ni pa nič. Neki ljudje iz Ljubljane so si prišli podrtijo ogledat, menda bodo naredili idejni načrt in okviren proračun. Kakor koli že: pred štirimi leti je znašal predračun za nov betonski most 17 milijonov dinarjev. Med drugim bi morali za novi most prispevati tudi gozdarji, ki tu precej sekajo, njihovi težki kamioni pa močno uničujejo tudi ceste v teh krajih, ki pač niso narejene za take obremenitve. Prejšnji most so 1942 požgali Italijani. Stari ljudje pravijo: »Po vsaki vojski smo dobili nov most čez Lahinjo, menda ne bo treba preživeti še ene, da ga bomo spet dobili?!«
 -----------------------------
letoma zgradili vodovod. Pri tem so jim pomagali brigadirji, ki so skupaj s prebivalci krepko pljunili v roke. »Vsak dan smo bili z njimi v jarkih, ženske so jim pripravljale priboljške, tako da nekateri vse do večera niso hoteli v brigadirsko naselje. Ob koncu smo jim pripravili pravo pojedino. Če bi povsod tako sprejemali brigadirje, bi gotovo raje hodili na mladinske delovne akcije,« so obujali lepe spomine. Pri vodovodu pa so se še posebej izkazali Geršičani. Čeprav je v vasi le 8 gospodinjstev, v katerih prevladujejo ženske, so od Grma do vasi sami izkopali jarek. »Ko je potrebno, poprime za delo vse, kar leze in gre, od otrok do starejših, pa najsi gre za vodovod, cesto ali karkoli že,« je bila zadovoljna in ponosna na sovaščane Rezka Kralj. Vendar pa sloga ni le odlika Geršičanov, ampak vseh prebivalcev krajevne skupnosti. »Majhni smo, in če ne bi bili enotni, ne bi imeli ničesar,« priznavajo.
Vendar so težave z vodo odpravljene le na pol. V Gornjih Dobravicah zaradi slabega pritiska voda lecurlja iz pip, včasih pa jje ni niti toliko, da bi se je človek lahko pošteno napil. Vzrok je v predolgi poti, ki jo mora voda narediti, preden pride do njih, j upajo pa, da jim bo še letos uspelo napeljati vodovod s Krivoglavic. Sicer pa, ko govorijo o vodi, ne pozabijo omeniti niti neekdaj čisto Lahinjo, ki jim ni služila le za pitje, ampak tudi za kopanje m ribolov. Rib je v njej še sedaj veliko, a si jih ne upajo loviti. »Šest ribičev nas je bilo v krajevni skupnosti, vendar smo vsi izstopili iz ribiške družine. V Lahinji si trnka ne upamo namakati, da pa bi šli lovit kam drugam, nimamo časa,« pove Ivan Broz. »Saj morda ribe niso tako zastrupljene, kot govorijo, bojazen pa le ostane, zlasti še, ker tudi trave in šaša, ki ga je bilo včasih v vodi oblilo, ni več. Reka je postala za krajane nezanimiva, mrtva.«
Potarnajo tudi nad cesto, posebno tisto od Dolnjih Dobravic do Geršičev, ki jebila pred petimi leti že pripravljena za asfaltno prevleko, a je zmanjkalo denarja, Geršiči pa so edini ostali brez asfalta. Pravijo, da imajo za tako majhno krajevno skupnost kar preveč cest, a morajo vse vzdrževati, saj jih tudi potrebujejo. Iz krajevne skupnosti so namreč kar štirje izhodi.
Čeprav so odmaknjeni in zapostavljeni, pa nekaj le imajo: železnico. A tudi z železno cesto ni vsetako, kot bi moralo biti.
Po vojni, ko so gradili postajališča, sta bili v sedanji krajevni skupnosti Dobravice predvideni dve lokaciji, in ker se niso mogli sporazumeti, kje naj bi stala čakalnica, so vse do današnjih dni ostali brez nje. Kako neprijetno je v mrazu, ko vlaki radi zamujajo, stati pod milim nebom, ve povedati tistih 68 krajanov, ki se vsak dan vozijo na delo. Ljudje so pripravljeni dati drva za ogrevanje, ko bi jim le postavilii na postaji skromno stavbo. Ker proga seka njive, so pod njo naredili podvoz, vendar takrat očitno niso pomislili na žetev s kombajni, kajti podvoz je zanje prenizek. Tisti, ki imajo njive onkraj železniške proge, morajo paziti, da pravilno kolobarijo ter da se med sabo zmenijo, kdaj bodo sejali pšenico, kajti kombajnistu se ne splača voziti samo za eno njivo po 6 kilometrov daljši poti.
Ko takole naštevajo tegobe, eden od starejših krajanov zavzdihne: »Nekdaj je bilo življenje veliko lepše, prijetnejše. Gasilsko društvo, v katerem je danes vsak drugi do tretji krajan, jepriskrbelovino, pa smo se nekajkrat na teden sestajali v gasilskem domu. Sedaj pa se kmalu skoraj ne bomo več poznali. Vendar je gasilsko društvo, edino društvo v krajevni skupnosti, še vedno pomemben povezovalec prebivalcev, ki jim na srečo ni potrebno velikokrat posredovati v domačih vaseh, zato pa so toliko bolj izurjeni za tekmovanja. Prav sedaj zbi rajo denar za dograd itev garaže. Da jim jo bo letos uspelo spraviti pod streho, o tem ni dvoma, kajti geslo prebivalcev Krivoglavic, Dolnjih in Gornjih Dobravic in Geršičev je: »Marsikaj se da narediti, če ljudje delajo. To vemo iz lastnih izkušenj, zato delamo ne glede na to, katera izmed naših vasi bo s skupnim delom največ pridobila.«
Kaže pa, da ti kraji niso odmaknjeni samo za posvetno oblast, ampak tudi za cerkveno. Edino cerkev v teh vaseh, podružnično cerkvico v Gornjih Dobravicah so pred kratkim krajani sami obnovili, brez pomoči fare v Podzemlju, kamor spadajo. Če se stvari ne bi lotili sami, bi se jim najvišja stavba na najvišjem mestu v krajevni skupnosti pač podrla.
Milan Jaklič	Vera	Jakša
VELIKI V ENOTNOSTI
Alojz Stefanlč	Rezka	Kralj
Jože Žugelj
Anton Nemanič
Ivan Nemanič
Po asfaltni cesti, ki pa ima kot lavorji velike udarne jame, ki so jih naredili predvsem težki tovornjaki, polni hlodovine, sva se pripeljala do Krivoglavic: Če kraja ne bi že prej poznala, pravzaprav sploh ne bi vedela, v kateri vasi sva, kajti ne v tej ne v kateri drugi v krajevni skupnosti ni tabel z imeni krajev. Iz občinskega središča je sicer slišati, da so prometni znaki že naročeni, toda v dobraviški krajevni skupnosti besedam, obljubam nič več ne verjamejo. Prevečkrat so namreč kljub obljubam in zagotovilom ostali praznih rok.
Gotovo pa je zanje najbolj boleče to, da je že dve leti zaprt most čez Lahinjo pri Geršičih, najpomembnejši izhod iz krajevne skupnosti. »To je sramota za vso občino, slab glas o naši malomarnosti pa seže tudi onkraj Kolpe, kajti tudi več kot sto latnikov iz Hrvaške je uporabljalo ta most, da so lahko prišli do svoje zemlje, ševstari Jugoslaviji so tako skrbeli zanj, sedaj pa je odgovornim bolj malo mar, če se moramo voziti na zemljo onkraj mosta po 6 kilometrov dolgi poti,« so se razburjali predvsem Geršičani. Sedaj se odrekajo vsemu ostalemu komunalnemu urejanju v korist mosta, bojijo pa se, da ne bodo na koncu ostali brez vsega. Nekoliko jih je pomirila vest, da bo letos končno narejen projekt, naslednje leto pa bi se začela tudi gradnja mostu, kjer so seveda vsi pripravljeni pomagati. Upajo le, da se prej ne bo zgodila kakšna nesreča, kajti čeprav je že hoja po zaprtem mostu hudo nevarna, se nekateri še vedno prevažajo po njem z avtomobilom. Pred kratkim pa je moral eden od krajanov kar dvakrat priskočiti na pomoč nespametnima voznikoma, ki staz vozili obvisela nad vodo.
Težava krajevne skupnosti Dobravnice je tudi v tem, da so odmaknjeni od vseh komunalnih dobrin in da jih morajo posebej napeljati na svoje območje. A da ne bi le grajali, so krajani »pohvalili« semiško Iskro, češ da jim je vsaj posredno omogočila, da so hitro dobili vodovod. Ker so s polikloriranimi bifenili (PCB) zastrupili Krupo, ki seizliva v Lahinjo, iz nje krajani v svoje vodnjake niso več smeli prečrpavati vode, zato so pred dvema
Franc Matjašič	Ivan	Milek
Ivan Tomc
Tone
Intervju Dolenjskega lista
Sklad Borisa Kidriča vsako leto podeli tudi nagrade za izume in tehnične izboljšave. Letos je bil za vrhunske dosežke na tem področju nagrajen prof. dr. Miha Japelj, direktor tozda Institut pri tovarni zdravil Krka v Novem mestu. Miha Japelj je avtor izjemno številnih patentov in patentnih prijav, saj je v zadnjih 15 letih s sodelavci doma in v tujini prijavil 78 izumov s področja različnih učinkovin: derivate imidazola in 1,4 in 1,5 benzo-diazepinov, betalaktamske in tetraciklinske pol-sintetske antibiotike, sodobne antirevmatike in an-tihipertenzike, biološko aktivne nukleozide in vrsto drugih spojin, (d se uporabljajo kot surovine v farmacevtski industriji ali pa kot diagnostična sredstva. V obrazložitvi uglednega priznanja je rečeno, da je prof. dr. Miha Japelj sodeloval z obsežnim in sposobnim strokovnim timom, vendar je bil njegov delež odločilen tako po strokovni kot tudi vodstveno-organizacijski plati. Pogovor z Mihom Japljem je vodil in pripravil za objavo Marjan Bauer.
DL: Rojeni ste leta 1935 v Ljubljani, vendar vas Imamo za Dolenjca. Pa ne zaradi nekakšnega manjvrednostnega občutka, ampak zato, ker ste se pri nas tako uspešno vživeli. Kako vpliva Dolenjska na znanstvenika vašega kova?
Japelj: Izviram iz učiteljske družine, veliko smo se selili. Živeli smo tudi v Hinjah. Oče je bil poleg učitelja še režiser in igralec, mama pa pevovodja in kulturna
delavka. O,d šestih otrok smo štirje še živi. Moj oče je izjemen človek, nadvse ceni znanje, znal nas je, seveda ne samo nas, tudi učence, ogreti za učenje. Spominjam se, da je staršem Mirka Opare iz Nemške vasi v šali grozil s tožbo, če sina ne bodo dali študirati. Pametni otroci imajo običajno tudi pametne starše. Mirko Oparajedanesdoktorznanosti in profesor na ljubljanski univerzi. Maturiral sem leta 1954 v Novem mestu, čez pet let sem v Ljubljani diplomiral iz kemijske tehnologije. To so bili časi poleta in navdušenja. Mladi inženirji smo hoteli graditi tovarne in predvsem delati v stroki. Po dosluženi vojaščini sem se zaposlil v tovarni volnenih izdelkov v Majšperku, kjer so mi kmalu zlomili idealistične peruti. Delal sem v barvarni in kaj hitro sprevidel, da bi se dalo volno prati tudi drugače. Nov postopek se je sijajno obnesel, vse do neke nedelje, ko sem bil prost. Vse se je obrnilo narobe, kasneje sem ugotovil, da je bil polom naročen in umetno povzročen. Grozljivo je, da so ga naročili vodilni. Iz tega mojstrskega okolja sem prestopil v Krko. Bilo je kot noč in dan. Hitro sem postal pravi krkaš. Rekel bi tudi, da sem Dolenjec, razumem Dolenjce. Morda je krkaštvo močnejše od dolenjstva, vprašanje pa je, če je med njima kakšna meja.
DL: V obrazložitvi Kidričeve nagrade je podčrtano, da gre za pomembne dosežke, ki so plod obsežnega In strokovnega timskega dela. Kaj lahko rečete o svojih sodelavcih?
Japelj: V Krkinem institutu dela 290 ljudi, še kakšnih 100 pa jih je nanj tesno vezanih. Ponoviti moram staro resnico, da je timsko delo pogoj za resno delo tudi na našem področju. Izberite katerokoli sodobno zdravilo, v vsakem je ogromno znanja in strokovnosti. Gre za kemijo, farmacevtsko tehnologijo, predklinične raziskave, analitiko, preveriti je treba stabilnost zdravila, tu so klinične raziskave, registracija in lansiranje. To je neznansko delo in vedno znova ga je treba narediti. Ves čas smo pod budnim nadzorom naših in mednarodnih komisij za standarde in kakovost, še zlasti pa so ostra merila glede varnosti zdravil. V Krki je ta čas zaposlenih 9 doktorjev znanosti. Če bi lahko obdržali vse strokovnjake, ki so kdaj delali v našem institutu, bi bila to strokovno najmočnejša tovrstna ustanova v srednji Evropi. V institutu imamo za milijon dolarjev opreme, nekdanja novomeška steklarna je imela za 14 milijonov dolarjev strojev. Rezultati pa so obratni. Vsi vemo, kaj se je zgodilo s steklarno, razvoj v Krki pa je temelj njenega izvoza. Razvoj in izvoz sta namreč zelo povezana. Čeprav celotno finančno ovrednotenje patentov, ki jih obravnava Kidričeva nagrada, ni mogoče, pa je dokaj zgovoren podatek, da je tovarna zdravil Krka v enem letu z novo registriranimi zdravili ustvarila 2 milijardi din prometa v Jugoslaviji, izvoza
>
pa je bilo za 15 milijonov dolarjev. Izvoz farmacevtskih izdelkov je mogoč le, če ima proizvajalec ustrezne patente. Prispeval jih je Krkin institut, torej moji sodelavci in jaz. Seveda pa pri tem ne smemo pozabiti na zunanje sodelavce. Zelo številni so. Odlično sodelujemo z obema institutoma na ljubljanski univerzi, s posameznimi fakultetami, še posebej pa s kemiki in farmacevti. Kidričeva nagrada pripada tudi našim zunanjim sodelavcem. Za opremo na univerzi dajemo precej denarja, kakšnih 200.000 dolarjev na leto. Morda so nam tudi zato na univerzi odprta vsa vrata, pot pa teče tudi v drugo smer, vsak teden je pri nas na obisku štiri do pet znanstvenikov. Prirejamo skupne seminarje, skupaj pišemo strokovne članke itd.
DL: Raziskovalci kar precej časa posvete publiciranju svojih dognanj. Prodreti je treba tudi v tujino. Kako gre institutu In njegovim delavcem od rok ta del obveznosti?
Japelj: Sodelavci instituta so doma ali na tujem objavili več kot 140 strokovnih člankov, nastopili so z več kot 300 referati. Pri dosedanjem raziskovalnem in strokovnem delu sem bi avtor ali soavtor 52 znanstvenih in strokovnih publikacij, 82 patentov ali patentnih prijav, 80 referatov in 35 raziskovalnih nalog. Največ delam ponoči. Sam in v tišini. Težko je namreč premostiti jutranje ure. Kljub temu se pisanju člankov ne bi rad odrekel, saj so del mojega dela. Pisanje za tujino je tudi izziv. Čakajo vas najrazličnejše limanice, potrebno je zelo solidno znanje jezika, tu je mednarodna kontrola strokovnosti itd. Spominjam se, da sem nek članek pisal kar 3 mesece.
DL: Krka je iz majhne lekarne v treh desetletjih zrasla v največjega izvoznika zdravil v Jugoslaviji, izvažate kar v 76 držav. Kaj je bilo odločilno za dobre rezultate?
Japelj: Odločilno je bilo (in je še) nenehno vlaganje v ljudi, v strokovnost. Ljudje, ki delajo pri nas, niso le izobraženi, ampak tudi pogumni, bojeviti, komunikativni. Krka ima 460 zaposlenih z visoko izobrazbo. Pri podeljevanju štipendij smo precej strogi. Glede kadrovske sestave smo na evropski ravni oziroma povprečju. Pomembna pa je tudi razporeditev ljudi. Za delo v razvoju potrebujemo drugačen profil človeka kot v prodaji. Pa sta lahko oba kemika. Svojevrsten izvir sposobnih kadrov je tudi natečaj za krkine nagrade. V 15 letih smo podelili 900 nagrad, najbolj sposobne nagrajence smo štipendirali in zaposlili.
DL: Kako bo tovarna zdravil Krka vzdržala v tekmi za prodor in obstanek na tujih trgih; so jamstva, da reka izumov in tehničnih izboljšav ne bo presahnila?
Japelj: V svetu farmacevtike vladajo multidiscipli-narnost, visoka strokovnost in mladost. Ljudje srednjih let ali starejši so le koordinatorji. Treba se je nenehoma izobraževati, najhujše je živeti na obrobju in nič vedeti. Menim, da ima mladina ob delni spremembi šolstva velike možnosti za uspeh. Prihodnost imajo izdelki, pri katerih bo vložena pamet desetkrat in več vredna kot porabljen material. V nekaj letih se bo zamenjalo 30 odstotkov sedanjih zdravil. V tistih, ki bodo nadomestila stara, bo veliko pameti. Vodilne svetovne farmacevtske firme vlagajo v razvoj in raziskave novih zdravil od 200 do 500 milijonov dolarjev letno. Krka tega seveda ne zmore. Lahko pa vlagamo svoji velikosti in sposobnostim primerno. Mladim raziskovalcem in strokovnjakom bomo morali omogočiti, da bodo šli v svet in se seveda tudi vrnili. V projektu 2000 je govor o 2000 raziskovalcih, za vsakega naj bi potrošili 5 milijonovdinarjev. Morda n: vol;ko, toda doslej smo večinoma vlagali same v zidove. In ko se ta strokovnost in mladost poveže s sposobnimi menežerji, se lahko lotimo osvajanja sveta.
Ljudje in zemlja
DENAR SE PRI KROMPIRJU HITRO OBRNE
»Hudič je, če je hrana draga, še hujši pa, če je ni. In prav pomanjkanje hrane nam grozi, če ne bomo odpravili v nebo vpijočega neskladja cen med kmetijskimi potrebščinami in kmetijskimi pridelki.« Tako je začel pogovor dipl. inž. agronomije Slavko Nemanič, direktor KZ Stična, še prej pa direktor KZ Trebnje, in pravzaprav eden izmed najbolj zaslužnih mož za razvoj trebanjskega kmetijstva. Pogovora z njim se nismo lotili zaradi hrane nasploh, ampak zaradi krompirja. Krompir je namreč na Dolenjskem prva med poljščinami in veliko svojega strokovnega dela mu je posvetil tudi Nemanič. V zadnjem času predvsem tako, da je na Dolenjskem prvi zgradil sodobno skladišče za semenski krompir. Kvalitetno seme pa je osnovni pogoj za večje pridelke pomembnega slovenskega živila, brez katerega si skoraj ne znamo zamisliti naše prehrane.
KZ Stična obsega 11 krajevnih skupnosti v občini Grosuplje. Od tega so štiri krajevne skupnosti v Suhi krajini. Zato je povsem razumljivo, da se v tej kmetijski zadrugi, ki združuje 940 kooperantov, zanesejo predvsem na živinorejo. Ta je slej ko prej glavni vir prihodka. Vsako leto namolzejo štiri milijone litrov mleka, ki ga vsega predelajo v bljižnji sirarni v Stični v izvrsten sir vrste gaudain posavec. Te sire izdelujejo po izvirnem meniškem receptu, sir pa zorijo v nekdanjih samostanskih prostorih, ki so prvovrstno skladišče. Poleg krav redijo tudi goveje pitance, ki jih je 1400. Za zadrugo je pomemben vir dohodka tudi trgovina.
»S semensko proizvodnjo se v KZ Stična ukvarjamo že 30 let. V Sloveniji smo nekako na drugem mestu po količini pridelanega semenskega krompirja. Največ ga pridelajo v KZK Kranj, okoli 2000 ton, potem smo mi z 800 tonami, KZ Gorenjska s 700 tonami, Trebanjci s 500 tonami itd. Povedati moram namreč, da so področja za pridelovanje kvalitetnega semenskega krompirja omejena. Sadimo ga lahko samo na področjih, kjer ni vinske trte. Vinska trta sama po sebi pa ni kriva za to. Kjer ni vinske trta, tudi ni marelic in breskev, na teh^a žive uši, ki prenašajo viruse na krompir. Tako področje pa je na Dolenjskem v zahodnem delu trebanjske občine, pri nas in na Gorenjskem. V prihodnjih nekaj letih bomo morali pridelavo semenskega krompirja še pojačati, če hočemo, da bomo pridelali več semenskega krompirja. Pri nas namreč menjamo samo.okoli 4 odst. semena. V drugih, bolj razvitih državah pa ga menjajo kar polovico. Te-mu primerni so tudi pridelki krompirja, ki so še enkrat ali celo trikrat večji kot pri nas. Če pa bi na hektarju pridelali več krompirja, bi sprostili površine za druge poljščine, ki nam jih v Sloveniji manjka, pa še krompir bi bil cenejši, kot je. Zdaj je ravno obratno: krompir je drag, celo dražji kot v Avstriji, kar je seveda nesmisel,« je dejal Nemanič.
Sicer pa je tehnologija pridelovanja semenskega krompirja vse prej kot enostavna reč. Elitno seme pridelujejo v Kmetijskem inštitutu Slovenije. Značilnost elite pa ni ne v lepoti ne v okusu ali kakšnem drugem podobnem kriteriju. Za elito je pomembno, da ni okuženaz virusi. Virusi pa so glavni sovražnik krompirja in tudi
glavni krivci za majhne pridelke. Izelite pridelajo original, potem semenski krompir prve in druge reproduckije. Ko gre krompir petič v zemljo, že
ni vec seme.
V KZ Stična posadijo s semenskim krompirjem 75 hektarjev. Na enem hektarju pridelajo
Velika in urejena hiša, nova, sodobna gospodarska poslopja, vrsta kmetijskih strojev in drugih naprav že na prvi pogled govori, da je Trontljeva kmetija v Vrhpolju pri Ivančni gorici trdna in da se tam pametno gospodari pa tudi pridno dela. Za to, za naše čase, zlasti pa za kmečke razmere precej visoki standard gre pri Trontljevih v največji meri zasluga proizvodnji semenskega krompirja.
»S pridelavo semenskega krompirja se je pri nas začel ukvarjati moj oče pred pol stoletja in jaz sem to od njega prevzel. Od 1935. leta pri nas vsako leto pridelujemo semenski krompir,« je povedal umirjeni in preudarni gospodar, 55-letni Jože Trontelj. Trontljevi so čisti kmetje, saj ne gospodar ne njegova žena nista v službi. »Naša kmetija ima 10 hektarjev obdelovalne zemlje, semenski krompir pa vsako leto posadimo na treh do treh in pol hektarjih. V hlevu imam okoli 30 bikcev, kijih spitam do 650 — 750 kg teže, kar traja povprečno nekaj več kot dve leti. Živino imamo v glavnem zaradi gnoja, kajti če bi se ukvarjal samo z rejo živine, ne bi prišel skozi, tudi če bi pital več glav. Včasih se je dalo živino zrediti, če si kupil koruzo in otrobe, danes pa brez težkih krmil ni nič. Pri nas jih krmimo skoraj samo z domačo krmo, zato je tudi reja tako dolga. Koliko se to delo splača, pa pove tudi primerjava: vse, kar imamo, imamo od krompirja, ki ga sadimo na dobrih 3 hektarjih, vse ostalo do 10 ha pa imamo za živino, od katere ni nobenega zaslužka,« je pripovedoval gospodar.
Že ves čas se Trontljevi držijo zgodnjih sort krompirja in zadnjih 15 let pridelujejo samo sorto Vesna. »Na leto pridelamo povprečno 50 ton semenskega krompirja, seveda smo že vseskozi kooperanti naše zadruge, saj se s
krompirjem brez takega organizatorja ne bi mogli ukvarjati. Nasploh so odnosi z zadrugo dobri, čeprav včasih pride tudi do kakšnih trenj. Zadnja leta smo zadovoljni tudi s ceno, seveda pa je pogoj za to zadovoljstvo ta, da pridelaš 15 ton semenskega krompirja na hektar. Hudo pa je, ker se elita tako draži, in to bi morali bolj regresirati. Kar poglejte: če bo elita jeseni po 30 jurjev kila, bom dal samo za seme za hektar po 100 starih milijonov. Jaz sadim okoli 3 tone na hektar, pridelam pa 15 do 18 ton semenske vesne.«
Za delo je pri Trontljevih le gospodar Jože z ženo, kajti Jožetova mati je pri 80 letih, sin pa še premajhen za težko delo. Imajo sicer vso potrebno mehanizacijo in večino dela opravita sama, le za pobiranje krompirja morajo najeti ljudi. Ker se to počne med počitnicami, dobijo v glavnem šolarje. »V enem popoldnevu ga poberemo300 do 400 gajbic,« pravi Trontelj. »Pri nas ni taka zemlja, da bi se dalo krompir pobirati s kombajnom, pa tudi strokovnjaki iz inštituta odsvetujejo kombajn za pobiranje semenskega krompirja.«
Pri Trontljevih se dobro zavedajo, kaj jim pomeni pridelava semenskega krompirja. »To je resno in odgovorno delo pa tudi velik riziko. Tudi če se še tako ravnaš po nasvetih strokovnjakov in še tako paziš, ti lahko unese. Lahko se ti zgodi, da posadiš original, pa pridelaš samo proizvodno seme. To se je zgodilo tudi meni, čeprav sem pazil in skrbno delal, in tako sem v trenutku izgubil 80 starih milijonov, in to takrat, ko je R 18 stal sto milijonov. Prejšnje čase, se spominjam, je seme držalo tudi po 8 let, sedaj pa ni več tako. Posadiš elito, pridelaš original, posadiš tega in pridelaš prvo reprodukcijo, potem je pa konec. Pri nas vsako leto posadimo 1.500 do
2.000	kg elite. Pri proizvodnji semenskega krompirja je pač tako: če se ne misliš s tem resno uvarjati in delati natančno in strogo po strokovnih navodilih, je bolje, da vse takoj pustiš.«
Pri Trontljevih, kjer semenski krompir pridelujejo že pol stoletja, pa bodo pri tem delu ostali-tudi naprej.
A. BARTELJ
kmetje od 10 do 15 ton semenskega krompirja. Vsak pridelovalec ga posadi poprečno na enem hektarju, takih pridelovalcev pa je v KZ Stična 60. Kot je dejal Nemanič, se ne zgodi tako redko, da se 60 hektarov zaradi izredno ostre selecije zmanjša na 60. Vsako bolno rastlino namreč izpulijo in to opravijo večkrat v času rasti. Kontrola je izredno stroga in kmetovalci se morajo dosledno držati pravil igre. Prav zaradi tega so v zadnjih treh letih dosegli izredno kakovost, ki pa je ne bi bilo, če bi ne imeli tudi dobrega skladišča. Krompir namreč pred skladiščenjem razkužijo proti plesni, ga spravijo v velike palete ali zaboje in hranijo pri temperaturi 4 stopinje Celzija. Že februarja pridejo k njim prvi kupci. Ti so iz Dalmacije, pokupijo pa domala ves semenski krompir zgodnje sorte vesna. Tega v KZ Stični pridelajo petino. Ostalo je sorta igor, ki jo večinoma prodajo v Sloveniji.
»S semenskim krompirjem je izredno veliko dela. Le en dan zamudi pridelovalec, pa je že ob dva milijona dinarjev. To pomeni, da mora kmet škropiti točno po naših navodilih, gnojiti pravta-ko, puliti bolne rastline itd. Strokovnjaki Kmetijskega inštituta opravijo na njivah štiri kontrole. Vsakemu kmetu pa so še kako pozna, če namesto originala pridela semenski krompir šele druge ali tretje vi^ste. In šele tedaj se vidi, kako prizadevno je kmet čistil bolne rastline. Določena je tudi kalibraža semena, stopnja okuženosti itd. Bolj je krompir okužen, manjši je pridelek. Zmanjša se celo za 40 odst. Kmetje imajo veliko dela s pridelovanjem semenskega krompirja, pridelovanje pa se tudi izplača. Odkupna cena za jedilni krompir je bila lani 35 din, original pa smo odkupivali po 88,20 din, prvo reprodukcijo po 81,90 din in drugo reprodukcijo po 75,60 din. Končna prodajna cena je bila za kupce konec oktobra 140 do 120 din. Vendar smo 6 odst. denarja od končne prodajne cene dali Kmetijskemu inštitutu Ljubljana in KŽK, ki ta denar vlagata v razvoj. Za naše pridelovalce je pomembno tudi to, da se denar sorazmerno hitro obrača. Aprila krompir posadi, septembra ga izkoplje in tudi že dobi denar. Krompir predstavlja manjši del v strukturi dohodka posamezne kmetije, denar pa je več vreden, ker se hitreje obrne. Ciklus je v živinoreji še enkrat ali celo dvakrat daljši,« je dejal Nemanič.
Kljub uspehom, ki so jih v KZ Stična dosegli tudi po zaslugi visokega strokovnega dela in vestnega dela pospeševalcev, pa Nemanič ne skriva skrbi zaradi prihodnosti kmetijstva.
»Iz trebanjske občine sem odšel zaradi spora. Od mene so hoteli, naj še naprej vztrajam pri družbeno organizirani proizvodnji. V Martinji vasi, kjer smo imeli v družbenih hlevih 1000 glav živine in zaposlenih 6 ljudi, smo dosegali fantastične rezultate. Toda vse delo in trud so nam požrla neskladja med cenami in tudi nedoločena vloga družbenega kmetijstva. Na neki način so mi lahko celo hvaležni, da smo tistih 1000 krav prodali. Danes bi imeli v trebanjski občini s kmetijstvom hujše izgube kot kjerkoli drugod. Kaj se dogaja? V slovenski živinoreji je za 18 milijard nepokritih razlik med prodajno ceno živine in stroški za prirejo. Celotna intervencijska sredstva pa znašajo komaj 2,3 milijarde dinarjev. Mi bomo družbeno kmetijstvo spravili na kolena. Kmetijstvo zaradi počasnejšega obračanja denarja plačuje več kot 70 odst. višje obresti kot industrija. Ce bodo več kot 70-odst. obresti obveljale tudi za kmete, bomo spravili na kolena tudi zasebno kmetijstvo. Kmet takega položaja ne bo več zdržal in bo nehal pridelovati hrano. Kaj bomo potem brez hrane? Skratka, prišli smo v slepo ulico, kmetijstvo je zašlo v najslabši položaj po vojni. V tak položaj pa jezašlozaradi administrativnih ukrepov. Velika večina stroškov namreč nastane izven kmetijstva, nanje pa ni moč vplivati.
JOŽE SIMClC
PRVA NAGRADA
»BREZI«
Natečaj Napišite in objavite svojo zgodbo, ki smo ga razpisali pred meseci, se je lepo obnesel. Na uresništvo je prispelo 140 prispevkov, nekateri celože po razpisanem roku, a smo jih vseeno upoštevali in izročili tričlanski komisiji, ki je vsak prispevek natančno prebrala ter ga ocenila. Pri ocenjevanju je upoštevala izvirnost, pristnost, bralnost, dognanost, in življenjskost prispevkov ter na osnovi teh kriterijev vsakega ocenila z oceno od 0 do 10. Ko smo sešteli vse ocene, so seštevki pokazali, da je prvo nagrado dobil prispevek Breza, ki gaje napisala Joža Sladič z Laz. Avtorica bo prejela nagrado 5.000 din in seveda tako kot vsi ostali objavljeni prispevki še običajen honorar.
2.	nagrada 4.000 din: Anica Zidar: Pridi k tolmunu
3. nagrada 3.000 din: Anton Daugul: Krompir
Podelili smo še6 lepih knjižnih nagrad, antologij Pesmi dolenjske dežele, naslednjim avtorjem: Joži Petrič iz Medvod, Rudiju Romuti iz Metlike, Nežki Raztresen iz Adlešičev, Petru Vovku iz Kočevja, Francu Luzarju iz Gabrja in Alenki Mežnaršič iz Metlike. V razpisu smo sicer napovedali le 5 knjižnih nagrad, vendar so vsi omenjeni avtorji zbrali enako število točk, pa smo vsem podelili nagrado.
Na kupu pa je ostalo še veliko lepih, pretresljivih in zanimivih zgodb Ne bodo na njem obležale. Vsak teden bomo eno ali dve objavili na sredinskih straneh časopisa, objavljeno zgodbo pa honorirali. Branja bo torej dovolj še vse leto.
BREZA
Soparica poletnega popoldneva je travnik, nepokošen in poln cvetočih trav, kadulje in ivanjščic spremenila v dišečo planjavo in lahen vetrič je prinašal vonj cvetočih lip iz doline pod vasjo. Omama bujnega poletja z razžarjenim nebom meje vlekla v gozd, od dolgotrajne suše osiromašen. Praprot je venela in redko cvetje je bilo silno revno, celo cvetovi bodeče neže so bili nekam medleči. Vsetosemvidelado trenutka, ko sem zaslišala od doma motorno žago. Vedela sem, kaj tisti trenutek motorka žaga, pri srcu me je stisnilo od žalosti. Padala je moja lepa vitka breza. In gotovo je jokala, kot sem tlačila sama v ebi solze jaz sama. Nisem hotela gledati njenega konca in prosila sem brata, da njene ostanke odnese za hlev, da je ne bom videla, ko se vrnem.
Bilo je pred osmimi leti. Zbrala sem vso voljo, ves pogum, kar mi ga je še ostalo, in se vrnila v kmečko hišico na koncu vasi. Pa sem v hudih stiskah hodila po travniku, ki seje ogrinjal v jesenske barve, in zagledala ob robu gozda ljubko, drobno brezo. Imela je nekaj lepo raščemh vejic in na njih par šelestečih lističev. Z lopato sem dvignila njene korenine in jo presadila na konec hiše. Lepo se je privadila novega okolja in že drugo leto pričela rasti v višino. Tako sem skozi leta obirala z nje gosenice, ki so ji napadle nežne liste, spomladi občudovala njene brsteče veje, svetlozeleno listje, beleče deblo, pozimi otepala z nje sneg. Rasla je in bila vsako leto lepša. Prerasla je rob strehe in silila kvišku, vsa vitka in lepa. Bila je simbol mojega novega, samostojnega življenja. Bila je MOJA. Potem pa je kot strela z jasnega prišla uničujoča odločitev. Streha hiše je dotrajana, potrebno jo je na novo pokriti in tudi potegniti napušč, podaljšati ostrešje. Takrat me je prvič presunilo. Moja brezajevnevarnosti, preblizu strehe je. In bila je tako lepa. Združila se je s prelepo glicinijo, ki je od vhodnih vrat spletla kito ob žlebu vse do roba hiše ter se ovila debla in vej breze, njeni dišeči, grozdasti cvetovi pa so b^ezo zaljšali kot nevesto. Odločitev je padla tistega dne, ko je krovec brezo obsodil na smrt. Nisem se upirala, bilo bi nespametno biti sentimentalen Toda notranjost me je bolela. In ušla sem od dela, ušla od doma, od svoje breze, da ne bom gledala njenega padca, nje neme žalosti in solza, ki bodo pritekle iz ranjenega debla.
Gozd je bil pust, še bolj vroč in zatohel kot zrak zunaj. Dušilo meje. Glas motorke kot da reže mojo dušo. Prepričujem se; ne bodi neumna, v teh časih, polnih pretresov, groženj in strahov, te boli srce za komaj trimetrsko drevesce. Toda to je MOJA breza, del moje usode. Mojih osem let. Motorka utihne in usedem se na napol razpadlo deblo, kjer rjav martinček z odprtimi usti vleče vase zrak, pa pobegne, čim sedem poleg. Na drobnem jesenu preko poti poje drobcena ptička in s polja je slišati murne, ki nepretrgano pojejo svojo svatovsko pesem. Še malo. pa pojdem domov. Pot domov je daljša, za izgovor naberem nekaj lisičk, pripravila jih bom za večerjo z žganci, tako ne bo nihče vedel, černu sem tako nenadoma odšla v hosto. Praktični tesarji, ki so na strehi pa še kdo ne bi razumel, kako me more prizadeti, da je mogla pasti breza na vogalu hiše Ni je več. Ostal je bel panj, ki kot skeleča rana moli iz črne zemlje, pokrila sem jo s praprostjo, ki je rasla poleg, in zdaj raste tam španski bezek pa zajčki in modre lilije.
Toda včasih še vedno vidim svojo vitko v vetru šelestečo brezo, polno radosti in življenja. Še nekaj je odšlo iz mojegaživlje-nja kot toliko drugega, za čemer mi je žal. Takšno je pač življenje: dobivamo, izgubljamo, uničujemo in žalujemo. Včasih prostovoljno, drugič prisiljeno. Ampak posadila bom novo brezo, takoj ko izgine sneg, bom poiskala majhno, lepo rastočo brezo in jo posadila z vso ljubeznijo in
gotovo me bo preživela, kajti drevje raste dolgo in preživi več rodov nas, ki znamo v trenutku uničiti desetletja in stoletja dolga ž'vlienia	»Ciklama..
PRIDI
K TOLMUNU...
Za SIMONO, učenko prvega razreda z bogato kito svetlih las, je bil čas med večerom in nočjo najhujši.Takratjerazmi-.šljala. Mislila je na atka, na kmečki dom med njivami, nababicosčistobelimi lasmi, na dedka, na ovčke, ki jihjepasla. Bilojije hudo, zelo hudo. Pogrešala je ves ta svet. Pred dobrim letom sta se mamica in atek ločila. Mamica ni marala hiše sredi njiv, tudi njiv ni marala, ne dedka in ne babice. Sovražila je delo na polju; rekla je, da ji smrdi. Vpila je, da si ne bo vse življenje mazala rok s prstjo. Kar naprej je drezala v atka, kdaj bo pustil kmetijo, kdaj bodo šli v drugo stanovanje, kdaj. .. Ni še mogel odtrgati od zemlje, preveč cad jo jeimel, nosil jo je v srcu.
LOČITEV. Simona bi se skoraj zadušila v solzah; v drobcenem bitju bolečina, tesnoba, nemoč. Sodišče je odločilo, da mora z mamico. Z atkom pa se lahko vsak teden srečujeta. Mami jo je skoraj zvlekla v novo stanovanje. Simoni je bilostanovanje zoprno, še bolj pa ga je zasovražila, ko je
mami z grobimi besedami nagnala atka. Prišel jo je iskat, kot je dovolilo sodišče. Mama je kričala, da je bila vsa zaripla v obraz:
»Otrok je moj! Samo moj! Ničesar ne potrebuje. Pri meni ima vsega dovolj. Denarja in ljubezni. Pusti jo pri miru! Ne križaj mi poti.->
Simona pa ši je želela srečanja z njim. Tako močan in lep je bil na rdečem traktorju, ki ga je bil kupil še pred ločitvijo. V sanjah je stegovala roke, da bi ga dosegla. Mamisejijezazdelavseboljzoprna, pusta, hladna. Bil je to čas, kosi je silno želela, da bi bila Pika Nogavička, brez mame. S konjem bi pojezdila, kamor bi jo vleklo srce.
MISLILA je in mislila. Mahoma jo je nekaj prešinilo. Pred očmi se ji je pokazal tolmun; potok gaje bil izdolbel med starimi in skrivenčenimi vrbami in grmičevjem pod šolskim igriščem. V veselje je za trenutek zarezala čudna tesnoba, kar zabolelo jo je. V njej se je spočela prva laž. Laž, ki jo bo natvezla mami: z atkom se bosta srečevala ob tolmunu, mami pa bo rekla, da se gre žogat na igrišče. V njej seje zato spletalo nekaj med radostjo in otožnostjo. Laž, laž. Simona je ni marala, bilo ji je tesno, a le z lažjo bo prišla do atka. Srečala sta se pred trgovino, vozil je umetni gnoj. Vsa razgreta mu je šepnila:
»Pridi k-tolmunu, tam naju ne bo nihče videl, lahko se bova pogovarjala.«
»Prav. Pasi mami povedala?«
»Kje pa! Saj veš, kako kriči, kotezagleda. To je le najina skrivnost. Velika skrivnost.«
»Misliš, da je tako prav?« Prikimala je, trpka tesnoba ji je šla preko obraza, pa tudi njegov obraz je potemnel.
Vse to je bilo v njenih mislih, zato je bila dolgo budna, poslušala je glasove iz noči, slikala si je svoj svet. Vanjo je d regala nova misel; če bi imela konja kot Pika Nogavička, bi pobegnila k atku. Sanje so prihajale zelo počasi... Z njimi se je vračala kmečka hiša, vračala se je babica, vsa drobna, bela in krhka, a tako čudovita. Ko je spregovorila, je bilo, kot bi se odprla knjiga pravljic.
SESTAJALA STA SE ob tolmunu. Vsa je bila lahkotna, z žarečim obrazom. Igrivi metulj.
»Tu je lepo. Mami naju ne vidi, ne ve za najino skrivnost.«
Atka je nekje v prsih tiščalo in peklo.
»Simona, laž je vmes, to ni lepo.«
»Ati, ni druge pomoči.« Začudil se je, odkod te njene besede.
Dnevi so bežali. Včasih sejenaslonilana staro vrbo. ujeta je bila v čudno mešanico pravljičnosti in resničnosti. Potlej se je spet smejala, se pogovarjala in poslušala. Pripovedoval ji jeo delu, o babici, ki jevse bolj bolehala, o dedku in o njegovi pipi, o
ovčkah, ki so jo pogrešale... Kakovederin prijazen glas je imel, tako zelo drugačen kot mamin.
»Vidiš, Simona, vsaka stvar ima dve strani: pravo in narobno. Mami gleda vse z narobne strani, zato ne pusti najinih srečanj.«
»Čudna je. Blagor Piki Nogavički, mamice ni imela, lepo je živela.«
»Tako ne smeš govoriti o njej. Rada te ima. Pozabila pa je, da je vse v naravi v neprestanem gibanju. Tudi človek. In ti tudi. Za rast potrebuješ oba: mami in atka.«
»Zakaj nismo skupaj?« V kotičku oči seji je pokazala solza, pa ni mogla zdrkniti po licu, kot da bo tam ostala vse čase.
»Simona, nekaj ti moram povedati. Ko boš večja, boš že razumela. Veš, poiskati bom moral drugo mamo. Na kmetiji je dela čez glavo, babica ne zmore, dedek je star, sam sem za vse. Tako sam. Ne zmorem.«
»Drugo mamo? Jo boš našel? Te bo imela rada? Kako boš to vedel?« Stah seji je zarisal v oči, solzo je še bolj prilepil v kotiček.
»Tako bom poiskal.«
»Bo tudi mene imela rada? Ko bom večja, bom rišla k tebi... ušla bom.«
»Seveda te bo. Babica pravi, da moraš imeti močno srce.« Najprej molk, potem pa. njena nenadna, čudna prošnja: »Ati, veš kaj, dopisujva si! Pisma bova dajala v tisto votlo vrbo. Velja?«
»Pametna misel. Če ne bom kdaj mogel priti, ti bom že prej pustil pisemce, da ne boš v skrbeh.«
»Kako imeniten nabiralnik!« V navdušenju in otroški razigranosti je zaplesala.
Tako njima je tekel čas. Srečevalastase, pa tudi pisma sta puščala v stari vrbi. Pisma o soncu, o rožah, o mavrici, o delu. Dnevi so bežali.
POLETNA SOPARA. Košnja. Med ljudi je nepričakovano udarila novica: Dolinarjev Tone seje ponesrečil. Traktor ga je pokopal pod seboj.
»Saj to je moj atek!« se je zgrozila Simona. Zamajala 'še je v strahu in bolečini. Trepetala je zanj. Mamice se ni upala povprašati, če ve, kakojez njim. Stiskavnjejje bila velika, huda. Zato je iztisnila besede: »Kaj je z atkom, mami? Tako se bojim...«
Mami se je pognala proti njej, stresla jo je za rame, spačila je obraz in kriknila: »Vrag naj ga pocitra!«
»Zakaj ga tako sovražiš? Moj ati je...«
»Tyoj ati, tvoj ati...« Besede so izginile, odkrhnilo pa se je spoznanje, ki je ves čas ždelo v njej, spoznanje, da ga ima rada, še vedno ga ima rada, le kmetija jo strašno odbija. Tone pa brez zemlje ne more, pomeni mu življenje, radost, moč... To je bila njena skrivnost.
Simona je bila zbegana. Njegova nesreča je grobo udarila v njen svet. V njej
je gorela ena sama želja: da bi ozdravel. Soseda je poznala njeno stisko. Razkrila ji je, da nesreča ni tako huda, kmalu bo doma, le v mavcu bo.
NEMIRNA je vsak dan tekala k tolmunu. Morda bo pismo. Aktovo pismo. Tudi sama mu ga je napisala. Želela mu je zdravja. Pisala je o zvezdah. Poiskala je svojo in njegovo zvezdo, bili sta tesno skupaj, lepi in svetli. Pisala mu je, da zanj išče novo mamo. Pa ne samo zanj, tudi zase. Pisemce je potisnila v vrbo. Polna zbeganega pričakovanja je čakala na odgovor. Ni ga bilo. Na atkov dom si ni upala, bil je le predaleč. Mami bitoodkrila. Potem... Ni smela pomisliti, padale bi klofute, za kazen bi morala vse popoldneve reševati tekstne naloge, ni jih maraia.
POLETNO SOPARO je izrinilo deževje. Lilo je in lilo. Ves teden. Potoček jenarastel v divji potok, tolmun v vrtinčasto umazano brozgo. Bučal je, pljuskal in potapljal vrbe... Spet je bila ob tolmunu. Ustrašila se je. Videla je, da iz vrbe sili bel listič. Morda je aktovo pismo. Mora do njega, mora. Lahko ji sporoča, da je že zdrav, da bo prišel k njej. Še malo, pa ga ji bo odnesla kalna voda. Mora do njega. O novi mami se tudi morata pogovoriti. Našla jo je v hiši na koncu vasi. Teta Rozi. Prijazna je in dobra, le šepa, pa prav malo. Babica ji je vedno pravila, da lepota ni vse.
Pognala se je v vodo, spodnašalo jo je, voda ji je z vrha zašla v škorenjce, opotekala se je, vse okoli nje se je vrtinčilo, premikalo. Stresalo jo je neprijetno drgetanje. Oprijemala se je vejic, vej. V votli vrbi j je le dober seženj nad vodo, nad umazano brozgo trepetal bel listič. Upanje, da je to j atkovo pismo, jo je gnalo naprej. Ko bo ozdravel, bosta potovala daleč daleč... Samo še korak, stegnila se bo... Lezla je naprej, veje so se ji izmikale, tla tudi, ob bregu je bila globina največja. Zbirala je svoje zadnje moči. Krikniti ni mogla, le ustnice je še premikala. Tedaj pa... Vrtinec jo je spodmaknil, spodnesel, potegnil vase. Na veji je obvisela njena rdeča pentlja, debela kita svetlih las je izginila. Tolmun se je še bolj razplajhal, jezno je zašumel... Sapa je odpihnila listič. Na njem besede:
»Našla sem svojo in tvojo zvezdo, tesno sta skupaj, lepi in svetli. To je tudi skrivnost. Najina skrivnost.«
Nekje v daljavi se je oglasilo zamolklo bobnenje, obzorjesejestemnilo, tolmun je jezno zagodrnjal, pogoltnil je še bel listič...
Ulilo se je, kot bi zajokalo nebo...
ANICA ZIDAR
KROMPIR
In kot sedmi val, ki vse dvigne, nese in j briše, se je bližal OKTOBER.
Po stanovanjih ni bilo več sej. Milijonske množice na frontah in v zaledju so se zlile v eno samo razburkano morje.
Pomanjkanje, špekulacija, nezaupanje in zmeda so dosegli vrhunec. Fronta ni bila več samo bojna linija s sovražnikom, ampak se je razlila po vsej širni domovini.
Boj se je bil tudi na tržnicah in trgih. Posebno pomanjkanje tobaka je dvignilo njegovo vrednost do neba. Všpekulacijo je že vstopil ne samo list samorastnika, ampak tudi steblo in korenina po vaseh za hlevi rastočega sejanca.
Oče je bil nekadilec, kot delavec v tovarni pa je redno dobival pripadajoči obrok »mahorke«. To je mati znala izkoristiti, tako da pri nas še nismo dosegli splošnega nivoja že povsod prisotne lakote.
Nekega dopoldneva sva šla z mamo na tržnico. S sabo je imela zavojček tobaka. Tam si ga lahko prodal za zlate prstane, zamenjal za srebrnino ali slanino. T udi za preprogo ali škornje. Še nisvadolgo hodila mimo tržnih prodajalnic, ko sva slišala nizek glas: »Krompir za tobak, krompir za tobak...«
Izza prodajalnic se je . pokazal visok vojak v dolgem, da peta segajočem »šine-lu«. Konjenik! Na rami je nosil vrečo s krompirjem. »Krompir.za tobak!«
Mati je priskočila in pokazala zavojček.
»Dva!« je rekel vojak.
Ko je mati odkimala in rekla, da nima, je vojak vrečo postavil na tla in iztegnil roko.
Okoli nas se je že zbrala gruča žensk, večinoma starejših, s torbami, košarami in otroki. Nekaj so godrnjale, slišal sem že klice:
»Razdeliti!«
Mati je izročila tobak, vojak je dvignil vrečo, jo položil mami na pleča in se zrinil skozi obroč žensk. Jaz sem vzel mamino torbo in obrnila sva se, da odideva. A nisva še napravila dveh, treh korakov, ko je ena izmed Jjabnic zgrabila za vrečo, jo iztrgala iz maminih rok in vpila:
»Špekulantka! Ima tobak! Razdeliti!«
Ženske so se vrgle na vrečo, jo odnesle stran in začele odv.ezovati. Stala sva z mamo ob strani in gledala, kaj delajo. Nisva mogla ničesar storiti. Mati si jeobri-sala solze in odšla sva. A nisva še zaviia s tržnice na ulico, ko sva zaslišala smeh, krohot inveselekletvice. Inžesejeusulaza nama toča zmrznjenih, zvenečih gomoljev.
»Krompir za tobak!« so kričale babe. j
»Na, špekulantka, na kuhaj!«
Bile so zmrznjene konjske fige...
ANTON DAUGUL
priloga dolenjskega lista
1
PREBRALI
Zupančičeve pesmi
j »Jaz bi rad dal narodu umetnost, j veliko umetnost, ne vsakdanjega | kruha,« je zapisal Oton Zupančič v ; nedokončanem pismu-Ivanu Can-I karju 2. januarja leta 1909. Tako je jasno opredelil veliko in plemenito 1 hotenje v sebi, ki pa ga je neločljivo j povezoval z osebnim zorenjem, kot | lahko razberemo iz osnutka pisma Rajku Nahtigalu, v katerem je Zupančič zapisal: »Dorasti do svoje višine, izzoreti s pozivom zdravega notranjega soka sadove na vseh svojih vejah — to je ideal, ki se mi zdi, da ni nevreden življenja. Kaj bom dal narodu, kaj človeštvu, če pa sem siromak v sebi...?«
Ce sledimo samo tem Župančičevim besedam in jih vzamemo za merilo, s katerim ta čas merimo njegovo pesniško zapuščino, potem pač moramo reči, da belokranjski pesnik ni dal slovenskemu narodu »vsakdanjega kruha«, marveč veliko umetnost, kerje»dorasel do svoje višine«.
Župančičeve pesmi so danes v zakladnici slovenskega pesništva, v to zakladnico pa je dobro od časa do časa pogledati. Takim namenom služijo tudi knjige, ki posameznega pesnika predstavijo sicer ne s celoto njegovega dela, vendar dovolj celovito s primernimi in dobrimi izbori najznačillnejših njegovih del. Tak strnjen in zanimiv prerez skozi Zupančičevo pesništvo nam ponuja knjiga, ki je izšla pri Mladinski knjigi v zbirki Pesmi. Vtej zbirki so že izdali nekaj podobnih prikazov starejših slovenskih poetov. Zbirka je namreč zasnovana tako, da prinaša izbore iz pesništva najvidnejših slovenskih ustvarjalcev, pri tem pa pesnike predstavlja . kar najbolj zaokroženo, poudarek pa daje tistemu, kar je najbolj veljavno in vznemirljivo še v današnjem času.
Izbor Zupančičevih pesmi je pripravil urednik Janez Mušič. Pesmi je razdelil povsebinskisorodnostiv osem razdelkov. Začenja jih ljubezenska lirika, nato sledijo pesmi življenjske radosti in ustvarjalnega poguma, pesmi o umetniškem ustvarjanju, o usodni povezanosti z naravo in veseljem, domovinske pesmi, pesmi uporab in nakoncutri pesmi slovesa.
Urednik Janez Mušič je napisal tudi spremno besedo O pesništvu
Otona Zupančiča. Kot zanimivost pa lahko zapišemo, da se je v tej knjigi obema belokranjskima rojakoma (pesniku in uredniku) pridružil še Novomeščan Milček Ko-melj, ki je pripravil zanimiv izbor slikovnih prilog in jih v spremni besedi, ki sledi urednikovi, tudi komentiral. Komelj je slikovno gradivo izbral po osnovnem premisleku, da Župančičevo poezijo z vizualnega, likovnega stališča najbolj oživlja svetloba. Župančičeva umetnost je zato »prava sestra tistega slikarstva, ki tudi samo prebuja svet šele v drhtenju ali žarenju luči«, to pa je varianta slovenskega impresionizma.
Zapišimo še drobno zanimivost te zbirke. Komelj je med likovno opremo uvrstil tudi Zupančičevo perorisbo Med ostrnicami, ki kaže, da je pesnik imel tudi slikarsko žilico, kar res ni hudo znana stvar.
M. MARKELJ
Literarni leksikon
»Leksikon daleč presega zgolj priročniški značaj in okvire strokovne informacije. Izdelan je kot serija monografij o temeljnih pojmih literarne vede z zornih kotov primerjalne književnosti. Leksikon je eden najpomembnejših dosež-
(predmet njihove obdelave so raznovrstna gesla literarne teorije, od splošnih pojmov, dob, gibanj prek stilov, poetik do verza), sta izšla še dva.
Kajetan Gantar je obsežno področje antične poetike obdelal v treh poglavjih. V prvem je razčlenil izraz poetika in njegov razvoj v antiki, pri čemer ni obšel pomembnih antičnih piscev, posebej podrobno se je zadržal pri Aristotelu in njegovem pojmovanju poetike. Drugo poglavje povzema odmeve antične poetike skozi stoletja, prikazani so odmevi Horacijeve in Aristotelove poetike na Slovenskem, v tretjem pa so obdelani glavni izrazi antične poetike, inspiracija, mimesis iri katarza, tudi slednje je pisec povezal s poznejšimi evropskimi razlagami.
V študiji Ruski literarni avantgar-dizem se je Drago Bajt omejil na razčlembo tokov v letih od 1910 do 1930, ko so se pojavili futurizem, konstruktivizem in absurdizem. Bajt jih je obdelal v tem zaporedju, nakar je, upoštevajoč značilnosti vseh treh tokov, posebej premislil še bistvo pojma ruski avantgar-dizem. V vseh štirih poglavjih je pisec pb kazanju poglavitnih načel omenjenih tokov iskal povezavo med literaturo in, denimo, gledališčem in slikarstvom, ni obšel odmevov ruskih tokov širom po stati celini (in kajpak tudi na Slovenskem), hkrati pa je opozoril še na vlogo tujih vplivov pri razvoju ruskega avantgardizma.
D. RUSTJA
iz izložbe
"N
O OČETU PRVEGA SLOVENSKEGA ROMANA
V začetku prihodnjega meseca, natančneje
5.	maja, bo minilo 105 let od smrti slovenskega pisatelja, časnikarja in javnega delavca Josipa Jurčiča. Čeprav je naš klasik umrl v najlepših moških letih,starvsega37let,torejv dobi, ko umetniki ustvarijo svoje najboljše stvari, je zapustil za seboj zelo bogato zapuščino, slovstveno in časnikarsko. Jurčičev pogreb se je spremenil v pravo narodno slavje, na katerem je bilo povedanega veliko lepega o prezgodaj umrlem pisatelju. Med drugim je ob grobu Valentin Zarnik dejal: »Dokler se bo še kak Slovenec na svetu s slovensko knjigo pečal, ostalo bode slavno Jurčičevo ime na slovenskem literaričnem nebu.«
Danes se po več kot stoletju vprašujemo, ali je res tako. So bile Zarnikove besede le preve-ličevanje, ki se odpusti in dopusti v pogrebnih govorih, ali pa je mož govoril resnico?
Eno je nedvomno res: Josip Jurčič je zelo poznan. Lahko bi dejali, da je bolj od njega pri nas vsesplošno znan samo še pesnik PREŠEREN: Z Jurčičevim imenom in njegovimi deli se začenja osnovnošolska vednost o slovenski literaturi, njegove knjige ljudje še danes radi in z užitkom berejo. Tod tej slavi nasproti stoji »pozabljeni« Jurčič. Kar nekaj desetletij so ga slovstveni zgodovinarji in literarni teoretiki pustili mirno spati v šolskih čtivih, z njim in njegovimi deli pa se nismo kdove kaj ukvarjali. Praznovanje stoletnice Jurčičevega rojstva na Muljavi pa je le pokazalo, da naš poznani in priljubljeni klasik znova zbuja zanimanje slovstvenih strokovnjakov. Jurčič postaja zanimiv kot pisatelj, za zgodovinarje pa kot eden od daljnovidnih protagonistov jugoslovanske misli. V študijskih znanstvenih krogih postaja jasno, da Jurčičev »pisateljski pojav« še ni povsem pojasnjen in da njegovi spisi še zdaleč niso niti miselno niti izrazno izčrpani. V njegovem delu je še marsikaj, kar kliče po proučevanju.
S takšnimi premisleki začenja pisanje o Josipu Jurčiču slovenski literarni zgodovinar in publicist Štefan Barbarič, ki je za Par-
Ltefen basist
tizansko knjigo napisal monografijo o našem znanem pripovedniku in »največjem pripovednem talentu« (J. Tominšek). Knjiga je pred kratkim izšla v zbirki Znameniti Slovenci.
Barbarič po uvodnih razmišljanjih izriše poreklo in mlada leta našega pisatelja, nato načne Jurčičeve pisateljske začetke, se loti obdobja, ko je nastal prvi slovenski roman, pregleda Jurčičevo časnikarsko tlako, ostala njegova dela z zadnjimi spisi, nato pa označi pisateljevo priprovedno ustvarjalnost. Osrednjemu besedilu je dodana književna kronologija, pregled novejše strokovne literature in imensko kazalo. V knjigi je tudi več dokumentarnega slikovnega gradiva in nekaj ilustracij Jurčičevih del.
Barbaričeva knjiga nam okdriva Jurčiča skozi širšo optiko, saj pisec monografije opozarja na nekatere posplošene ocene, ki so jih v preteklosti neupravičeno pritaknili slavnemu Dolenjcu, potem pa so se ga držale veliko predolgo. Jurčič, ki je globoko koreni-nil v kmetstvu, dolenjski vasi, je ta patriarhalni svet poznal in ga prenesel v literaturo veliko bolj polno in celovito, kot se je ocenjevalo doslej.
M. MARKELJ
Bele lise socializma
kov sodobne slovenske literarne vede in komparativistike.«
Tako se je glasila obrazložitev nagrade Kidričevega sklada, nedavno podeljene piscem prvih petindvajsetih zvezkov Literarnega leksikona, ki ga je 1978 zasnoval pokojni Anton Ocvirk, z njim je utemeljitelj primerjalne književnosti na Slovenskem zaokrožil svoj velik uredniški prispevek, ki med drugim obsega dolgoletno bdenje nad Zbranimi deli slovenskih pesnikov in pisateljev in zbirko Sto romanov. Zdaj je glavni urednik Literarnega leksikona Janko Kos, zvezki nastajajo pod okriljem Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede pri Sazuju, zalaga pa jih Državna založba. Po dopolnilnem zvezku, ki je prinesel povzetke nagrajenih petindvajsetih študij
Tri stvari so se mi v Sovjetski zvezi najbolj vtisnile v spomin: veličastni Rdeči trg s procesijo k voščenemu mrtvemu svetniku in nadčloveško izurjena menjava straže pred njegovim mavzolejem, nadalje vrsta ljudi pred trgovino, ki je dobila sir in končno ruski telefonski aparat, v katerega sem se urezal v prst pri vrtenju njegove grobo izdelane plastične številčnice. Bolj ali manj naključni zunanji vtisi, ki pa vendarle nekaj povedo o življenju in problemih te prve dežele t. i. realnega socializma.
Novinar Janez Stanič, eden naših najboljših poznavalcev vzhodnih socialističnih dežel, je s svojo knjigo Bele lise socializma, ki jo je izdal zagrebški Globus, razkril ozadje in globoke korenine za taka in podobna doživetja. Še mnogo več: napisal je tako ostro kritiko
sodobne socialistične prakse v teh deželah, da je izzval proteste Sovjetske zveze in zahtevo, naj bi knjigo prepovedali. Res, Stanič ni pisal slavospeva uspehom, ki jih je dosegla prva država socializma, hodil je mimo uradne propagande med ljudi, v podjetja, v sovjete, spraševal in poslušal. Zanimalo ga je življenje malega človeka, odkriti je želel vzroke za neprestane družbene krize, ki pretresajo socialistični svet. To je zlasti vidno na Poljskem, katere »bele lise« Stanič še posebej pronicljivo opiše v svoji knjigi, najmanj pavAlbaniji, ki seje izprla iz sodobnega sveta.
In kaj je osnovno sporočilo Staničeve knjige? To je prepričanje, da je glavni vzrok kriz v socialističnih deležah prepad nezaupanja med politiko in ljudstvom, totalna odtujitev in ločitev na tiste, ki vladajo in one, nad katerimi se vlada. V deželah realnega socializma je država in z njo povezana centralistična piramida oblasti vse, ona misli, skrbi, odloča, odgovarja (in se
pusti častiti) namesto državljana, ki je toliko kot nič. Predvsem je ta državljan, ki mora ubogati in delati, po Janezu Staniču oropan najpomembnejšega smisla in poslanstva socializma — osvobajanja človeka.
M.LEGAN
Tod žive Slovenci
Tudi iz slabosti se včasih porodi kaj dobrega, bi lahko zapisali na rob ob izidu knjige Vitana Mala Tod žive Slovenci, ki je pred kratkim zagledala beli dan v Kmečki knjižni zbirki pri ČZP Kmečki glas. Pisatelj knjige je namreč skozi šolske klopi prejadral sicer uspešno, vendar pa se je ob srečanju z vprašanji, ki segajo nekoliko dlje v preteklost, kot šteje let, srečal s precejšnjimi prazninami v znanju. Kot je sam povedal, je sicer poznal posamezne zgodovinske dogodke, kakor so se jih v šoli učenci pač »napiflali«, ni pa jih znal povezati med seboj in tako ugledati zgodovino kot neprekinjeno dogajanje,
So ure, ko je v novomeški Pionirski knjižnici bolj živo in glasno kot druge krati, take ure, ko se v svetlo sobano, ki jo visoke s knjigami naložene police pregrajujejo v prekate, naseli razvedrilen, poživilen utrip, drugačen, kot je tam običajno. Tako pa je vsakokrat, kadar je na obisku skupina malčkov iz tega ali onega novomeškega vrtca. Skupine po 20 do 26 otrok se zadnje tedne, kajpak pod vodstvom vzgojiteljic, vrstijo v tej knjižnici kaj pogosto. Prihajajo ob urah, vnaprej določenih z urnikom, le ob mrzlih ali deževnih dnevih jih ni.
»Program je za vse te skupine enak,« pravi Slavka Kristan, vodja Pionirske knjižnice. »Najprej otrokom povem, kam so prišli, da je knjižnica nekaj drugega kot knjigarna. Potem jim predstavim knjižnico in dejavnost v njej. Seveda moram to storiti preprosto in na način, ki so ga malčki sposobni dojeti. Prvistiks knjigoopravijosami, in sicer tako, da sežejo po slikanicah in jih prelistajo. Nazadnje pa poslušajo pravljice, predvsem take, ki jih še ne poznajo. Pravljice jim pripovedujem jaz. To je zanje najlepši trenutek. Videti bi jih morali...«
Kristanova je v knjižnici trenutno sama za vse, tako pa bo le do maja, ko bo prišla sodelavka. V dvoje bo šlo spet laže. Dela je namreč čedalje več. »Odkar smo spet odprli prenovljeno, povečano in nanovo opremljeno Pionirsko knjižnico, smo lahko dali na police celoten fond, to pa je kar 20.000 knjig. Zdaj, ko smo na račun bivših prostorov Ljudske knjižnice pridobili nove površine, tako da zaseda Pionirska knjižnica okoli 125 kvadr. metrov, je to možno. Pred prenovo, ko je bila knjižnica za polovico manjša, je veliko knjig
»KAR IMAMO,
JE VSE NA POLICAH«
r
ostajalo v skladišču, v kartonskih škatlah, zlasti nove knjige.«
Pomembna pridobitev je čitalnica, ki lahko sprejme naenkrat 20 bralcev. V njej se najpogosteje zadržujejo obiskovalci, ki si pridejo izposodit knjige, katerih knjižnica ne izposoja na dom. To so najrazličnejši leksikoni, enk-ciklopedije, strokovni in drugi priročniki. Nov je tudi cicibanski kotiček za predšolske otroke in morda še za prvošolce. Ta kotiček sestavljajo tri
mize, okrog katerih je2/stolčkov. Tako čitalnica kot cicibanski kotiček sta nemalokrat zasedena, saj otroci raje prihajajo v knjižnico, odkar je prenovljena in delo v njej posodobljeno, kot so včasih.
»Po otvoritvi se je v knjižnico včlanilo kar 300 novih mladih bralcev, tako da jih imamo v tem šolskem letu vpisanih že 850. Če upoštevamo, da je bila knjižnica zaradi prenove tri mesede zaprta, je to lepo število in predvidevam, da jih bo v novem šolskem letu krepko čez
1.000. Povečuje pa se tudi izposoja, ki običajno doseže po 40.000 izposojenih knjig v šolskem letu,« pripoveduje Slavka Kristan in doda, dasošeposebej razveseljivi podatki iz zadnjih tednov letošnje pomladi. Povprečno pride na dan v knjižnico 60 do 110 obiskovalcev, ki si izposodijo na dom 150 do 300 knjig. Ali povedano drugače: vsak obiskovalec si izbere za branje tri knjige. Med obiskovalci in bralci pa niso samo otroci in šolarji, tudi odraslim ima knjižnica kaj ponuditi.
Kristanova posebej poudarja, da jeza vsako knjižnico, tako tudi za Pionirsko, pomembno njeno članstvo. To so tisti obiskovalci, ki si za plačilo določene vsote pridobijo izkaznico in posebne ugodnosti pri izposoji knjig. »Pri nas je letna članarina 100 dinarjev, kar nikakor ni veliko, komaj toliko, kolikor stane skodelica kave v kavarni. Najpomembnejše pa je to, da si vsak član lahko brezplačno izposodi knjig, kolikor si jih hoče. Kajpak če vsako izposojeno knjigo vrne po štirinajstih dnevih, sicer mora za vsak zamujeni teden plačati za vsako knjigo po 5 din zamudnine.«
Pri zaračunavanju zamudnine v knjižnici pogosto pogledajo skoz prste. Kako bi ne, kopa imajo že zavoljo tega, ker je bila knjižnica zaradi obnove zaprta, večmesečne zamudnike. Kaj s temi in z nekaj tistimi, ki knjig niso vrnili leto ali celo dve? »Zdaj bo več časa, da se to uredi. Toda kako opozoriti na zamudnike, naj vrnejo knjige? Bimorda kar v Dolenjski list zapisali, kaj nas muči? Kar napišite, da prosimo vse, naj knjige vrnejo do 15. maja in da jim do tega roka ne bo treba plačati zamudnine. Kaj ni to dovolj velika ugodnost?«
I. ZORAN
verigo prepletajočih se vzrokov in posledic. Kasneje je seveda te praznine zapolnil in odkril vzgodo-vini veliko mika.
T o osebno odkritje zgodovine ga je nagnilo k pisanju mladinskega besedila, v katerem naj bi današnji šolarji pravi čas odkrili zgodovino, tisto celovitost, ki presega poznavanje imen, letnic in krajev. Tako je nastalo prvotno besedilo nešolske »zgodovine«, ki je izhajalo v dnevnem časopisju kot slikanica. Soavtor je bil ilustrator Matjaž Schmidt, ki je narisal preko 1.100 ilustracij k Malovemu besedilu. Ob Svetinovi. Ukani v stripu je tako to delo slovenski ilustratorski rekorder. V knjižni izdaji je število ilustracij občutno skrčeno, vendar jih okrog 80, kolikor jih je v knjigi, še vedno lepo poživlja in dopolnjuje besedilo.
Potovanje skozi slovensko zgodovino, ki zajema čas od naseiitve Slovenov na današnja etična ozemlja do povojne obnove domovine, si je avtor zamislil fantastično. Junak pripovedi Domen ima namreč doma elektronski računalnik, ki ima čudovite sposobnosti, da lastniku ne pove samo vsega o posameznem zgodovinskem obdobju, marveč ga lahko tudi prenese v preteklost, da jo lahko na lastni koži preskusi in doživi. In tako se bralec z Domnom pomudi pri starih Slovenih, bije boj za staro vero in ga seveda tudi izgubi, spozna kneza Koclja in slovenska apostola Cirila in Metoda, nato pa obsežnejše spoznava obdobje vladavine Celjskih grofov, ki ga poetično označuje zgodba o nesrečni ljubezni ’ med Celjanom in Veroniko Dese-niško. Nato sledi čas turških vpadov in janičarjev, spoznavanje srednjeveške Ljubljane, kmečki upori, prehod v novi vek, srečanje z Zoisom in njegovimi pa čas prebujanja delavskega razreda, prva vojna, nastanek Jugoslavije, druga svetovna vojna z NOB in revolucijo, na koncu pa še obnova porušene domovine.
Vitan Mal se je pri pisanju knjige domiselno oprl na nekatera poznana leposlovna in strokovna dela. Izbrane odlomke iz znanih leposlovnih del, kot so Finžgarjev roman Pod svobodnim soncem, Jurčičev Jurij Kozjak, Vaštetove Roman o Prešernu, Vorančev Doberdob, Cankarjeve pripovedi Na klancu, Ing-oličeva Pot po nasipu in še nekatera druga, je priredil namenu knjige in jftako dal doživljajsko prepričljivost.
Knjiga Tod žive Slovenci je torej zares zanimivo branje za šolsko mladino. Ne bo pa nič presenetljivega, če bo vanjo z zanimanjem pogledal tudi bralec, ki je že zapustil šolske klopi. »Zgodovina«, kot jo spoznava Malov junak Domen, je namreč zelo zabavna.
M. MARKELJ
priloga dolenjskega lista
Anketa
Časi res niso najboljši in ljudem se ne godi najlepše po nekaj desetletjih svobode; vendar so za vse to še najmanj krivi časopisi, prav tako kot novinarji ne bodo potegnili našega voza iz blata, v katerem je obtiičal. Zato mislim, da bralec, ki je zapisal na anketni listič, naj bi politiko opustili, češ da se nam ves svet smeje, pa raje bolj gospodarstvo v roke prijeli, ni mislil v prvi vrsti na nas novinarje, ki iz tedna v teden skrbimo, da v na tisoče dolenjskih, posavskih in kočevskih domov poštar prinese Dolenjca, kot ljudje radi rečejo Dolenjskemu listu. Naloga novinarjev bo še naprej ostala, da pač delajo časopis, gospodarstvo pa bodo morali »bolj v roke prijeti« drugi.
Svoj delček pa nedvomno lahko prispevamo tudi novinarji. Predvsem s tem, da delamo čim boljši in čimbolj priljubljen časopis. In prav s tem namenom smo ob koncu lanskega leta pripravili anketo. Bralci Dolenjskega lista so imeli možnost, —a so v 17 rubrikah obkrožili okrog 90 možnih odgovorov na različna vprašanja, zraven pa so imeli še možnost po svoji volji in premisleku dopisati želje, predloge, pomisleke, pripombe ipd. Naša želja je bila, da bi tako s pomočjo bralcev izdelali oceno časopisa in seveda prišli do novih pobud za spremembe, dopolnitve in izboljšanje vsebine časopisa. To je bila že tretja naša anketa od 1981. leta dalje.
ODZIV DOBER
Kot pri prejšnjih dveh anketah je bil tudi pri tej odziv bralcev dober. Res je v primerjavi s prejšnjima dvema prišlo nekaj manj izpolnjenih anketnih listov, natanko405, vendarjetuditoza vrednost dobljenih rezultatov zelo lepa številka, saj predstavlja 1,55 odstotka vseh naročnikov Dolenjskega lista.
Pri izpolnjevanju so bile ženske nekoliko bolj zavzete, saj pride na nežni spol nekaj več kot polovica izpolnjenih anketnih listov, na moški pa nekaj manj.
Lepo so se odzvali tudi mladi bralci: nanje pride sllaba tretjina vseh izpolnjenih anketnih lističev. Res pa je, da so nekateri mlajši anketiranci izpisali anketne listke svojih roditeljev. Nič zato, njihova mnenja so za nas prav tako ali pa morda še bolj pomembna, saj so to naši bodoči naročniki (tako vsaj upamo!).
Omenimo naj še to, daje bila najmlajšaanke-tiranka enajstletna učenka Nataša Palčar iz Novega mesta, najstarejši anketiranec pa Anton Robek iz Dulj pri Bučki, ki je pri 85 letih še duhovito pripisal, daje bil »nekdaj kmet, tesar in krovec, zdaj pa nič«. Leletodni mlajšajeBlanka Zobec iz Ljubljane. Za krepke in čile osemdesetletnike in sploh sedemdesetletnike pa bi morali izpisati kar precej vrstic.
Po izobrazbeni oziroma poklicni strukturi sta najmočnejši skupini anketirancev bralci z osnovnošolsko in srednješolsko izobrazbo, po 33 odst. vsaka skupina. Za njimi so upokojenci (24 odst.). Občutno manj je bralcev — anketirancev, ki imajo višjo in visokošolsko izobrazbo. Presenetljivo malo pa je kmetov, vsega3 odstotki. Vendar je podatek razumljiv, saj so ta poklic zapisali le čisti kmetje, teh pa res ni veliko.
Ti podatki govorijo, da Dolenjski list prebira pestra sestava ljudi, ki imajo seveda prav tako pestre in različne zahteve in kriterije. In ker časopis velika večina anketirancev bere redno — samo 4 odstotke pride na tiste, ki so obkrožili odgovor, da berejo časopis občasno —je toliko bolj zanimivo, kako gaocenjujejo. Redni bralci najverjetneje časopis tudi bolje poznajo od občasnih.
OD GRAJE DO HVALE
No, po zbranih podatkih o ceni časopisa in njegove Priloge smo novinarji in vsi sodelavci časopisa lahko zadovoljni. Karčetrtina bralcev je redni Dolenjski list ocenila kot odličen, slabe tri četrtine jih meni, da je časopis dober, in le drobec (2 odst.) je kritičnih ocen, da je časopis slab. Mladi so nekoliko bolj kritični ocenjevalci: petina jih je časopis ocenila kot odličen, tri četrt kot dober in 5 odst. kot slab.
Priloga je dobila nekaj več odličnih ocen (28 odst.), vendar pa predvsem po zaslugi starejših bralcev, saj so ji mladi (do 30 let) dali manj odličnih ocen kot časopisu. Dobrih ocen je dobila 66 odst., slabih pa 5 odst. Tako ima, po ocenah sodeč, nekaj več občudovalcev, vendar pa tudi nekaj več neprizanesljivih kritikov. Konec koncev pa sta po zbranih ocenah tako redni Dolenjski list kot Priloga izdelalazdobrim
Razumljivo je, daje bil največji odziv na anketo tam, kjer je naročnikov največ. Vtem pogleduje daleč pred drugimi novomeška občina, iz katere je prišla tretjina vseh anketnih listov (137), slede pa krška (47), trebanjska (41), črnomaljska (38), sevniška, brežiška in kočevska občina. Manj kot 10 izpolnjenih anketnih listov smo dobili le iz metliške in ribniške občine, pri čemer se jedaleč najslabše odrezala prav ribniška občina. Tokrat ne prvič. Zev prejšnjih dveh anketah je bil odziv iz deželice suhe robe tako pičel, kot da tam ni Dolenjcev ali pa jim branje domačega tednika ne diši dosti.
Pravičnejša lestvica odziva je tista, katere klini so postavljeni v višino po izpolnjenih anketnih listih glede na število naročnikov na Dolenjski list. Na tej lestvici je na vrhu sevniška občina, kjer se je na anketo odzvalo 1,74 odst. vseh tamkajšnjih naročnikov. Slede ji trebanjska (1,66), kočevska (1,63), krška (1,56), novomeška (1,54), črnomaljska (1,53), brežiška (1,08), metliška (0,8) in ribniška občina (0,53).
Pravi rekorderji pa so naročniki zunaj območja teh devetih občin. Od 2.438 naročnikov jih je anketne liste izpolnilo 58, kar pomeni 2,4 odst. vseh naših bralcev poostalih krajih Slovenije, Jugoslavije in tujine. Šesebej marljivo so se odzvali naročniki, ki živijo v Ljubljani, na Gorenjskem in zunaj slovenskih republiških meja. To so predvsem naši fantje, ki so za leto dni oblekli vojaško suknjo, pa si vsepovsod po jugoslovanski deželi krajšajo dolg čas in blažijo domotožje s prebiranjem Dolenjskega lista.
OBSEG, FOTOGRAFIJE, REKLAME
Pomanjkanje papirja, nato pa še občutne podražitve te časopisne surovine so nas prisilili, da smo nekoliko skrčili obseg časopisa. Poštarjai že precej časa nosijo naokoli nekoliko tanjši, vendar pa vsebinsko prav nič okrnjen časopis. Anketa je pokazala, da naši bralci in naročniki to z razumevanjem sprejemajo. Veliki večini (74,5 odst.) se zdi obseg časopisa pravšen, premajhen je za 23 odst., 2 odstotkoma anketirancev pa se zdi celo prevelik. Podobno so obseg ocenjevali bralci tudi leta 1981, ko je bil Dolenjski list zaradi drugačne vsebinske zasnove v povprečju zajetnejši. Za malenkost bolj kritični so mladi bralci, saj sezdi 26 odst. mladih anketirancev obseg časopisa premajhen.
Še bolj usklajeni so okusi in ocene glede števila fotografij v Dolenjskem listu in Prilogi. Kar 77 odst. vseh anketirancev meni, da je fotografij dovolj; da ji h je premalo, meni 16 odst. Mladi bi tudi radi videli nekoliko več fotografij: 24 odst. je takih. Večina pa je torej zadovoljna. Omeniti je seveda treba, da 2 odst. anketi rančev meni, da je fotografij preveč.
Pred leti so odgovori na anketo pokazali, da naše bralce precej motijo reklame in propagandne objave. Ali so se z njimi sprijaznili ali pa jim reklamno gradivo postaja všeč, neverno, a dejstvo je, da je v zadnji anketi manj občrtanih odgovorov, da je reklam preveč: 32 odst. jih meni tako, medtem ko61 odst. misli, dajih jekar prav. 6. odst. anketirancev pa bi celo rado videlo več reklamno-propagandnega gradiva v časopisu. To so predvsem mladi, ki pač že od otroštva žive pod vplivom reklam in jim niso tako tujeinnepotrebnekotstarejšimgeneracijam, ki še verjamejo v stari rek, da se dobro blago samo hvali.
NAJMANJ ZANIMANJA ZA POLITIKO
In že smo pri samem jedru časopisa, to je pri novinarskih prispevkih. Da bi pretipali mnenje naših bralcev, kaj menijoo novinarskih prispevkih, smo zastavili več vprašanj, ki so jih anketiranci še lahko dopolnili s samostojnimi pripombami.
Na splošno so bralci menili, da so novinarski prispevki po dolžini kar pravi. Tri četrtine jih meni tako, medtem ko so slabi petini novinarski prispevki prekratki. Manj kot desetina je takih, ki se jim zde prispevki predolgi.
Vendar novinarske prispevke določa še vse kaj drugega kot le njihova dolžina: odliko jim daje kritičnost, objektivnost, razumljivost, pogumnost in ne nazadnje tudi jezikovna dognanost, medtem ko . jih kazi suhoparnost, senzacionalizem in slab jezik, s katerim je povezan cel kup grdobij, od nerazumljivosti do nebralnosti.
Precej anketirancev se je teh vprašanj preprosto ognilo ali pa so obkrožili le posamezne odgovore. Kljub temu smo dobili dovolj podatkov, ki kažejo, da večina meni, da so novinarski prispevki na splošno objektivni, razumljivi, pogumni, kritični in jezikovno dobri. Najbolj nedeljno je bilo mnenje o razumljivosti prispevkov: 76 odst. anketirancev meni tako, 7 odst. so obkrožili »ne«, 17 odst. pa se jih ni izreklo. O pogumnosti in kritičnosti so bila mnenja že bolj različna, a še vedno je bilo kritičnih oziroma nevtralnih ocen manj kot polovica. Težave so imeli anketiranci pri določanju, ali se jim prispevki zdijo senzacionalistični. Kot take jih zelo radi opredeljujejo vsi tisti, ki se v njih znajdejo naslikani v nekoliko manj vabljivih barvah. In kot s čarobno paličico brišejo lastne slabe strani z ožigosanjem novinarskih prispevkov kot senzacionalističnih. Naši bralci menijo, da novinarski prispevki takšni v glavnem niso: 36 odst. jih je obkrožilo »ne«, 21 odst. »da«, kar 43 odst. pa se jih ni izreklo.
In za katera področja pisanja velja največ zanimanja? Anketiranci so takole razvrstili področja po tem, koliko jih zanimajo: na prvo mesto so prišle domače zanimivosti, slede jim zahimivosti iz sveta, praktični nasveti, prispevki s področja gospodarstva, kriminala, kmetijstva, kulture, športa in politike. Seveda se okusi mladih tudi tu ločijo od okusa starejših. Najbolj značilno je to pri zanimanju za športne prispevke. Starejši so šport postavili čisto na dno lestvice. Celo politika, ki stoji na repu skupne lestvice, jim je bolj pri srcu, medtem ko so mladi šport postavili na 4. mesto. Nič kaj razveseljivo ni, da je zanimanje za kulturo tako kilavo. Pri mladihsejekulturauvrstilanadno, le malo nad politiko, pri starejših pa sta manj zanimiva samo še politika in šport. No, o okusi h ne gre...
VISOKA CENA ODVRAČA
Takšen je torej časopis v očeh naših bralcev. Vemo, da vsaka kritika ne pomeni prekletstva, kot ne vsaka hvala odveze za vse napake. Zato smo za konec ankete zastavili vprašanje, kaj bi našega bralca privedlo do tega, da bi se odpovedal časopisu. Veseli nas, dajih je veliko (20 odst.) izrazilo zvestobo in so karsami pripisali »sploh ne«. Upokojenec iz Novega mesta je bil celo tako odločen, da je vzneseno zapisal: »Dolenjskemu listu se ne bom odpovedal, dokler bom hodil po zemlji in naši DDolenjski!« Gospodinja iz Črnomlja pa je, najbrž izkušena v današnjih razmerah, zapisala: »Marsičemu bi se lahko odpovedala, samo Dolenjskemu listu ne!«
Med nevarne stvari, da iizgubimo naročnike, pa najprej spada visoka cena, takoj za njo pa neredna dostava. Drag časopis, ki poleg tegaše neredno prihaja, v očeh naših bralcev ni veliko vreden in bizaslužil.dasemuodpovedo.Takih, ki bi se Dolenjcu odpovedali zaradi majhnega obsega ali slabega pisanja, pa je zelo malo.
Anketa je dala še veliko drugih podatkov, ki jih bomo v uredništvu pretehtali, potem pa skušali v časopisu narediti kar najbolj tako, da vam bo, dragi naročniki in bralci, Dolenjski list še naprej zvest prijatelj, kot je mnogim že vrsto let bil in vrsto let tudi še bo.
MILAN MARKELJ
uspehom. In to pred najširšo in najbolj pestro komisijo, kar jih je možnih — pred svojimi bralci.
Lepo je prebrati posebej zapisane besede, kot so besede mlade bolniške negovalke iz Metlike: »Dolenjski list se mi zdi popoln.« Avtoelektričar iz Ljubljane je zapisal: »Težko pričakujem pri hod časopisa in takoj ga vzamem v obdelavo.« Upokojenka iz Starega trga pri Ložu pa je ob rob anketnega listična zapisala: »Tega vam ne morem opisati, kako ga imam rada. Komaj ga čakam. Sem doma z Dolenjskega, zato sem srečna in vse preberem, kar piše o moji lepi Dolenjski.« Ob takih pripombah zbledijo tiste slabe ocene, za katere pa upamo, da so dobronamerne. Končno izrazitega nezadovoljstva s časopisom v anketi nismo zasledili.
OD VSEPOVSOD
Dolenjski list bi se pravzaprav moral imenovati Slovenski list, tako je razširjen. V naši naročniški službi to dobro vedo, saj imajo zapisane naročnike ne samo iz dolenjske regije (novomeška, trebanjska, črnomaljska in metliška občina), marveč z območja širše »geografske« Dolenjske (Posavje, Kočevsko, Ribnica, severna Dolenjska), iz drugih slovenskih pokrajin, jugoslovanskih republik in tudi iz tujine. Skratka, od povsod tam, kjer je Dolenjec zastavil svojo nogo in zaživel, ohranil pa v srcu navezanost na rodno dolenjsko zemljo in kraje.
Temu primeren je tudi odziv na našo anketo. Izpolnjeni anketni listi so prišli od vsepovsod.