6 Posamezna številka: 5	1 krono.
'm
5	,7AB©E* UfaajaTaik da»,ra*v«a
•	uodolj« is	praznikov, ob 18. or) s
m	datumom naslednjega dot ter »tano
■	celoletno	180 K, polletno 90 K,
Z	četrtletno	45 K, mesečno 1& K»
■ lnserati po Uogarora. Pri vočkratn. m	objavi popnst.
POŠTNINA. PAVSAJLiTHAJ^A. 0
r
M
N ar o v- s« pri opravi „TAB0BA * MAMBOB, Jurčičeva uUca »tet. 4.
ronttHKBSHBI
■HBBMBinMi
Leto: I.
Maribor, četrtek 11. novembra 1920
inaiiiirvnntffivnfiiiiiin
i
Posamezna številka:	j
1 krono.	%
UBBDHI&T* 0 s« natura T Kari-	Q
Voru, Jurčičeva ni. st, 4, JL nad-	n
stropj«. Telelon inteznrb. it. 27&.	3.
UPRAVA se uhaja ▼ Jurčičevi	3
ulici It 4f pritličje, desno. Tel«-	3
fon it. 24. BBS poitnočekomi xt	H
’ ■ «un Štor. 11.787.'	«J
Na naročila tore* d^naija se n«	*
otira. — Rokopisi a® n« vračajo.	S
Številka: 64.
Sporazum med Italijo in Jugoslavijo nemogoč.
Danes pade odločitev, ali se pogajanja nadaljujejo ali ukinejo.
Zločin.
Maribor, 10. novembra.
Zgodil se je zločin, zločin nad domovino, in zagrešila ga je — seveda
—	Jugoslov. demokratska stranka. To je kratka vebina letaka, ki so ga v nedeljo izdali in razširjali narodni socijalisti.
Mi se gotovo ne nameravamo spuščati v polemike proti vsakemu letaku, ali tega ne moremo prezreti, ker je pre-značilen za način nastopanje stranke, ki je zanj odgovorna.
Narodni socijalisti radi in pogosto povdarjajo, da je le v njihovih vrstah pravo narodno delo, radi se imenujejo stranko idelistov — vsaj njihov voditelj nosi to besedo vedno na jeziku — toda njihova bojna sredstva so od čistega narodnega idealizma precej oddaljena. Kajti laž in demagogija gotovo niso sredstva za povzdigo naroda in vsestransko izkoriščanje instinktov ulice ni pot, ki nas privede v boljšo bodočnost.
Zločin, ki se je baje zgodil, obstoji v tem, da je baje vsled njenega na-stppa moral odstopiti dr. Rybaf, ki je bij posijec kandidatne liste nar. soc. strapke za štajersko volilno, okrožje, češ, da ga ni priznala kot neodvisnega in nestrankarskega kandidata. Sicer je samo ob sebi smešno trditi, da je kandi^t, ki votli s^anlfipc« ii$tq, pe-strankar; naivno je tudi zahtevati, da aaj se druge stranke odrečejo volilnemu boju, samo zato, da se omogoči izvolitev ne morda ene osebe, ampak strankarske liste. Vendar je treba pribiti, vse, }car trdi citirani letak, pro-
bi vedeli, kdaj je narodno soc. stranka predlagala, naj se smatra
L. Jadrano?:
Razmerje kritika napram isralou.
To razmerje je pereče vprašanje, ki j« in bo vedno aktualno, lllh|0 gaJmjrno pripierjamo razmerju med psoni in mačko. Na eni strani kritik s svojo hvalo in z izrazom zadovoljstva, kadar anu je Ibila stvar (drama, opera, opereta) po godu, ^vali scenerijo, poedinčevo zmožnost, na drugi zopet trga, trga, da se vse praši. Igralec pa se čuti v zadnjem slučaju primoran braniki svojo osebno čast na vse mogoče načine, bodisi ustmeno ali pismeno, privatno ali javno po Časopisju. Podobnih slučajev imamo več, tako tu pri nas, kakor tudi v ostalih gledaliških mestih. .Gledališka pisma« v dtoetnem časopisju niso nikakor nova.
Kakšna pa mora biti kritika? Re-spična, vestna in pravična. Izpustil sem nalašč besedo »poučna*, kajti kdor je mnenja, da je na oga kritika, pokazati, kako mora biti izvajanje umetnine odnosno popravljati, da bi izvajanje bilo umetnini odgovarjajoče, ta še moti.
Kritika konštatira le dejstvo, da je bila umetnina taka in taka, omerija nje značilne lastnosti in izvajanje, ne sega pa tako daleč, da bi razmišljala o spo-
Rybai,a, za nestrankarskega kandidata? Saj je vendar „Nova pravda“ sama pred Rybafevim mariborskim shodom v posebni notici povdarila, da Rybaf ne kandidira samo kot begunec, ajnpak da kandidira na narodno-socijalističnem programu. In ali je morda Rybaf nastopil v Mariboru in Celju kot nestran-kar? Ali ni o sebi in narodnih socijal-cih govoril le v prvi osebi, ali ni utemeljeval, zakaj se je pridružil nar. soc. stranki, ali ni napadal drugih strank in njihovih politikov ? Ce je stal Rybaf izven strank, kako je mogel naroejno-socijalni govornik na dr. Kukovčevem shodu v Celju izjaviti, da bo stranka sklepala, komu se bo dr. Rybaf v Beogradu pridružil?
Rybat je kot star politik moral vedeti, da se z vstopom v volilni boj na strankarski listi izpostavlja kritiki, ki se bo nad. njim in stranko vršila. On se je take kritike nad, drugimi strankami v o bili meri, poslužil. Sicer pa se mu od demokratske strani ni prav ničesar zgodilo. O kakih „napadih“ vendar ni bilo duha ne sluha.
Zakaj torej ta srd?
Gotovo ne morda radi izgub^ mandata „za zasedeno ozemlje'. Gespoc^e, račun je preveč piozpren. Saj pi šlo za to, 4& se osigura mandat za neodrešeno domovino, ampak za to,*ia se s pomočjo dr. Rybafeve popularnosti zbere za stranko kar	glaspv pjego-
vih rojakov. Iq če se je v tej'celi aferi zgodilo kaj nečednega, malo narodnega, potem je to zagrešila ona stranka, ki je hotela begunca <$r. ^ybafa in težko Vprašanje begunstva eksplodirati v strankarske svrhe.
Da je šlo narodno soc. strank* le za begunske glasove, dokazuje najbolj?
njihov letak, ki označuje Rybaievega naslednika tudi kot begunca, dr. Ravnika, ki je sicer res koroški rojak, ki pa že deset let prostovoljno stalno biva izven Koroške.
Ce se je g. dr. Ravnik odločil kandidirati, potem mu te vrste reklame gotovo ni treba. Treba je je pa stranki, ki želi‘s te vrste demagogijo doseči to, česar bi sicer ne mogla.
jugoslovepska demokratska stranka se narodno socijalnih obdolžitev gotovo ni ustrašila in gre svojo pot naprej, zavedajoč se, da bodo vsi razsodni krogi pravilno, sodili o stranki, ki se poslužuje takih sredstev, kakor narodni socijalci. Zaveda se zlasti tudi prevdurnosti in politične zrelosti rojakov iz zasednega ozemlja, ki bodo gotovo brez ozira na krik in gledališki patos naprednih uskokov znali najti pot,' ki vodi do pravega narodnega edjnstva in s tem do moči, ki nam bo enkrat priborila naša j, kar natn je vzela sila in krivica.
Vsi na Martinov večer »Dijaške kuhinje'*!
polnitvi, dasi spppolnjpj® to razumevanje. To že a ‘prion ne spada v delokrpg kritike.
£daj je kritika pravična? Objektivnosti se tudi tukaj ne smemo nadejati. Kritika ni nič drugega nego sad samo-opa/.ovanja dotičnega kritika. V šapio-opazovanju pa šo zmote neizogibne ali vsai mogoče. Pri samoopazovanju se je treba postaviti na gotovtf stališče in ravno to staligCe s svojimi različnimi predsodki je potem merodajno za ižid kritike. To stališče pa je, kakor sem omenil, lahko jako različno. Vprašanje izobrazbe piide tu močno v poštev. Kritika navadnega kmeta z dežele in znanega igralca-umutnika, se bo jako razlikovala, sak se bo postavil na stališče njegovega uševnega obzorja in po tem bo izpadel izid jako različen.
A tudi kritika igralca - umetnika bo dokaj sU|,j„kf,Vn' '*To> kar •• potom
samoopazovanja z?znal, je njegova last. r. Pa n**.m jamči za to, da‘je njegova lZ,ava tudi prava, ako odgovarja tud. samoopazovanju drugifc. Le tedaj bo relativno prava, ako 'se samoopazovanj'
drugih za to asppsobljenih slriJja z njegovo. m tudi tedaj gani0 relativno, m absolutno.
5 kratkimi b^sedanaj to: kritika bp
Zunanja in notranja
*	Shod demokratske stranke v Slovenski Bistrici. Preteklo, pedeljp se je y Silov- Bistrici v hotel« »Beograd? mnogoštevilno obiskan shod Demokratske stranke, katerega se je'udeležilo vse ijaše t^a&pštvo, qbr^ništvo, trgovs^ in iepq števil« okoliš^ kme-MRh Shpd je otvoril d*. Ppčpik in <^l besedo gosp. Rebeku, ključavničarskemu mojstru iz Celja, ki je v svojem g:oyoju raztolmačil porpeq volitev za ob^tn^g^i
pre;dposti kot	pq,	\i
se,bsW l nedostatki, ra^i tega ^ $e vfwo n^ krivična. Le n^nelp^ ^o 'grelcu in pioir^a 'še kraiu drngeiny. Opozorila jje pa nedqstat|e in sedaj je naloga šoje jjpj vaje, d^ Ji pedosta\ki ii ginejoi Nepravična ali ^ivična bo kritika tedaj, alp bV podcenjevala m ipepovala slabo, Jcar jnia prednosti in dobrih strani več nego nedosta^ov. Na ^ato stališče ^e mpra postaviti kritik in tgralec, papi mora pojasnjevat^ izrek neke merodajne osebe, ki prayi: .tlipaetnpst pbstoja zato, da kdo ob pjej ^anje syoje uspehe, da triumfira, nt(spropip pa je človek za to, da po njem umetnost uspeva in Iriunpfira.*
Na to stališče se mpra postaviti kritik, kadar se gre za vprašanje, boc^i kritika zahtevna ali malo zahtevna. Za to vprašanje ne smejo obstojati nobene norme, ker je to odvisno pd posameznih slučajev,' a vedpo v gprhjem sifnislu. Malo zahtevna bo (ali vsaj bi morala biti) kritika tam, kjer bo ugotavljala lju-hezep do umetnosti,' padarjenost ip razumevanje, zahtevna, kjer bo slutila popolno neumevanje in pretirano samoljubje.
Kdaj je kritika osebna P To vprašanje je eno najbolj kočljivi^, kateremu ravno ■u mi j-i TiT-- rr 'Kralec tako malo pokornosti posveča, pravična tedaj, ako hvali tp, kar' ima vtčAko sš k°ga hvali, je psebpp, akp graja,
stan. Za njim je govoril g. minister dr. Kukovec, med drugim obširno o uradniškem vprašanju. Njegovemu izvajanju je sledilo splošno odobravanje. Nato je govoril dr. VI. Sernec zlasti o gospo? darskem programu Demokratske stranke. Kakor mariborski, tako je dokazal tudi ta shod, da je napredna in demokratska misel globoko ukoreninjena v vseh slojih našega naroda. Ljudstvo si je na jasnem, da najde samo v močni, črez celo državo razširjeni Dem. stranki pravo za-ščitnico in mogočno zagovornico vseh njegovih teženj. Dobro ve, da različne male strančice v parlamentu samo raz* dirajo, niso pa zmožne, da bi zidale. .■
*	Sodili so in so se obsodili. Zadnja , Straža “ je priobčila strasten napad na tukajšnje sodnik. Očita jim, da so popivali pri Italijanašu Pascolu in da so vsled tega prišli: italijanaš Pascola, Jaunig in Schundner v volilni imenik, iz izkušenj vemo, da čimbolj pgoročenja polni so klerikalni napadi* tembolj prazni so vzroki. To se je po* kazal tudi v tem slučaju. Tudi mi vir dimo marsikoga in opazujemo marsikaj, česar iz narodnega stališču ne moremo odobravati. Toda v tem sliučaju je po* polpojpa brezpredmetno, če je hil kdo y .Stražit napadenih, res gost Pascolov ali ne! Gotovo je da so bili vsi trije zgorej omenjeni v volilnem imenika vpisani, kakor so bili predlagani. Ko se je dognalo, da Jaunig in Schundner nista vplilna opravič^tica, sf j^j je uradnim potone $Jsidapiralo (izbrisalo). Gle^ Pasfple pa oi, bilo pobege reklamacije, tudi ne pd klerikalne strani. Še le 5 dni po določenem roku so ga klerikalci skušalo eksklamirati; tedaj je bilo seveda že prepdzno. Značilno pa je, da
#	mn teg? p^sc^» katerega
. ■ .VW), lirv.i'1 Ml". I,..;	:	r:-r:;;	r.v
tudi os^bpp. Ravno ra<h tega vpra^fi ip vednp toliko krika.	prevladw?
geslo : kar je nepr|jetpp, to, je osebn<>.
Osebno je končno vse. Ako pišeš p izvajanju kake drame, kakp se je doumeta in izvajala, v tem slučaju pride kritij po konstataciji izvajanja v celoti do posameznih oseb. Po samoopazovanju y gledišču si prišel do zaključka, ta oseba je imela te prednosti, te nedostatke it(j. Opazoval si osebe, a ne tvoje znance ip znanke z ulice, ampak dramatične osebe* videl si Sappho in ne igralko N* N[„ fauna a ne igralca X. Y.
Opazoval si pač svoje znance, a ne v njihovem privatnem življenju. Ako b> hotel n. pr. po sklepih, ki si si ga napravil iz privatnega življenja umetnika* opravičevati svojo kritiko, v tem slučaju bi bila tvoja kritika nestvarna in zatp krivična. Privatnega življenja pri kritiku ne sme eksistirati. On gleda in opazuje dptične osebe na odrovih deskah in zanj obstojajo le kot take.
V tem slučaju lahko govorimo o osebnosti, a le v tem slučaju, kajti druge vrste ne obstoja. In ako nekateri kljub temu še ostanejo pri tej trditvi, potem je ta njihova »osebnost* le podtikanje kritiki, ki v resnici ni. Po mnenju tistih £>i moral torej pisati kritike človek, ki ne pozna nobenega izmed izvajajočih.
klerikalci zdaj napadajo sodnike, predlagal gerent Hren na Plaču in ta gospod je svak ali nekaj sličnega največjega kričača g. Žebota.
* Dr. Ravnik se zahvaljuje za po-nudeno ozir. vsiljeno mu kandidaturo za NSS. Kot vzrok odklonitve se navaja na pisarno. Kandidaturo prevzame najbrže Srnec, sodnik v Soštajnu.
* Mariborsko okrožno tajništvo JSDS. zaposluje v svoji pisarni očividno namenoma inozemce kateri, kakor se vidi, vodijo volilni boj čisto po svojem receptu, namreč v nemškem duhu. Dobro bi bilo, da se policija malo pozanima za te različne tajnike in referente.
* Slov. Bistrica. Zadnjo nedeljo je že pretvoril naš župnik cerkev v volilni lokal ter agitiral za klerikalne kandidate raz prižnico. Prav nazorno je pojasnjeval način volitev ter zabičeval ljudem, da vržejo krogljico v klerikalno škrinjico. Zanimivo je bilo gledati, kako so se ljudje po cerkvi na pol glasno pogovarjali in pritajeno smejali.
* Aretacije italijanskih agitatorjev. Policija je aretirala v različnih mestih skupno 92 agitatorjev.
* Sprememba imen nemško-avstrij-skih državnih pisarn. Z dnem, ko stopi v veljavo zvezna ustava, se bo imenovala državna pisarna odslej urad zveznega kanclerja, ostali državni uradi pa zvezna ministrstva. Sedanji državni tajniki bodo imeli naslov zvezni ministri, državni podtajniki pa ime državni tajnik.
* Obsojena madžarska komunista. Oskar Faber, ki je fungiral med proletarsko diktaturo kot likvidator duhovniških posestev, je bil radi punta obsojen na 12 lgtno ječo, njegov namestnik dr. Juri Apathy pa na 8 let.
* Ameriška grozilna pisma irskemu tajniku. Generalni sekretar za Irsko sir Greenwood je prejel iz Amerike grozil na pisma, v katerih se mu sporoča, da se bode za vsakega umorjenega Irca usmrtilo v Ameriki štiri Angleže.
Dnevna kronika
—	Klerikalna deputacija obstoječa iz poverjenika dr. Vrstovška, ravnatelja dr. Jerov§ka in prof. Vesenjaka, se je v torek predstavila predsedniku okrožnega sodišča. O vzrokih se navajajo razni komentarji. Nekateri mislijo, da je de-
Radoveden sem, koliko časa bi ta tujec res ostal tuj.
Toliko o kritiki. O tem vprašanju se da razmotriTati mnogo, kar ne bi našlo prostora v tej omenjenih vrsticah. Io-vdarjati moram pa vedno le eno in to je: Naša slo ven. gledališka umetnost ni popolna, lahko rečemo šele v prvem razvoju. Nam je prisojena naloga, da zbiramo in donašamo gradivo, s katerim hočemo zidati palačo slovenski Taliji. Tako kritik kakor igralec sta zidarja, ki se morala medsebojno podpirati in sno-polnjevati, ker namen in cilj obeh je in mora biti isti. Da se pripeti pri tem zidanju marsikuka nesreča, ni čudno in je popolnoma opravičljivo. Obema manjka še mnogo in njih do žnost je, da te ne-dostatke potom izobrazbe in gledališke kulture odpravijo. Kdor hoče graditi, pa mora biti podučen v njegovem poslu. Kar ni porabno, naj odpade. Zato je kritikova sveta dolžnost, da takim neuporabnim zidarjpm izpodkopuje tla. Značilno pa je, da se ravno taki, ki so nesposobni. vsedejo za mizo in napišejo članek v najoslrejšem tonu v odgovor, kakor bi bil njegov poklic pisati članke. Taka pomanjkljiva inteligenca škodi gledališču več ktkor kritik, ki se je kdaj ob svoji nalogi spodtaknil in treba jim je odkazati mesto ki lim po zaslugi grn.
Gledališko občinstvo pa ho le tedaj spoštovalo delo teh giaditeljev gledališke kulmre, ko se bosta drug drugemu pomagala pri tem težavnem poslu, a ne si ležala vedno neopravičljivo v laseh.
putacija apelirala na g. predsednika, da za prihodnjo poroto očisti porotno dvorano pruskih in avstrijskih škandalov, da odstrani na stopnjicah v vreči zavitega avstrijskega cesarja in vse ostale avstrijske spomenice iz justične palače. Drugi mislijo, da so šli prosit, da ne bi klerikalni udeleženci in organizatorji v noči 13. oktobra morali hoditi isto pot, kakor so jo morali nekrivci. In zopet tretji so prepričani, da so prišli o-pravičiti neokusen in v glavnem neopravičen napad na sodnike v zadnji „Straži“. Vsekakor bi bilo zanimivo zvedeti, kdo od teh treh reševalcev uganke ima prav.
— Živila v Nem. Avstrijo se zopet lahko odpošiljajo. Promet za drugi tovor ostane še ukinjen. To je za naše nezdrave razmere jako značilno. Na dan, ko Italija oprta na Nem. Avstrijo, pričenja s svojimi represalijami za našo zemljo ob Adriji, pričenjamo mi pošiljati zopet živež tistim, ki nosijo največjo krivdo na naših žrtvah ob Adriji in ki so nas na naravnost slaparski način oropali Korotana. Je res v interesu države, ki ga sedanji vodilni državniki ne znajo ali nočejo napraviti.
— Jugoslovenskl pismonoše v avstrijski opravi. Od strani občinstva dobivamo vedno ostrejše pritožbe, da nekateri naših pismonoš še sedaj nosijo opravo iz avstrijske dobe. Dogajajo se slučaji, da pride vsled tega do burnih prizorov, ako tako črno-rumeni pismonoša pride k stranki, ki je nekoliko bolj jugoslovensko zaveden, kakor naša pošta ki še danes po Mariboru ižziva z žigi »Marburg a. d. Drau". Kje je krivda? Ali na poštni upravi, ki se z našimi Nemci vred ne more ločiti od Avstrije, ali so krivi dotični pismonoše sami, ker ne marajo nositi iste uprave, kakor jo nosi večina tovarišev? Prvi ko drugi bo nosil posledice, če ta javen škandal ne zgine iz naše poštne uprave.
— Mestno električno podjetje. Po mestu se razširjajo govorice, da je mestna občina glede zgorej omenjenega podjetja v tesni zvezi združena s podjetjem, ki stoji označeno na veliki napisni deski:	»Družba	za električno in-
dustrijo A. D. preje Fr. Pichler in drugi “. Javnost ima pravico do natančnega pojasnila, kako si je razlagati ta dva si nasprotujpča napisa. CJe je podjetje last družbe, ne more biti ob enem mestno. Kdo je ta družba A. D. preje Fr. Pichler in drugi ? Kolikor nam znano, je tvrdka Pichler graško podjetje, ki je imelo tu svojo podružnico. Je ta danes za nas tujerodec še vedno lastnik ozir. solastnik ali družabnik? Ce je, v kakšni zvezi stoji ž njim mestna občina? Zakaj, če je podjetje popolnoma last mesta, visi še deska z nepojasnjenim napisom ? ArfO je podjetje last samo občine, kako pride ona do tega, pa monopolizira na škodo domačih podjetij gotove predmete (žarnice) za električno napeljavo? Zagotavlja se nam, da imajo druga podjetja veliko bolji materijal za električno vpeljavo kakor to nepojasnjeno »mestno električno podjetje". Ne zadostuje, ako je pravi značaj tega razmerja znan le gotovim krogom in niti ne zadostuje, če se hoče nas o tem le privatno informirati. Javnost ima pravico zahtevati javnega tozadevnega pojasnila.
—• Konec Pirchanove trgovine. Pirchanove trgovine, katere lastnik se je najbolj upiral poslovenenju napisa in slovenski postrežbi, je prenehala svoj obrat in se že prodeljuje za podružnico »Zadružne banke v Splitu4".
— K včerajšnji naši notici »Neverjetno in vendar resnično" smo na-prošeni popraviti par netočnosti: Pokojnica je umrla v soboto v javni bolnici, toda soproga ni o tem nihče obvestil.
O	njeni smrti pa je izvedel v nedeljo, ko jo je šel obiskati in ne v pondeljek. Toliko v pojasnilo, da bi se ne mislilo, da je družina čakala le na obvestilo, dočim je komaj čakala nedelje, da jo obišče.
— Kavarna „Tegethof“ zginila.
Liningerjeva kavarna »Tegethof" pri gl. kolodvoru je prenehala, njeni prostori se adoptirajo za »Centralno banko", drugi del pa je že spremenjen v elektro-mehanično podjetje »Edison", last Pa-stirka in drugi. Lininger je prostore kavarne odstopil baje proti ogromni odškodnini.
— Ljubljana za Koroško. V torek zvečer se je vršil v veliki dvorani hotela »Union" v Ljubljani tnanifestacijslci shod za Koročko. Dvorana in galerija sta bili polni občinstva. O koroškem plebiscitu je predaval predsednik »Gosposvetskega zvona" dr. Olak, ki je podal zgodovino plebiscita in navedel notranje in zunanje razloge, ki so dovedli do neugodnega izida glasovanja. Njegove obširno preda-oanje se bo objavilo v posebni brošuri. Na shodu so govorili koroški rojaki. Župnika Arnoš in Arnejc, od ohčinstva z viharnim navdušenjem pozdrhvljena, sta bičala mlačnost Jugoslovenov napram škodljivcem države in narodu ter poživljala na organizirano delo. Dalje sta govorila Korošca Brander in dr. Stefančič, ki sta razpravljalja prvi o nepravilnostih in sleparijah, ki so se dogajale na gla-sovališčih, drugi pa o kršenju senžer-menske mirovne pogodbe, posebno člena 50, katero je zagrešila plebiscitna komisija. Zborovanje so pozdravili poverjenik dr. Ravnihar v imenu Jugoslovenske Matice, ki ponuja vso pomoč in hoče postopati solidarno z »Gosposvetskim Zvonom" in v imenu Sokolstva, nadalje Srb Ristič, ki je izrekel Korošcem simpatije in pozdrave Srbov ter končno Hrvat, dalmatinski župnik Brajevič, ki je pozdravil Korošce v imenu dalmatinskih Hrvatov. Shod je soglasno sprejel nastopno resolucijo: 1. Plebiscita, izvršenega s sleparijami in v protislovju s senžermensko mirovno pogodbo slovensko ljudstvo ne pripozna; 2. zahteva se, da nam vrhovni svet prisodi slovenski del Koroške, ki bo naj-jačja obramba proti germanski ekspan-zivnpsti proti jugu; 3. zahteva se od osrednje vlade, da z vso avtoriteto in odločnostjo zastopa naše pravične naci-jonalne zahteve glede koroškega in jadranskega vprašanja pri vrhovem svetu, oziroma pri zavezniških silah ter nemudoma zaščiti manjšinske pravice neod-rešeriih bratov; 4. deželna vlada pa se povabi, da predloži te naše ponovne zahteve in težnje na merodajnem mestu.
— Posnemajte! Kakor čujemo bo vpeljala samo za Martinov večer naša domača tvrdka Saks & Tratnik vso električno razsvetljavo v prostore bivšega kazina brezplačno; tudi mestna elektrarna odda brezplačno potrebne žarnice. Vojaška godba bo na odredbo vojaške uprave zastonj svirala. Kaj pa občinstvo ? To se bo pa prireditve polnoštevilno udeležilo! Ves up in vsa nada vsakega naroda je njega mladina. V mladini je bodočnost naroda. Dolžnost vsakega je pomagati, da se mladina primerno in v narodnem duhu vzgoji. Kjer stariši ali sorodniki tega ne morejo storiti, morajo, prijatelji in dobrotniki pomagati. Naj-plodonosneje naložen denar je oni, ki ga izdamo za mladino! Dijaška kuhinja v Mariboru nabira denar, da zamore revnim dijakom vsaj nekaj hrane dali. Dobrotniki so vsak dan redkejši. Spominjaite se dijaške kuhinje pri vsaki priliki! Da si Dijaška kuhinja vsaj nekoliko odpo-more, priredi njen odbor dne 13. nov. v prostorih bivšega kazina »Martinov večer". Začetek eb 20. uri. Čist dobiček je namenjen za dijake, osobito za koroške dijake — begunce. Za zabavo in razvedrilo, za želodec je dobro preskrbljeno. Pridite torej mnogobrojno!
— Maribor. Čevljarjem v Orožnovi ulici bi svetovali vsi stanovalci te ulice, da si nabavijo drva in premog in nam ne okužujejo zra^a s tem, da kurijo usnjene odpadke in stare podplate. Ob ranem jutru je ta ulica že polna raznih »dišav" tako, da je zračenje sob nemogoče. Mislimo, da plačujemo dovolj za čevlje in delo, da si tudi gospoda čevljarji lahko ^ nabavijo primerno kurivo. Mestnemu fizikatu pa v tem oziru priporočamo, da posveti malo pozornosti tudi naši ulici. — X. Y.
— Ljubljana manifestira za Koroško na podlagi mariborske (Džamoni-jeve) resolucije in Maribor sam — molči.
— V Mariboru se je pojavil nekdaj zloglasni nadporočnik Primoschitz bivšega 17. p. p. A kaj si upa ta človek? Dela te dni izpit za meščanskošolskega učiteljo. Mož znan pri polku po svojem nemčurskem duha, ki ni smel nikdar čuti slovenske besede. Bil je ob enem tudi ljubljenec Janezom nepozabnega
polkovnika Venturja. Omenimo samo še dogodljaj kako so ga ob vpadu nemških tolp na Koroškem vjeli na jako važni postojanki ob Dravi folksverovci, kakor je svoječasno poročal Slov. Narod. Upamo, da bo ta opozoritev merodajnem krugom zadostovala.
— Za rodbino podnarednika Čuša so nabrale narodne dame ga. Balonova, ga. Gustinova, ga. Ravnikova, gdč. Me-jovšekova ter gdč. Kraševčeva doslej skupaj znesek 9279 K 40 v na sokolskih nab. pol. Daroval je 133 K tudi učiteljski krožek pri Balonu, dalje Milan We-ber na dan Vseh svetih v Narodnem domu 117 K (Weber 20 K, Škerjanc 80 K, dva druga po 10 in 7 K) in Kavčič Alojz 100 K. — Mariborski Sokol izreka vsem darovalcem posebno pa požrtvovalnim nabiralkam prisrčno zahvalo.
— Razpis služb. Poverjeništvo za javna dela v Ljubljani razpisuje 3 mesta računskih praktikantov. Prošnie je predložiti poverjeništvu do 22. novembra 1920. Natančnejši podatki in pogoji so razvidni iz razglasa v »Uradnem listu*.
— Martinov večer Sokola v Studencih se je minulo soboto obnesel nad pričakovanje dobro. Obširni prostori v »Križevem dvoru" so bili polni narodnega občinstva, ki se je prosto zabavalo ob zvokih oddelka železničarske godbe ter ob ubranem petju tako lepo se razvijajočega pevskega društva »Drave" Posebno je treba povdariti, da so bili skoraj vsi udeleženci iz Studencev; le nekaj malega je bilo gostov iz Maribora in drugod. To je najboljši dokaz, da vztrajno in skupno delo obeh komaj dobro leto starih društev, kakor sta »Sokol" in »Drava" v Studencih, že rodi lepe sadove. Martinova gos se je zlicitirala za 1200 K. Dobil jo je brat Anton Sarh, član ruškega Sokola. Obdržal jo oa ni sam, ampak jo je podaril rodbini pokojnega narednika Čuša za božič. Za to rodbino je nabral tudi br. Joško Vokač znesek 400 K. Pohvalno se mora omeniti tudi narodnega gostilničarja Prleka g. Habjaniča v »Križevem dvoru", ki je oskrboval dobro postrežbo in ne po pretiranih cenah. To< je bila prva slovenska prireditev v nekdaj raz-upitem »Križevem dvoru", ki pa nikakor ni tak brlog, kakor si mislijo nekateri, ki ne poznajo razmer. Upamft, da se še večkrat snidemo ondi in da bodo tej prireditvi sledile še druge, ko bode nam vsem prav tako dobro in prijetno, kakor je nam bilo na Martinovem večeru. —
— Občinski gospodarski urad
naznanja, da je poveril sledečim tvrdkam oziroma društvom razprodajo petroleja na nakaznice: M. Berdajs, društvo jugo-slov. drž. uslužbencev, V. Murko, A. Novak (Koroška cesta) Šoštarič & Preac, M. Sletnenšek, K. Lotz, A. Vrtnik in J. Walzl. Rok za izdajo petrolejnih nakaznic se izvanredno podaljša do 20. novembra.
— Mestni magistrat mariborski je
zvišal od 10. novembra 1920 podjetniku Josef Nendl-u v Pobrežju tarif za izvoz fekalij v sodih iz kamer, kakor sledi: za 1 sod z vsebino 100 1 na 13 K, za 1 sod z vsebino 200 1 na 15 K, za
1	sod za vsebino 300 1 na 17 K.
— Zgubljeno. Razboršek Ciril je izgubil od Glavnega do Vodnikovega trga usnjato denarnico, v kateri se je nahajalo 50 kron ter legitimacija društva »Svoboda".
— Stavka delovodij v Skopijo.
Delovodje in pisarji skopljanske občine so prenehali z delom. Kakor se poroča, so storili isto tudi delovodje ostalih občin v skupljanski okolici. Seveda je tudi nekaj izjem. V torek so imeli delovodje sestanek.
— V Bologni se je našlo o priliki neke hišne ^ preiskave v delavski borzi orožje; municijo in ročne granate. Z o-zirom na to seje aretiralo do 100 oseb.
— Brzojavna zveza srednje Evrope.
Pred par dnevi je bila vspostavljna neposredna brzojavna zveza med Prago in Budimpešto, Beogradom, Zagrebom, Trstom, Dunajem, Monakovem, Parizom, Hamburgom, Leipzigom, Draždanami, Berolinom, Bukareštom in Varšavo.
— Dar Anglije za stradajoče otroke.
»Reutersche Buro* poroča, da se daiuje za bolehne in stradajoče otroke v svrho nabave hrane in oblačil v Nemški Avstriji, Madžarski. Nemčiji, Cehoslovaški, Romuniji in Poljski 36.000 funtov šterlmgov
_ iz Ormoža. Ze nekaj časa sem siie Ormožanom popolnoma klerikalno solnce Veliko so govori o nas ljubih Ormožanih širom sveta veliko se smeji, a vse to se vendar godi bolj zakulisno, v Ormožu vlada vsestranska brezbrižnost in zafuranost. Klerikalno solnce pa sveti le do mej našega mesta, in čim večkrat zatemni — tembolje za nas vse. Vsaj ne vidimo nič — in ne slišimo nič. Mislili smo, da je to pravzaprav zvezda repatica — a odkar je bil na obisku gospod kaplan nekje od meje v pomoč — smo pustili to idejo pasti Glejte kako Vam sveti to solnce na ormoškem obzorju. Pred njim jezatemnel sam naš gerent — ne vidi nič, ne sliši nič ko bil bi mrtva stvar — pusti se voditi kakor slepec ob robu prepada.
V Jugoslaviji živimo, imeli smo svoj narodni praznik. A to solnce je svetilo tako močno ta dan, da od samega bleska nisi ta dan videl v celem Ormožu najmanjšega znaka te proslave. Niti robca na strehi ni bilo kaj še le trobojnice. Pač pa vidiš v sijaju tega solnca stikati glave onih zagrizencev iz najhujše avstrofilske dobe — od hise •do hiše se pomika moška postava kakor kak penzijoniran stražniešter, na vsakem voglu ga imaš in vidiš. In da si pridobi pristaše za svojo klerikalno škrinjico, obljubuj Nemcem, da lahko govorijo nemški, kakor hočejo, saj je tudi on za to vse za to ljubo črno kuto. Mož je aa nekem volilnem sestanku tako le snodrijanil: Zakaj smo vpostavili v svoj program krščanstvo? Zato, ker nam to narekuje: Ne Kradi, ne prešestuj ne goljufaj. Mož kupil si je hišo v Ormožu, ker je najbrž zadel v loteriji, sam je tarnal nekoč, da se mu je v hišo vrinil otrok po božji milosti, spočet od sv. Duha, danes pa agitira še zraven takole: Travnik ste zlicitlrali za 2400 K. če pridemo mi na krmilo Vam ta šen-kamo. Oh ta klerikalna poštenost, ta nedolžnost in ta vsestranost. Ormoški Nemci se mu držijo za hlačice — v njem vidijo svojega odrešenika — uči so jim zatemnele v tem črnem solncu. Napreden je bil Ormož od pamptiveka
  a solnce nepoštenosti mu je dalo
sijaj nazadnjaštva in politične korum-piranosti.
Kultura in umetnost.
4-‘ Iz Slov. narodnega gledališča.
V četrtek in petek se igra v našem gledališču najboljše Strindbergovo delo »Smrtni ples*, ki je deljen v dva dela v »Smrtni ples* in »Vampir*. Strindberga poznamo izza lanskega »Pelikana*. Njegova dela, ki so bolj grand gnigudskega značaja, žive slike našega življenja, so prodrla že na vseh odrih. Na slovenskih odrih se je igral doslej samo I. del »Smrtnega plesa*, naše gledališče pa potom svojih najboljših igralcev poda ■am celo delo v dveh zaporednih večerih. V njiju ^ igrajo gospa Bukšek in gnj. Nučič in Skrbinšek. Ta uprizoritev fe za Maribor in za slovenske odre sploh izvanredni dogodek. Predvsem je prvo delo, ki se igra v dveh večerih in drugič ■astopijo v njem prvi slovenski umetniki. Opozarja se obiskovalce našega gledališča, da se morata videti oba dela, če se hoče delo prav pojmiti, zato naj si »sak preskrbi vstopnice že naprej za obe predstavi.
-f Odlikovanje zagrebških igralcev. O priliki proslave zagrebškega gledališča so bili odlikovani najstarejši člani gledališča: Red sv. Save III. razreda sta dobili Marija Strozzi in Milka Temina, operni pevski, red sv. Sava IV, razreda,
E a sta dobila Dragotin Freudenreich in fikola Smiljanovič.
-f-„Kaj se ne spodobi" se imenuje iepna knjižica, ki jako dobro opisuje vse slabe navade ki so razširjene med ljudstvom in je ob onem izvrstna svetovalka kako se mora človek obnašati v vsaki dostojoi družbi. Prikladne je za vsako priliko. Dobi se za ceno 10 kron
zavod »Vedež*, Maribor, Gregorčičeva ulica 6.
+ Anatole France: „Pingvinski otok*1, poslovenil A. Debeljak, založila Tiskovina zadruga v Ljubijani 1920. Prevodnja kjižnica IV. Cena K 42--—, po pošti K 2'40 več. Med sodobnimi pripovedniki zavzema Anatole France prvo mesto in med njegovimi spisi je »Pingvinski otok“ njegovo najboljše delo. Pisatelj popisuje v parodističnih slikah povestnico pingvinov — včlove-čenih ptičev — vse do današnjega dne z razgledom v anarhistično bodočnost. Avtor se roga školastičnem dlakosepstvu, ponazoruje pstanek lastnine in dinastij, izvor bajk in legend, osvetli nekatere strani umetnostne in književne zgodovine, predoči plastično srednji vek in preide na sodobnost obdelano na široko. Govori o porodu ljudovlade, o njenih nasprotnikih in zarotnikih, o znani Dreyfusovi zadevi, o zlorebah milita-tarizma in moništva, vmes- pa o lju-bavnih spletkah ministrov, vse je prepojeno z duhovitimi dogodbicami in domislicami. Izlepa ne najdete zanimivejšega romana, ki bi zadovolil več slojev. One, ki se žejni in željni čudovitih dejanj, kakor tudi tiste, ki hočejo idej in potez iz istinitega življenja. Knjigo o kateri previ dr. Zupan v »Slovanu* 1915, da je najboljša francoskega slovstva, toplo priporočamo. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica 6.
Slovan, narodno gledališče.
Repertolre bodočih dni:
V sredo 10.: „Sen krasne nofi*. Ab. C.
V četrtek ti.: „Smrtni ples*. Ab. A. Vampir* (^Mrtvega plesa*
»Ples v operi*. Ab. C. Za-
V petek 12,
II. del). Ab. A.
V soboto 13. četek ob 19. uri.
V nedeljo 14.: Popoldne ob 15.: „Brat Martin*. Zvečer ob pol 20.: „Sen kresne ao6i“. Izven abonj
V pondeljek 15.: „Moč ljubezni*, ruska ope reta. Gostuje ruska operetna družba .Chat noir*.
V torek 16.: »Svečenica. ognja“, ruska opereta.
ziven, temveč defenziven značaj in je pokazal to tudi na atlasu. V nikakem oziru naj ne znači to kako žalivko na-pram Jugoslaviji. Nato sta obrazložila Trumbič in Vesnič jugoslovensko stališče, pri čemer sta izjavila, da sta prepričana o najvišjem interesu obeh držav v političnem in gospodarskem sporazumu. Italijanski delegati so zahtevali, naj se ne obravnava vprašanja v megli in frazah, ampak naj se vsako vprašanje obravnava po svoji važnosti. »Tribuna* domneva, da se pode pogajalo po sledečem načrtu: Vprašanje vzhodne obali in linijo Snežnika, reško vprašanje in
Izvedba obcijske pravice.
LDU. Beograd, 10. novm. Z ozirom na določila senžermenske mirovne pogodbe je ministrstvo za notranje stvari izdelajo uredbo o opciji narodnih manjšin. . . Po. tej uredbi se imajo Nemci, Madžari in ostale tuje narodnosti, ki so prej pripadale avstro-ogrski monarhiji, izjaviti, ali hočejo postati državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ali pa hočejo ostati podaniki Avstrije in Madžarke.
Izid občinskih volitev v Milanu.
DKU Milan, 7. novembra. „Stefani‘c ..	1	j	- X x •	t'.	1	••	poroča: Pri občinskih volitvah je lista
‘“""t t V”T..	koastitucijonalcev	dobila	pri	115	sekd-
Sport.
; Minulo nedeljo ob 8. uri sta tekmovala naraščaja »Vesne* in »Maribora" Na slabem terenu se igra ni mogla do bro razviti, ter je to glavni vzrok za sicer neodločeno igro. Sodnik g. Šepec je tekmo dobro rodil. Ob 10. uri je na-stooila »VesnaI.* proti rezervi »Maribora* Kot kaj čudni športni stvor se je predstavila tokrat »Vesna I.“. Vrhunec predrznost je dosegel igralec »Vesne* ko je stopil z mesarskim predpasnikom v obrambno pol|e ter skušal s tem po njih malo vspoštovani šport javno osmešiti in na neodgovoren, način že itak pičlo športu naklonjeno publiko športu odtujiti. Lj.U. P. pa prosimo da enkrat za vselej take športne nestvore onemogoči. Še brez razloga ostane dejstvo, da je postavila »Vesna* po zelo pretežni večini samo rezervo v svojo I. moštvo, med tem ko je igrala večma igralcev I. moštva raje proti »Rapids Altherren* ker baje noče več igrati z rezervami. Od kdaj padatira ta »opravičena* nadutost?! Reserv t »Maribora* je premogla za javno športno tekmo nesposobno moštvo »Vesne* z rezultatom 6:1 (2:0). Sodnik g. Friedau je bil zadovoljiv. Publike je bilo zelo malo — kod po navadi pri vseh dopoldanskih športnih prireditvah v Mariboru.
Najnovejša poročna.
Jadranska pogajanja.
DKU Rimu. 8. novembra: »Agence Stefani poroča iz Sante Margerite: V
prvi seji italijanske in jugoslovenske delegacije je izjavil grof Sforza, da hoče takoj pričeti z stvarnimi pogovori, ker hoče že v prvi seji pokazati resnično in pravo mišljenje italijanske vlade, da pride končno do pravičnega zaključka. Vojni minister Bonomi je dokazoval, da v vsakf knjigarni. Izdal in založil anončni1 nimajo meje, ki jih zahtnva Italija ofens
DKU. Rim, 9. n o v. (Ag. Stefani). Danes dopoldne se seja ni vršila, ker se je italijanska delegacija še enkrat medsebojno posvetovala o mejnem vprašanju v Julijskih alpah in pravnem položaju neodvisne Reke. Jugoslovenska delegacija je obravnavala o problemih v obče. Obe delegaciji se sestaneti torej šele popoldne. Ministra Sforza in Bonomi sta sprejela zastopnike jugoslo-venskega novinarstva.
DKU Rim, 9. nov. »Agence Stefani* poroča iz Sante Margerite: Italijanski in j ugoslovenski delegati so se pričeli danes popoldan pogajati o mejnih vprašanjih v Julijskih Alpah. Zborovanje se jutri
nadaljuje.
DKU Rim, 9. nov. (Ag. Stefani.) Na seji današnjega dne se še ni uvidelo, da bi bil obojestranski sporazum mogoč. Grof Sforza je natančno razprostrl načrt, po katerem bi se zamogli sporazumeti. Vesnič in Trumbič sta pokazala prizadevanje Jugoslavije, da si zajamči gospodarsko in politično pomoč Italije. Nista pa še jasno povedala svoje stališče v mejnih vprašanjih.
DKU Santa Margherita Ligure, 9. novembra. Pri današnjih popoldanskih pogajanjih še ni prišlo do razjasnitve. Odločitev pade jutri pri nadaljevanju razprave v meji Julijskih alpah. Možnost, da se pogajanja že jutri razbijejo je zelo velika.
Ljudsko glasovanje v Ampezzu.
DKU Dunaj, 9. novembra. »Neues Wiener Tagblatt*, poroča, da se je vršilo v okraju Ampezzo ljudsko glasovanje, ali naj pripade k Nemški Tirolski ali pa k Trentinu. Od 487 glasovalcev jih je glasovalo za Nemško Tirolsko 474 in le 10 za Trentino.
Izostala konferenca.
LDU Beograd, 10. novembra. Konferenca, ki bi se imela vršiti med delegacijo naše kraljevine in Madžarske v svrho sporazuma radi direktnega prometa med Budimpešto, Beogradom in Zagrebom, se ni vršila, ker niso došli madžarski delegati.
jah od 238 večino nad 10.000 glasov.
Nemški proletarijat proslavja obletnico ruske revolucije.
DKU Berlin, 9. novembra. Berlinska komisija stiokovne zveze je sklenila, da se 9. novembra kot obletnico ruske revolucije praznuje s počitkom. Radi tega ne izidejo danes in jutri časopisi.
Ljubljanska gledališka stavka.
LKU Beograd, 9. novembra. V Ljubljano je odpotoval inšpektor ministrstva za prosveto, Peter Konjevič, ki ima nalog, proučiti vzroke stavke ljubljanskih gledaliških igralcev.
Kriza stavke francoskih premogarjev.
DKU. Pariz, 9. novembra. (Havas) Konflikt premogatjev je stopil v nor štadij. Delegati premogarjev, ki so bili pozvani na pogovor s posestniki premo-gokopov, se vabilu niso odzvali.
'Inšpekcija provincialnih odsekov.
LDU Beograd, 8. nov. Vodja knjigovodstva ministrstva za prehrano odide v kratkem inšpicirat v provincijalne odseke.
General Zelogowski se umika.
DKU Varšava, 8. novembra. (Brezžično.) Poljski general Zeligowski se je moral vsled napadov mnogo močnejšega sovražnika umakniti.
Incidenti pri volilni zmagi ital. kon-stitucijonalcev.
DKU. Florenca, 8. nov. (Stefani). Med obhodom o priliki, volilne zmage konstitucijonalcev je došlo med manife-stanti in oddelki socijalistov do incidentov, pri čemur sta bili dve, osebi mrtvi, nekaj pa ranjenih.
Proslava obletnice ruske revolucije na Francoskem.
DKU. Pariz, 8. novembra. Kakor poročajo listi, so imeli včeraj socijalisti v Parizu ob priliki proslare ruske revolucije zborovanje, na katerem so se izrazile simpatije ruski revoluciji in proletarcem.
Glavni urednik: R a d i v o j Rehar.
Odgovorni urednik: Fran Voglar.
Razglas.
Kralj, okrožna gradbena sekcija v Mariboru razpisuje na podlagi odloka gradbene direkcije za Slovenijo v Ljubljani z dne 2. novembra 1920, štev. 3588, adapcijska dela večjega obsega v skladiščih carinarne (prej eskomptne banke) v Melju.
Ponudniki naj predložijo pravilno kolekovano ponudbo pri kralj, okrožni gradbeni sekciji v Mariboru (v poslopju okr. glav., prvo nadstropje, soba št. 20) do 4. decembra t. 1. ob 10. uri.
Ponudbi je priklopiti potrdilo o vloženi kavciji pri finančni blagajni deželne vlade v Ljubljani v znesku 5% ponudbene svote.
Načrti, pogoji in proračuni so pri podpisani sekciji razgrnjeni v pogled, kjer se dobijo tudi vsa druga pojasnila.
Kralj, okrožna gradbena sekcija Maribor.
Ing. Dolenc s. r.
754
Ne rabite inozem-
skega in importira-nega mila, ker je to dražje. Kakovost II
II dosega |kv[aliteto najboljših 'inozem- M
skih izdelkov, ^
•	O
Prva marib. tovarna mila preje C. BROS, Maribor.
Mala oznanila.
Pridnega ioferja sprejme okrajno glavarstvo Maribor.
j744 3-2
Upa meblevnna soba v
sredini mesta se zamenja za priprosto meblovano z dvema posteljama. Ponudbe pri hišniku v Nar. domu. 755
Tri Xe|eane sobna peci
se prodajo. Pogledajo se lahko Koroška cesta 102, podstrešje.	753	2—1
1000 K nagrade plačam onemu, kateri mi prepusti stanovanje 2—3 sob. Po-nudbe na upravo. 745 3—2
Zenski zimski plalč, nov, za srednjo osebo, možki čevlji 42—43 se prodajo. Smetanova ulica 54, vrata št. 12.	749 2-2
Salonska suknja in še
razne druge obleke se ceno proda. Domenik Fabjančič, Jurčičeva ul. 5, 1. ndstr.
3CCCCCCCCICCCCCCCCI Kavarna „BALKAN“, Ptuj
Vsak večer
■*“ KONCERT *«§
prvorazrednega zagrebačkega salonskega orkestra »Mignon«.
Po vsaki gledališki predstavi sestanejc vseh gledalskih igralcev.
Za obilen obisk se pripona
754	janko	Vučak.
CECGCCCDCI
Nova jedilna soba se
proda. Vprašati Vetrinjska ulica št. 24-1, od 8. do 9. ure dop.	748 3—2
Decimalna tehtnica, železna blagajna z lesenim podstavkom in mala lahka tehtnica se proda. Ivan Kravos, Aleksandrova cesta št. 13.	752	3—2
Planino skoraj|nov na prodaj. Pojasnila daje uprava lista.	736	4—4
Meblovana soba se išče. Ponudbe na upravo lista.
Pozor!
Trgovina z delikatesami
Anton Spaninger
Maribor, Jurčičeva ul. 11
priporoča
vedno sveže jestvine v~veliki izbiri in primernih cenah.
723 S—4
Zadružna banka
potrebuje za^svojcr
podružnico v Mariboru
denta lin blagajnika.
Prošnje z referencami naj se pošljejo na Za-
družno^ banko Zagreb, Vlaška.ulica 24.
Reflektira se samo na verzirane in (prvorazredne sile.;
742 2—2
Ravnateljstvo Zadružne banke Split
. ■ ■	na'.'''	Tri
Tvnrnica kola i industrija drvene robe M. Počivalnik dloničko društvo, Ravna Sora
ss=
—1-1
-—
III. emisiia dionica.
Poziv na supskripciju,
Izvanredna glavna skupština dioničara Tvornice kola i industrije divene^obe M. Počivalnikldioničko društvo u Ravno) gori, koja se je ©bdržavala dne 28. uijn* 1920, zaključila je povišenjejdioničke glavnice
na K 15,[
|od*K 6,000.000-
oviastivši vjedno ravnateljstvo društva,cda QVo poyišeme prevede prema potrebi i svojoj uvidjnvrtpstj.
Na temejju ovoga pvlaštenja izvapredne glavne skupštine zaključilo je ravnateljstvo u svojo) siedmci obdr
žavanoj dne 88. r«jna p. g. razpisati emisij« na
komada 22.5000 dionital po K 400,— nominalne vriiednosti u ukupnom iznosu od K
čima če uplačena dionička glavnica doseči iznos od K 15,000.000*—.
Upis na oye dionice imade se obavljati pod ovim uvjetima:
1. Starim dioničarima pripada pravo optirati na svaku jednu staru diopicu po jednu novu diomcu uz tečaj od K 500’—, te pribrojivši K 50— po dionici u ime troškcva. Opcija na stare dionice može ushjediti jedino na taj način, da posjedniči starih dionica doprinesu dionice ili medjutomnice I. in II. emisije, na kojima ce se vidljivo p«-
značiti, da ie opcija Ili. emisije izvršena.	.	..
2. Preostalih pak 7.500 komada dionica izlaže se slobodnoj supskripciji uz tečaj od K 700’— \ R 50’— u ime troškova po dionici. Pravo reparticije ovih dionica pridržaje si isključivo ravnateljstvo društvo.
3. Emitirane dionice participiraju več na dobitku prve poslovne godine.
4. Emisija započinie dne 15. listopada 1920. i traje do uključivo 20. studenoga 1920„ te se cijel^ protuvn-jednost upisanih dionica imade u gotovom položiti kod upisa. Vrhu učmjemh uplata izdat če se medjutomnice, koje če se prema kasnijoj objavi izmijeniti sa dionicama. Za upisivanje potrebne tiskanice dobivaju se besplatnp na blagajna ^'^Kao^pdpjsna i uplatna mjesta ustanovljena so: Jugoslavenska banka d. d. podružnica u ^r^kvenici i Zaorebu, Banka i Štedionica za Primorje na SuŠaku, te Ljubljanska kreditna banka u Ljubljani i niezina pod u
u Niaritjoru i konačno Banka i štedionica Gorskog Kotara u Ravnoj Gon i njezina podružnici* u Delnicama.
6. Za provedenje i 06iguranje emisije stvoren je posebni sindikat, koji podpunoma zajamčuje uspjen
Kavna Gora, dne 10. listopada 1920.
Subskripriie*sp»>|ej>ia Ljubljanska kreditna bank*, bodružnica Maribor.
emisije.
$36 3-3
Ravnateljstvo
Tvornice kola i industrije drvenefrobe M. Počivalnik dioničko društvo.
t^Tfnrrn
rrr frTT
Izdaja : Tiskovna zadruga Maribor. — Tiska: Mariborska tiskarna d. d