LJubljana lipove:'; In njecro Lafbach bekonnt sich v impfgeg^n cn 8olschewismui und sulno VerbUndeien Pa. lov-uč Tisoči Slovencev izpovedujejo vero v zmago in lepšo bodočnost Tausende Slovvenen geben ihren VVillen zum Sieg und an eine bessere Zukunft ZBOROVANJA: VOLKSVERSAMMLUNGEN: lovo — llnk«! Polhov Gradec Ježlca Hotedršlca št. JoSt BigiikiLllM Na pohodu Auf dem Marich Prvi protlkomunist. borci na Št.Joštu Dlo oulon antlkommunlat. KUmpfer In Si. JoSI 10. oktober 1943 v Ljubljani Dor 10. Oktober 19« In Laibach Novim časom naproti Neuen Zelten entgegen Nemški In slov. častniki pri posvetovanju pred bojem Deutiche und «low. Olflzlore bel elner Besprochung Im Einiatz SS skupinski vodja Rosener deli slovenskim domobrancem ranje-niške znake SS-Gruppen((jhrer Rčsener bei der Ver-lellung von Verwundelenabzeichen an Angehorige der landeswehr Boj se začenja Eine Gruppe im Feuerkampf Foto Pavlovčit in Bevc Domobranska artilerija na položaju Domobranski pionirji grade most Obveščevalci pri vežbanju Lande>wehrarlillerio in Feuerstellung Landesvvehrpioniere beim Briickenbau Melder bei der Ausbildung JAVOROVICA • 16. Sli. 1944 Slovenski in nemški tovariši v razgovoru pred odhodom v boj Dle slowenischon und deutschen Kameradon Im GosprSch vor dem Elnsati Skrivačl prihajajo k domobrancem Dem Zugrllt dor Bolschowlslon enlzoflon und von dor landesvvohr botioll 2 9/ . j-. ^ * yr t r ' ? fjn n <• Jrarv^ * Komunisti upravičeno še danes niso pozabili 3avorovice Noch lange werden »ich dle Kommunisten an den Schlag Uvninaii-« »firmam 5 T Dr. Ludovik Pu8: 72308 Nušu lepa zemlju, ki smo jo podedovali od svojih očetov in je /.utO nuSa očetnjavu, jo /avitu v črno grozo, kukor že ni bila, odkar so se tu naselili nuši davni predniki. Se nikoli do naših dni se ni zgodilo, du bi v to zemljo greble mučoniške roke, da si izkopljejo z naporom zadnjih sil grob — na povelje dotedanjegu brata po krvi, jeziku in veri. Se nikdar niso po naši zemlji gorele slovenske vusi s tuko strahotnim ognjem, kakor v naših dneh — ko jih zužigu sovraštvo doseduujegu brata po krvi, jeziku in veri. Nikdur in nikoli od duvnine do naših dni še ni besnel po nuših gorah in ravninah hudič; dunes se bori zu vludurstvo nud nušim narodom. Nušu ljubljena domovina, kjer koli prebivujo slovenski ljudje, je vztrepetalu in drhti v grozi, kukor trepeče telo, ki je bilo močno ranjeno. Nušu Dolenjsku in Notrunjsku stu odprti struhotni rani zločiustev in požigov. Slovenska zemlju je zavpilu in slišali smo njen obupni klic: a mnogi in premnogi so ostali hladni, kot du se ni nič dogodilo. Kri je pojilu slovensko prst, slovensku kri nuših rodnih bratov in sestra, pu premnogih to ni brigalo; v pruh in pepel so se sesipale slovenske vasi, stoletni sudovi stoletnegu trudu slovenskih rok, pa še ugovorov ni bilo. Foio eavlovtič H&š ktoiet je. poxLža£a naše. &ttnoJti, naleta uvJH\en\a in naše. na\oxLno.iti. (jihesz. naie#a kmeta tudi naJ ne &i SnJUo. (Gen. Rupnik) Ali naj bi res sam hudič dobil v svoje roke vlado nad našo ubogo domovino? Takrat je z mogočnim korakom stopil na plan slovenski kmet. Poslušal je že dotlej klic ranjene zemlje, čul je smrtni jok in stok nedolžnih ljudi, gledal oblake črnega dima nad strehami gorečih vasi — in v nemem srdu čakal. Ko ni bilo ne rešilne besede in ne rešilnega dejanja, se je moško odločil: >V boj pojdem, pa naj bo sovražnik sam hudič.c In je prijel za puško ter se postavil satanskemu zlu v bran. Brez slovenskega kmeta bi ne bilo vaških straž, brez vaških straž binebiloslovenskega domobranstva. Zakaj kmečki človek še prav ve, kaj pomeni očetna hiša in dom, kaj zemlja in domovina. V njem spijo prvobitne sile navezanosti na zemljo, njegove roke služijo dan na dan tajnim močem iz zemeljskega osrčja, ki dajejo semenu rast, njemu in vsemu človeštvu pa vsakdanji kruh. Zemlja mu je ljubljena nevesta, dom z družino mu je dragi brat, domovina pa rodna mati. Ko je komunistična peta stopila med slovenski rod in je za-vpila naša ranjena zemlja, je bil prvi nared slovenski kmet Stopil je odločno zlu komunizma naproti: >Stoj, na tej zemlji sem jaz gospodar!« In danes nosi težo borbe zoper komunizem slovenski kmet, z njim pa one zdrave sile v narodu, ki še nosijo v prsih prvobitne prvine iz Boga in zemlje. Drugo je vihar revolucije razpihal kakor pleve na vse vetrove. Vedno smo neomajno verovali v zdravo moč slovenskega kmeta in kmečke mladine. Danes, v najtežjem trenutku slovenske zgodovine se je izkazala. Slovenski kmet in slovenski domobranec sta eno: verujeta neomajno v Boga in ljubita gorko svojo zemljo in svoj narod. Zato bosta zmagala. Foto KraSovec Turjaški grad — dom zmagovalca pri Slsku 19AA Od usode izbrani, so bili naši dedje poslani posest deželo, kamor udarjajo zadnj! valovi daljnega vzhoda. Najlepšo deželo so dobili — sebi in poznim vnukom v last. Kreneš korak iz Ljubljane, že te objame veličasten molk sredi zasneženih gorskih velikanov — obrat proti zahodu in že na obalah morja prisluhneš butanju valovja. Morski valovi bljejo ob vznotje snežnikov. Vinska trta in večni sneg. smrekovi gozdovi in oljčno drevo, pesem gorskih zvonov, ropot klopotcev — Šumenje gozdov in butanje morja — vse se na slovenski zemlji združuje v Čudovito simfonijo lepote in življenja. Usoda ni radodarna m najlepše je mogoče dobiti v last le za najdragocenejši odkup. In usojeno nam je bilo. da zakoreninjeni v deželi čudovite lepote postanemo Slovenci predzidje krščanstva, branik Evrope in zahodne kulture. Prezident diviz general Leon Rjpnik pil spominski službi božji Vojaiki duhovniki molijo na Orlovam vrhu za pokoj junakov V usodni borbi dveh svetov Je na sv. Ahaca dan 1. 1593 slovenski narod izvojeval odločilno zmago nad Turki, rešil sebe In očuval evropsko kulturo. Sam je bil v uri zmage na bojišču, od usode izbran, da zada odločilni udarec neizmerni vojni sili turškega carstvu. David Jc premagal Goljufu — vekovnn priča, da duh zmaguje nad silo orožja, luč nad temo in resnlcu nad prevaro. Tistega večera, ko so naši pradedje na meče naslonjeni z bregov Kolpe zrli za beiečo turško vojsko, pač niso slutili, da bo tri sto petdeset let pozneje med slovenskim narodom znova vstal duh odpadlegu menihu llusuna paše, — da bodo znova vzplamcnele nuše vasi, du bodo janlčarjl zopot skru-nill božje hiše in slovenske domove, du se bo znovu dvigal proti nebu krik mater in nedolžnih otrok. Tisti večer Je ponos napolnjoval njih srca tn sladko upanje lepših dni. Na predvečer boj« pri Slsku nI bilo tako. Nema negotovost Je stiskala duše naših dedov, ko so zrli neizmerne množice sovražno vojske. Zdi se, kakor da danes ves slovenski nurod doživlja predvečer bitke pri Slsku. Poklicani k zgodovinski nulogl, biti predzidje krščanstva In evropske kulture — vemo. da so vrednote, za katere se borimo, vredne življenja. Spoznavamo tudi zgodovinski nauk bitke pri Sitku: pomagaj ti tam in Hog ti bo pomagal. V najbolj usodnih dneh se Je tloventkl narod zopet vrnil k praznovanju dneva tv. Ahaca, da se ob spominu nu Junašku dela pradedov napije poguma — borbenosti in vere v bodočnost. 1'omitlimo na trpljenje nuših prednikov — en sam turški roparski pohod — In v manj kot eni uri Je bil uničen plod celoletnih naporov, poteptana žetev — požganl domovi — In razbite družine. Tudi takrat Je bil slovenski kmet prisiljen pomagati si sam. Meščan se Je skrival za varnim obzidjem — ln ni kazul no zmožnosti In ne volje, da bi pomagal kmetu. Narodna pesem o Ravbarju nam kaže, da takratni meščan nI bil prav nič boljši od današnjega. Ko Je bil že vltok dan — tn te Je izpred vrat Ljubljane slišal žvenket orožja v boj odhajajočih slovenskih kmetov — so se Ljubljančani še valjali v pernicah. Ljubljanske gospe In gospodične so za Ravbarjem hodile, srebra, zlata ponujale — družeta ti odkupovale. Tudi takrat Je meščan Itkal le lastnega ugodja — politične modrosti pa je Imel prav tako malo — kot njegovi današnji potomci. V usodnem Jutru Je moral Ravbar ljubljanskim damam ubijati v glave usodno spoznanje: Turk če vzel nam Sisek bode. mest LJubljana bo pokrajna. strun dolenjska turška drajna. Tudi takratnemu meščanu — sitemu vsega dobrega — Je bilo tnalo mar za u*odo slovenskega naroda - za trpljenje tlo-venskega kmeta — ln če bi se bil mogel odločiti za kramp ln lopato -- kdo ve ail ne bi bil raje šel regulirat Ljubljanico — kot pa v boj pod Slsek. Zato mora ob spominu na zmago pri Slsku hiteti naša hvaležna misel k vsem rodovom slovenskih kmetov, ki so »kozi vsa stoletja v trpljenju ln žrtvah bili korenika našega rodu, korenlka. ki ni nikdar Izgubila svoje življenjske sile. Naša hvaležna misel mora romati na grobove davnih dedov, ki so z neizmernimi žrtvami očuvali našo domovino, k vsem tistim Slovencem, ki so kdaj koli darovali svoje življenje zanjo, posebno še k našim mrtvim domobrancem. Sv. Ahac Je praznik naše vojske — mrtvim v spomin — živim pa v opomin, da je vera v božjo pomoč ln lastna sila najboljši porok narodove bodočnosti. por. prof. Fellcijan. Podpolkovnik Vlzjak govori Jasna 1>eseda Ko so lansko jesen dolenjski fantje v nadčloveških nuporih polagali prve temelje današnjemu slovenskemu domobrunstvu in pritegnili nase pozornost prvega borca proti boljševizmu — nemškega vojaka, je njihov takratni poveljnik stotnik Vuk Rupnik izdal povelje za izdajanje prvega domobranskega časopisa >Za blagor očetnjave«. V razbitem, oplenjenfcm in skoruj po vsem odrezanem Novem mestu, od koder so komunisti odvlekli nekam v gozdove vse stroje tamkajšnje tiskarne, kjer ni bilo mogoče dobiti tako rekoč ničesar, je bila tu zapoved malodune drzna. Todu zavest pomembnosti. ki jo je stotnik Vuk Rupnik časopisu pripisoval, in zglednu iznajdljivost neumornega dr. Franca Blatniku stu premagali težave in prebili led. Dne H. novembru lanskega letu je izšlu nu polovici pisarniške pole razmnožena prva številku, čepruv nuši fantje v tem pogledu niso uživali nikokšnih podpor. Niso jih podpiruli ljubljanski in drugi bogatuši, ki so v neznučujnem strahu za svoje bodoče blagostanje za vsako slučajnost dajali težke milijone /u komunistično propagando, kuteru je slovenski nurod stulu doslej /e 30.000 mrtvih in preko tri milijarde lir nu uničenem nurodnem premoženju. Tu listič je nuvzlic svoji skromnosti pod spretnim vodstvom dr. Franca lilutniku med dolenjskimi fanti in prebivalstvom vršil velikansko poslanstvo. Kuj je hotel, je tukoj v začetku brez dvoumnosti povedul: >Vsukeiuu poštenemu Slovencu je morulo že zdavnaj postati jasno, kuj je OF. — In vendar so v tej strašni uri, ko gre zu biti uli za ne biti slovenskega naroda, ko so potrebni napori slehernega Slovenca, še ljudje, ki se zibljejo v svoji obiCajni komodnosti. Todu nušc geslo je: Kdor ni z nami, je proti nam! — Kdor se noče zavedati tega, kur je bilo in kur je, nuj se /uve tega, kar bo! Naša ura ni le uru slovenskega trpljenja, je tudi ura prebujenja in ura maščevanja za vse dvojne in trojne igre, zu vse podle zurote nuveličanih duš. Naš korak je odločen in trd. todu še odločnejšu in še trša je naša pest, ki bo udarila kukor kladivo in kot vihar pometlu z naše zemlje vso gnilobo. Rodila nus je bolečina okrvavljene slovenske zemlje, prekalili viharji in poklicul usodni čas. Mi smo muščevalci preteklosti, gospodarji sedanjosti, poroštvo bodočnosti in nosilci vsega, česar je nuš nurod lačen in žejen. Povemo pa jasno: Proti nam ni samo komunist zunaj v gozdu in njegov pomagač doma. Proti num je vsakdo, ki num sicer hoče biti prijatelj in našo borbo odobruvu, pa se nam ne pridruži, ampak naše delo proti komunizmu samo s simpatijami spremlja. — Orožje slovenskih domobruncev in njihovo stremljenje nista več debata, ne beseda, ne pogajanje...« Tako je tu prvi domobranski listič v Novem mestu takoj v začetku izrazil prepričanje vseh domobrancev. Z delom, ki ga je zvest tem svojim uvodnim besedam — opravil med dolenjskimi domobranci in prebivalstvom, je opravičil svoj naslov. Sedaj, ko je po uvidevnosti Fiihrerja, na zapoved SS-Skupin-skega vodje in generalnega poročnika Rosenerja slovensko domo-branstvo postavljeno, in je dovoljeno tudi izdajunje — času primernega domobranskega lista, ko je bilo bratstvo v orožju med nemškim vojakom in slovenskim domobrancem zapečateno s skupno prelito krvjo, ko se je slovensko domobranstvo v skupnem boju z nemškim vojakom že izkazalo, lahko časopis, ki je namenjen vsem slovenskim domobrancem, imenujemo »Slovensko domobranstvoc. Prevzemamo pa s tem zavezo prvega domobranskega lističa: — za blagor očetnjave, ki naj bo geslo slovenskega domobranstva in slovenskega naroda. Slej ko prej so časi, ki jih danes po zaslugi komunistične partije Slovenije preživljamo, za našo bodočnost usodni. Na tehtnico je postavljena naša politična dorastlost in v dogajanjih, ki so za mali narod nadvse tragična in trda. stavimo sami osnovne temelje svoje narodne bodočnosti. Ta bo povsem odgovarjala naši politični zrelosti današnjih dni, katera nam narekuje stališče, ki ga zavzemamo v času velikih presnavljanj, ki pripravljajo temeljito preobrazbo Evrope. Z drugimi besedami bi to pomenilo, da je vse odvisno od tega, kako bomo znali krmariti svojo usodo med razdivjanimi veletokovi današnjih dni, ko nad našo glavo bobnijo gromi in nas bičajo križajoči se bliski. Vprašanje je, ali bomo znali usmeriti vse svoje pozitivne sile k skupnosti in enotnosti, katera naj pripelje naš narod v zarjo lepše bodočnosti, ki bo po grozotah te vojne nujno morala zasvetiti nad svetom, če ima sožitje narodov in iz njega izhajajoče človeško življenje sploh še kakšen smisel. Zares preživljamo dobo, o kateri bo zgodovina pisala, da je to bil največji čas Slovencev. Največji po preizkuš-njuh, najtrši po zahtevah, najbolj neusmiljen po žrtvah in naj-brezobzirnejši po odpovedi. Od nas samih pa je odvisno, s kakšnimi posledicami bomo iz njega izšli, to je, s kakšno količino sil bomo v novih okolnostih oblikovali osnove svojega bodočega življenja. Zuradi svojih neizprosnih zakonov nam zgodovina ne sedaj, ne v bodoče ne bo ničesar darovala samo zato, ker smo mali in zato morda usmiljenja vreden narod. Tembolj usodno je mišljenje, da bo kdor koli danes, ko se majejo temelji imperijev, vodil sentimentalno brigo o najmanjšem evropskem narodiču samo zuto, ker je nebogljen in pomoči potreben. Dovolj nam je dala Previdnost, ko nas je obdarila z nadpovprečno nadarjenostjo, s katero naš človek razpolaga, in ko nam je navdahnila čut poštenosti in nam dala smisel za marljivost. Sedaj je na nas, da sami s pomočjo teh prvin obvladamo okol-nosti, v katere nas je postavila usoda — ne ravno čisto brez naše krivde — in da goltamo nevšečnosti, ki nam jih je pripravila pdpaktbiOMih s izdajalska kompartija Slovenije, ko je ob zločinskem izrabljanju svetih narodovih čustev s svojo hinavsko, revolucionarno O F skočila slovenskemu narodu v hrbet v najbolj žalostnem razdobju njegovega narodnega življenja, Y tem je veličina in usodnost našega časa, v zvezi s katerim bo zgodovina nekoč ocenjevala na J narod in nam v Evropi določila mesto, ki si ga bomo sami zaslužili. Ona mladina, ki se je ob zevajočih grobovih najboljših Slovencev in ob pogoriščih slovenskih domačij v silobranu odločila za neenako obrambo proti partizanski zveri, katero so tajno huj-skali in bogato podpirali badoljevci, in ki je na poziv generala Kapnika lanskega septembra ustvarila enotno samoobrambno fronto slovenstva v slovenskem domobranstvu, in se tako ob strani Nemčije bori za novo Evropo, se tega zaveda. Ob turjaških mučen-eih in mučeniškem izpričanju herojev v Grčaricah, se je zavedla, da ločeni in razdrobljeni ne moremo doseči ničesar razen tragičnega razsula otroških sanj v nesentimentalni resničnosti, ki daje svoje sadove le borcem in delavcem, kateri znajo iti skozi napore, poznajo svoje sile, umejo stiskati zobe in žrtvovati. V tem spoznanju ji je general Rupnik. kateri je v globoki zaskrbljenosti za zapuščeni slovenski narod, ki so mu vsi pozvani strahopetno ali pre-računjeno pokazali hrbet v najusodnejšem razdobju, šel preko preračunanih komunističnih psovk in klevet, da je izdajalec, plačanec, petokolonec in prodana duša, kar je vse po papigovsko ponavljalo, postal simbol junaštva, domoljubja, žrtve in odpovedi in pribila je za njim dejstvo: Kdor ni z nami. je proti nam. Kot prve dni, tako se danes slovenski domobranci tega zavedajo. Sami mrtvi Slovenci so jim v svojih idealih, za katere SO sam Hog vedi kje vse po božjem svetu padali in umirali, s krvjo zapisali program: Narod, domovina, Hog! Zaradi tega programa, ki je v usodni uri priklical llupnika, da nam je pre-skrbel domobranstvo, katero naj v zvestobi do slovenskih uiučen-cev te prvine čuva in neguje, so prvi domobranski borci takoj v začetku naredili križ čez vse cepitve in stranke. Zaradi izvrševanja tega, globoko v slovenskih potrebah, zavesti in značaju zakoreninjenega programu postaja slovensko domobranstvo elita slovenskega naroda. Vemo, kaj smo dolžni svojemu narodu. V neizprosni borbi proti boljševizmu moramo očistiti slovenski značaj in združiti vse preizkušene sile za bodočnost, ki nam bo dala le to, kar si bomo s trdim delom sami prislužili. Prišel bo čas, ki bo vsakega vprašal, kje je bil, ko je llupnik žrtvoval vse, tla bi rešil in združil slovenski narod, ki naj enoten v trpljenju gre enoten skozi težave in odpovedi v boljšo bodočnost. Kdor torej računarsko stoji za nami in odteguje sile od skupnih naporov, naj se zaveda, da izpodkopuva temelje naše bodočnosti. Zaradi posledic, ki jih tako vedenje nujno prinaša $ seboj, ga bo razočarani, ogoljufani in iztrpinčeni slovenski narod nekoč preklel. To nedvoumno gledišče je zavzel prvi domobranski listič in sc ga bomo pod geslom: za blagor očetujave — držali tudi mi. Por. dr. Stanko Kociper. Evropa in boljševizem Skupne osnove evropskih narodov ne obstajajo šele nekaj stoletij. 2e od njenega postanka, že tisočletja tvorijo ti narodi veliko družino, ki je zrasla iz istih plemen. Razlika je samo v tem, da je njena sestava po narodnih skupinah tako pri Germanih kot Romanih. Slovanih itd. različna. Seveda je moral od začetka politične zgodovine, od izoblikovanja narodov in držav iti vsak narod svojo življenjsko pot. Nad vsakim pa je vladala velika, skupna usoda. Toda vse to je bilo pozabljeno in bratomorne vojne, notranji in zunanji razdori so začeli prevladovati. Pozabljalo se jc, da je ideja Evrope resničnost, ki je vzklila iz korenin skupne krvi. da je Evropa, ojačena z izvirno skupno vero. z dvatisočletno kulturno tradicijo, z njeno življenjsko obliko in skupnim naprednim razvojem dejanski predstavljala civilizacijo. Pozablja se. da so vsem evropskim narodom načela vere in prostosti, človeškega dostojanstva, privatne lastnine in napredka skupna, za katera so se evropski narodi že od starih Grkov, teh prvih borcev našega zapada. vedno borili in krvaveli. Pozablja se, da potrebuje Evropa močno sredino, duhovno in politično središče za svoje narode. Celo Nemci smo za nekaj časa pozabili, da je nemška država že pred tisoč leti izpolnjevala poslanstvo v Evropi in je skrbela na njenem zemeljskem prostoru za pravičen red in mir. Nemška država, ki je po svojem propadu živela le še kot »ideja«, se je kmalu dvignila v resničnost, in to ob uri, ko je bila usoda Evrope ponovno postavljena na kocko. Brez nemške države, ki v mnoštvu narodov in držav brani enotnost, brez te nemške države ni Evrope! Zaradi sknpne nevarnosti, ki ogroža danes Evropo, se je ojačena skupna miselnost, na katero bi sicer morali še dolgo čakati, ponovno pojavila. V vsakem Evropejcu je vcepljen občutek zavednosti. Zaveda se svoje pripadnosti k veliki evropski kulturni skupnosti in čisto nagonsko bosta dva Evropejca raznih narodnosti vedno držala skupaj, če se bosta slnčajno srečala v kaki afriški, azijski ali ameriški pokrajini. Nasproti tujcu se bosta obojestransko podprla, čeprav obstajajo med njunima narodoma razne »družinske ne-prilike«. Sedaj, ko je fizični obstoj Evrope najteže ogrožen, ko narašča nevarnost popolne ugonobitve vseh vodečih plasti in izobraženstva evropskih narodov po judovsko-boljševiških krvnikih, je čas, da spoznamo, kaj leži na tehtnici in kakšnega pomena je za nas in za vse človeštvo pojem Evropa. Ali je to v resnici samo breztemeljno sestavljena tvorba? Ali so njeni narodi le slučajni sosedje, ki nimajo nič skupnega. Oa to ni res potrjuje zapadna kultura, ki v zgodovin! človeštva ne najde primere. Ta kultura se mora v pravem pomenu besede imenovati evropska, kajti ona je bila pridobljena po neutrudnem delu, s pomočjo uajvečjih duhov in veleuinov vseh narodov Evrope. Vzajemni vplivi so tako pomembni, da so tudi največja kulturna dela postala skupna last. Da ne bi šli predaleč, zadostuje, da pregledamo samo razvoj naravne in duhovne znanosti, dela ustvarjajoče umetnosti, nesmrtno stvarstvo glasbe, pesništva in literature. Vse, kar je bilo na tem področju v Evropi ustvarjenega, je v svoji obliki edinstveno. Samo Evropejec lahko to popolnoma razume. Iz teh znanstvenih področij lahko črpa in ustvarja, medtem ko lahko drugi samo posnemajo. Zunanji znaki te kulture se lahko prevzamejo, nikdar pa se ne more prevzeti pravi duh in resnična vsebina. To potrjuje tehnika ljudskih množic v SSSR in brezdušna civilizacija v Ameriki. Se drugo skupno last imajo narodi Evrope. Naj so njihovi svetovni nazori še tako različni, vendar je notranje zadržanje človeka v splošnem odvisno le od najvišjih pojmov, to je, od časti in svobode, zvestobe in poguma, vere in borbenega duha. S temi lastnostmi se brani prava evropska duhovnost proti judovsko-orientalskim vplivom. Judu so na primer omenjeni pojmi tuji. V Angliji kakor v Ameriki veljata kot najvišji življenjski vrednoti denar in uživanje. Tam sc ceni samo uspeh, nc pa značaj človeka. Le močni posamezniki lahko priznavajo kot najvišjo čast zvestobo in hrabrost. Zaradi tega odklanjajo boljševiška Rusija kakor tudi plutokratske Združene države vse individualce. Prav zaradi tega se v Rusiji vsi posamezniki, vsi misleči in čuteči ljudje pobijajo v milijonih. V Združenih državah so take metode bolj skrite, vendar je cilj isti. Ce postavimo vprašanje, v čem je zapopadena skupna kultura in duhovno sorodstvo v Evropi, kar je prav za prav jedro in podlaga vsega kulturnega življenja, dobimo odgovor: v človeku. Kulturna enotnost je pri rasno sorodnih ljudeh posledica ljudske enotnosti. Vsi evropski narodi so je po rasnih dediščinah več ali manj podedovali. Da so se vodeči sloji v vseh deželah, tudi tistih, ki se niso prištevale h germanski narodni skupini, stapljali z nordijsko krvjo, je zgodovinska resnica. To je bila posledica velikih indogermanskih preseljevanj, katerim dolgujejo mnogi narodi hvaležnost za svojo kulturno in duševno izklesanost. Mnoge utajene tehnične pridobitve Sevcronmeričnnov izvirajo od ljudi germansko-evropske krvi. (Se nadaljuje.) k aj prav za prav hočemo? Ko je bilo lansko leto mesecu septembra ustanovljeno Slovensko Domobraustvo, se je vsak narodno zavedni Slovenec oddahnil. Uvidel je, da je l>ilo z njim ustvarjeno orožje, ki je edino bilo poklicano, da se uspešno upre številnim nevarnostim, ki so ogrn/ule deželo. Najbolj pereča nevarnost pu je l>iln in je še zdaj domači bo 1 j Se vi z e m. Opraviti imamo s sovražnikom, ki poleg svoje vojaške sile pomeni tudi za Slovence zlasti političnega nasprotnika. Njegova agitatorska mreža, ki obsega ves svet, in so-vjetizirnnje ruskega narodu, ki je liilo izvedeno z nečloveškimi grozodejstvi, sta politično dejstvo, spričo kateregu je stari liberalni svet strahotno odpovedal. Nemški vojni pohod proti Sovjetski zvezi je dal Evropi možnost spoznati, kakšni neizmerni nevarnosti lii hila izpostavljena brez vsakršne obrambne možnosti, če ne hi bile nemške armade kot učinkovit obrambni zid evropske kulture stopile v hoj proti azijatskemu navalu. V Husiji smo sicer našli sam na sehi dobrodušen in miroljuben narod, iz katerega pu so v več desetletjih z grozotami, ki so za evropske pojme povsem nerazumljive, in s prav tako nerazumljivimi, sadističnimi metodami naredili to, kar smo v njem spoznali: brezdušno, /.mehanizirano sovjetsko človeštvo. Nič ni čudnegu, da je del š<- ne povsem zastrupljenega ruskega naroda nemške armade odkritosrčno pozdravljal kot osvoboditelje in da je najboljši del prebivalstva pozneje rajši zapustil svojo vroče ljubljeno domovino m se pridružil nemškim četam, kakor pa da hi bil še enkrat izpostavljen židovsko-boljševiški strahovladi Iz tega dela prebivalstva so nastali ruski prostovoljski polki, ki se danes kot najboljši poznavalci holjševiske svetovne kuge na vseli frontah horijo proti boljševizmu in njegovim demokratičnim spremljevalcem. Tudi Slovenci morajo natančno poznati svoje nasprotnike, če hočejo ostuti v Evropi kot narod. Iz spoznavanja nasprotnikov izhaja namreč smer, ki jo morajo hoditi tudi Slovenci, če hočejo kot evropski narod prestati preizkušnjo, ki jo je usoda naložila vsem evropskim narodom. kaj naj pričakujemo od Amerike? Zaradi istih gonilnih sil, ki določajo boljševizmu zakone za njegovo delovanje na vsem svetu, posega Amerika v Azijo, na Bližnji vzhod, v Afriko in Evropo. Cilj ameriških svetovnih impe-rialistov je /asedha vse zemeljske oble in začetek neomejene židovske svetovne oblasti. Kakšno vlogo hi pri tem igrali manjši narodi, pač vedo danes povedati vojaško in gospodarsko zasužnjene države v Južni Ameriki in oni Evropci, ki so imeli priložnost, doživeti kak ameriški bombni napad. To bi pomenilo gospodarsko zasužnjenje in obubožanje najširših plasti narodov, brezposelnost in zaton zahodne kulture. Nebrzdano gangsterstvo bi izsiljcvnlno izkoriščalo našo celino in uvedlo zgodovinsko razdobje, v katerem bi Evropa v najugodnejšem primeru zavzemala podložniški položaj. Posebno znamenje amerikani/mn je neomejeno izkoriščanje zemlje in ljudi pod pretvezo popolne individualne svobode, za katero pa nikjer ne najdemo opravičila. 'Inko so na primer na ogromnih površinah rodovitne zemlje i/sekali vse drevje in jo s tem spremenili v puščavo. Nekoč so tudi Slovenci hodili v Ameriko iskat dobrega zaslužka in dela. da nes pa je Amerika dežela brezposelnih. In milijoni ameriških brezposelnih nimajo danes početi kaj drugega, kot da se v službi židovskih svefovnih imperialistov mečejo v ogenj nemških in japonskih topov in da /a njihove koristi umirajo. To delajo na povelje svojih imperialističnih gospodarjev, ki so prisiljeni prenesti polje svoje ekspanzije na druge celine, ker so ameriški prostor in ljudi že popolnoma izkoristili. 'lako zelo poveličevana svoboda se dejansko spreminja v svoje popolno nasprotje. Brezmejno gospostvo denarja na eni strani in temu odgovarjajoča gospodarska odvisnost najširših plasti naroda na drugi strani ustvarjata v resnici zagrenjenost poedincev in konec osebnosti v nuirksisfično-liberalni masi, katere družabna zaostalost in naravna nezadovoljnost sta zopet plodna tla za ži-dovsko-boljšcviško agitacijo. Tako se židovsko vodstvo v Ameriki in židovsko vodstvo v Sovjetski zvezi žogata, ne da bi osleparjeni narodi vedeli, da so predmet dveh usodnih svetovnih sil. ki iz različnih izhodišč krmarita k istemu cilju: k ustvaritvi židovskega gospostva nad vsem svetom. Kaj naj pričakujemo od Anglije? Edina država v vrsti nasprotnikov Evrope, ki je bila do izbruha vojne slovenskemu narodnemu čutenju na videz najbližja, je Anglija. Toda do kakšnih temeljnih sprememb je prišlo zadnja leta prav tam! Ne glede na to, da so Japonci pregnali Angleže z Daljnega vzhoda, morajo Angleži vse predrago plačevati ameriško in sovjetsko pomoč. Nekdanja angleška oporišča na Bližnjem vzhodu, v Afriki, na Atlantiku in v Sredozemlju so danes pod ameriškim nadzorstvom. Vprašanje predpravic na petrolejskem trgn. ki je bilo nekoč najbolj sporna točka med Anglijo in Ameriko, je postalo brezpomembno. Več desetletij so se Združene države zaman trudile, da bi odstranile angleški vpliv iz prekomorskih dežel llolandske Indije. Iraka, Irana, Egipta. Mehike in Bolivije, ki so bogate nn rudninskih oljih: zaman so jih skušale z najbolj premetenimi gospodarskimi manipulacijami, ki so jih mnogokdaj spremljale težke gospodarske krize, pritegniti nase. Odkar pa obstaja v tej vojni anglo-ameriška zveza, prehajajo brez vsakršnih borb kot koncesije v ameriške roke malodane vse postojanke, ki so jih Angleži imeli na svetovnem petrolejskem trgu. Boljševizmu je inoralu Anglija s teheransko pogodbo odstopiti najobsežnejše koncesije na Bližnjem vzhodu in mnoge vzhodne narode prepustiti več ali manj Stalinovemu gospostvu. Celo pri nesmiselnem čvekanju o bodoči razdelitvi Evrope, s čemer se v taboru naših nasprotnikov tako radi bavijo, igra danes Anglija samo še nepomembno vlogo služabnika, ki mu ne preostaja nič drugega, kot da se proti svoji volji podreja Stalinovim zahtevam v vzhodni Evropi, na Balkanu in drugje. Tako ta edina evropska država v fronti sovražnikov Evrope že dolgo ni več gospodar svojih političnih in vojaških odločitev. Brez vpliva Amerike in Moskve bi se Anglija že zdavnaj častno vključila kot enakovreden činilec v evropsko fronto. Toda najusodnejši politiki, kar jih je Velika Britanija kdaj imela, se niso odločili za Evropo, temveč v nasprotju z vsako politično logiko in v nasprotju z angleškim pojmovanjem za na pol a/.ijatski boljševizem in Evropi sovražni amerikanizem. Ti politiki so storili vse, da bi Anglija imela pred vso ostalo Evropo prednost pri bogastvih zemlje. Uspeli tega prizadevanja pa je, da je sedaj sama izgubila večino svojega imperija. Hotela je dobiti zaveznike, pa je morala spoznati, da je našla diktator je. Kdor se torej zanaša na Angleže, nujno pričakuje Stalina. Samo tisti, ki je iz kakršnih koli razlogov pripravljen odpovedati se samemu sebi in izdati svoj narod, misli na službo enemu ali drugemu teh nasprotnikov. Mar ni za slovenski narod največja nevarnost, da ga taki špekulanti sami slabijo s strankarsko razcepljenostjo in v odločilnem trenutku kažejo vsej Evropi smešno sliko političnega razkroja? _ _ _ Mar se ni že stokrat v zgodovini izkazalo in mar ni tudi ze sedanja vojna potrdila, da narod, ki prezgodaj zapusti prizorišče odločilnih borb in dogajanj, politično prezirajo i prijatelji i sovražniki? Gre ▼ resnici za življenje ali smrt slovenskega naroda! Poznamo svoje nasprotnike. Toliko manj lahko od njih pričakujemo, kolikor bolj smo jim pripravljeni popuščati Za Slovence je primer južne Italije najnovejši dokaz in opomin za takšno ravnanje. Bilo bi prav tako, kot če bi se golobi v golobnjaku zedinili, da bodo v bodoče mirne duše pričakovali jastreba, ker zaupajo v njegovo dobrosrčnost Ali je Slovenija tako daleč, da bo zaupala imperialistom v taboru sovražnikov Evrope, zapisanim židovstvu, ali pa ima še tolikšno zmožnost za presojo, da vidi v grozečem Damoklejevem meču to, kar je: narode in kulturo uničujočo oblastiželjnost azi-jatske grozovitostl združeno z brezdušnim in brezobzirnim ameriškim gospodarskim despotizmom? Pot t bodočnost. V nasprotju s preteklostjo so posamezni narodi Evrope danes prišli do najtesnejšega sodelovanja. Danes si ne stoje več nasproti narodi, ampak celine. Tehnični izumi in gospodarski odnosi postavljajo danes razmejitve med narodi v povsem drugačno luč kot včasih. Medtem ko je nekoč vsak narod lahko vztrajal pri svoji kulturni, gospodarski in politični avtonomiji, je danes vprašanje priznanja tega ali onega naroda hkrati zadeva vse evropske celine. Kakor država s svojo zaščito varuje življenje posameznika, prav tako je življenje naroda neločljivo povezano z usodo celine, h kateri njegova država pripada. Narod, ki bi se skušal izločiti iz organske življenjske skupnosti Evrope, ne škoduje s tem samo skupni evropski stvari, ampak tudi sam sebi. Evropa je danes bolj ko kdaj koli sam nase navezan gospodarski in politični činilec, čigar obstoj in svetovno-politični pomen mu je zajamčen samo v sodelovanju vseh evropskih narodov. Nemški pohod proti Jugoslaviji in Grčiji je bil zaključek onega tragičnega zgodovinskega razdobja v Evropi, ko so se narodi naše celine med seboj borili, ne da bi se zavedali svoje ne-razdružnosti. To razdobje je končnoveljavno mimo. Pohod proti Jugoslaviji in Grčiji je bila zadnja evropska državljanska vojna! Ce Evropa noče pasti na stopnjo brezpomembne holjševiske kolonije, mora danes prav tako kot v časih hunskih in turških vpadov združiti vse razpoložljive sile in se tako z združenimi močmi upreti svojim sovražnikom. Ali bo pač slovenski narod — zvest svojim častitljivim izročilom v evropski zgodovini — tudi sedaj dal svoj delež za ohranitev Evrope in s tem samega sebe, ali pa bo odstopil od svoje slavne preteklosti in poslušal prišepetavanja nekaterih brezvestnih parti-kularistov, ki jim ni skrb blagor očetnjave. ampak so si vzeli za podlago svoje politične miselnosti samo in izključno skrb za svoje osebne koristi? Ti maloštevilni intelektualci danes že vidijo konec svojih političnih intrig in vedo. da bo v doglednem času prenehal vsak njihov vpliv na oblikovanje usode Slovencev. V Slovenskem Domobranstvu. ki predstavlja danes cvet slovenskega naroda, pa se že kaže oni duh, ki bo Slovence v okviru ostalih evropskih narodov nekoč postavil na ono mesto, katero bo pomenilo svobodo slovenskega naroda in Evrope. SS-Ustuf. F. \Volfs. Včeraj pozno pod noi je prišel iz hoja, nasmejan kot vedno. Mislil bi kdo, da se bo utrujen, kot je bil, položil na pograd in v sladki otrplosti zaspal. Pa ni storil tako. Zavili so vsi skupaj pod grič, tam, od koder se najlepše vidi na vas, ki se je to noč po-zibavala v mesečini. Se stotnik je šel z njimi. Ta večer so zapeli. Ne otožno; teh ne znajo več. Veselo in prešerno so peli. da je odmevalo tja do Petkovca in še čez. Najlepše od vseh je pel Janez. Okna so se odpirala in rahle tenje dekliških glav so se nagibale v srebrno nočno luč. Poletna noč! Nekje blizu žvrgljajo črički. Veter prinaša duh po otavi. Tam zadaj v hosti šepeta listje na bukvah, polja pa spe in sanjajo. Potem so se razšli. Bila je že ena in zjutraj bi morali spet udariti čez Vrh na Goropeke. Janez je slekel suknjič, zavihal si je rokave in se naslonil na podboje kasarniških dveri. Zastrmel se je v noč. V takih trenutkih je tega na vid tako prešernega fanta obšla čudna mehkoba. Vas je molčala, pasji lajež je potišal, le petelinje petje je oznanjalo zgodnje jutro. Enakomerno so udarjali stra-žarjevi koraki tam zgoraj od bunkerja, kot da fant noče motiti sozvočja, ki se je zlilo nad spečo zemljo. Janez pa je strmel v mesečino in v visoki stolp na Vrhu, ki ga je osvetljevala jasna noč. Stal je tam s prekrižanimi rokami in mislil daleč nazaj... Kdaj je že bilo, kdaj že! Tri leta bo kmalu tega, a pozabiti ni mogel. Mrzla noč, a mesečna kot nocojšnja, to bo vedel vse življenje. Vrglo ga je iz postelje. Takrat so bili že v hiši. Ko je planil iz čumnate po stopnicah v vežo, ga je prestregla mati. Saj se spominja njenih prestrašenih oči: »Beži, Janez, beži...« To je bilo vse. Umel je in bežal. Kaj se je zgodilo potem, je zvedel šele čez. tedne. Očeta in mater so mu ubili, od rodnega krova je ostal le kup ruševin. Janez se je zdrznil kot iz težkega sna. Obupno si je šel z roko čez čelo. »Se mar za to bijem danes?« Kolikokrat že si je stavil to vprašanje; a odgovora nanj ni vedel. »Čemu se bijem? Puška mi očeta in matere od mrtvih no bo poklicala, ln novega grunta mi postavila no ho...« Pa je bil spet in spet prepričan, da bo uspel, da si bo nekoč postavil nov, lepši grunt, kot pa um ga je bil namenil pokojni oče. Tako je šlo i/, dneva v dan, že skoraj dve leti venomer. A poka/al Janez tega ni. l.e njej bi morda zaupal, ki je bila tam daleč v dolini nekje in je v mislih s trepetajočim srcem spremljala vsak njegov korak. »Spat pojdem!« je uganil Janez, a premaknil se ni. Preveč mikavna je bila noč in utrujenosti ni čutil, čeprav so ves dan pestili capine ko besni. Tajen šelest je zavel od hoste če/ speče ogone. Jane/a je potegnila nevidna moč za seboj. Zabredel je i/ vasi, po klancu med polja. Sklanjal se je nad zoreče žito, božal vsako bil posebej in jo ljubkoval ko otroka. Odmaknil se je daleč, da je vas za njim docela utonila. Vzpel se je na goljavo, legel na jaso, strmel v zvezde, pa se spet dvignil in v globokih požirkih vsrkaval nočni zrak. Bukve tam v dalji so se mu /dele ko živa zavesa, ki se za njo skriva pravljični svet škratov in tisočerih bajk. Nagnil se je h koritu v grapi, da so mu biserne iveri pršele v razžarjeni, zagoreli obraz. S periščem je zajel vode, jo dvignil in narahlo razprl dlan, kot bi krščeval. Voda je brez 3umota usahnila v razžcjuno prst, potoček pa. ki se je odtekal iz korita, je grgotal čez obruSeno kamenje globoko v tolmun. Zdaj Janez ni več mislil; samo strmel je. Polja so se razgrnila pred njim ko svilen prt. Daleč navzven so se Sirila, se vzpenjala, upadala in se bohotila ko dekliške prsi v pričakovanju nečesa veličastnega in lepega. Tam pred njim se je dvigal Vrh. Temačen hrib je to; to noč pa je bil lep. da bi ga človek objel. Na ono stran spet obronki holmov s hostami in v neslutenih daljah spet polja... »Moja zemlja!« je bruhnilo iz fanta. Razprl je roke in omahnil ko omotičen. Zgrudil se je, zagrebel dlani v deviško prst, ustne pritiskal nanjo in srkal njen vonj. Potem je vstal... Ko so ga nocoj prinesli na nosilih, ki so jih bili spletli iz vej, je gledal z globoko zavzetimi očmi. Navkljub rani se je pridvignil in z zmagoslavnim nasmeškom na ustnah dejal: »Zdaj vem, čemu se bijem: za zemljo, za našo zemljo...« Ozdravel bo. Rana se bo zacelila. Morda bo na njenem mestu ostala samo brazgotina. Janez pa bo spet nosil puško, ker ve, čemu se bori. — Za zemljo slovensko, da bo nekoč zagrabil za plug in zaoral v lepljivo prst, ki je nam vsem ko posvečeni kruli... 1921—1943 esni tance an. llc — lama l amabtanec ZADNJE SONCE Dočakal zadnji sem naliv svetlobe, poslednjo mlačev zrelih sončnih snopov, razmršeni lasje odmrlih šopov leže v skednju luči brez vse tesnobe. Mlakuže senc so vedno ožje, ožje. vse tiše žalost v svetlem srcu plivka kaj bi z bridkostjo ob slovesu bilka, zdaj pridi, Smrt, odvrgel sem orožje! Iz zbirke »V ognju groze plapolam« Trojica borcev s Pudoba: Tomažič - Lozar - Balantič Na levi: France Balantič na straži v čolnu na Cerkniškem jezeru V sredini: V Grahovem: Balantič - Tomažič -Lozar - Kremžar / In vendar si za pevca me izvolil. Ce hočeš, da bom Tvoj in poln vedrine, pokliči k soncu me na sinji prod. Orugi venec IX. PESNIK FRANCE BALANTIČ sc Je rodil v delavski družini v Kamniku 29. nov. 1921, končal Ji- klasično gimnazijo v Ljubljani v juniju 1941. leta. v času zgodovinskega preloma. In se vpisal na univerzo. Študiral Je (lavlsUko, prebirajoč predvsem največje slovanske pesnike; 27. junija 1942 ga Je odvedla Internacija v Gonars, od koder se Je vrnil konec novembra 1912 nazaj. Takoj po novem letu 19-13 se Je priglasil k vaSklm stražam in vstopil v četo svojega največjega prijatelja in sošolca. tedaj poveljnika v Grahovem. Franceta Kremžarja. Na Pudobu Je doživel razkroj v septembru 1943. leta. se čudežno reSii v Ljubljano in takoj nato vstopu k domobrancem. S Francetom Kremžarjem sta osnovala posadko v Grahovem, katero so napadli komunisti v noči od 23. na 2-1. november. Tedaj sta z drugimi vred tudi oba prijatelja zgorela v Krajčevi hiši v Grahovem. Pepel pesnika, ki Je umrl pet dni prej, preden Je izpolnil 22 let. Je pokopan v skupnem grobu grahovskih junakov v Grahovem pri Cerknici. Pesnika Franceta Balantiča Je odkrila Javnosti, ki ga Je takoj priznala, njegova posmrtna zbirka zbranega dela: »V ognju groze plapolam«. Domobranci sc klanjamo njegovemu pesniškemu gnitju. Njegovi veliki žrtvi, ki Jo Je doprinesel v naših vrstah, pa bomo vedno dajali hvalo In čast kot Junaku, ki Je padel za lepšo bodočnost slovenskega naroda. Slava I Slava I Grahovska posadka vaika straže na novt mali g. Soge: V sredi poveljnik Fr. Kremžar — v zadnji vrsti na desni France Balantič DOMA i P® SVETU Naši »osvoboditelji«. Po vsem Primorskem, zlasti v okolici Trsta m Gorice, so komunisti razširili letake z naslednjo vsebino: .Vztrajajte! Čakajte povelja za udar! Invazija vam prinaša osvoboditev! Sami še ne posesajte v boj. Zal so nacisti v zadnjih dneh povzročili zbeganost v naših organizacijah. Z edinicami padalcev, ki so bile v veliki premoči, so zasedli in brezobzirno razdejali glavno poveljstvo velikega maršala Tita. Z uničenjem 650« borcev za svobodo Je trenutno moč poveljstva oslabljena. Zato počakajte Je nekoliko dni. Kmalu bodo zbrani in pripravljeni v boju preizkušeni partizani našega skupnega zaveznika maršala Tita. Samo malo še počakajte! Ostanite na mestu! Prišel je dan svobode. — Glavni komitet evropskih odpornih gibanj — odsek za Italijo.« Kaj nam pove ta proglas? Naš! »osvoboditelji« so torej dobili nalog, da prenehajo s svojim »osvobodilnim« bojem in lepo za zapečkom čakajo, tla prinese invazija svobodo, oni pa se potlej vržejo v bratomorno revolucijo. Ta nalog je sicer brezpredmeten, saj komunisti vendar niso še niti pričeli z bojem proti — »okupatorju«, temveč vodijo že vsa tri leta izključno borbo proti slovenskemu narodu. Vse zadnje tolovajske akcije in tudi dogodki na Primorskem so bili naperjeni izključno proti domobranskim postojankam. popolnoma priznavajo uničenje glavnega štaba Titovega poveljstva, popolno zbeganost in razsulo tolovajskih hord po vsem Balkanu. Ponovno stavljajo same sebe na laž zaradi pre-levitve v- »redno jugoslovansko vojsko«, saj tudi v tem proglasu ni govora o kralju Petru ali jugoslovanskih vojakih, temveč vedno in izključno le o »velikem maršalu« Titu. Spet en dokaz več za rdeče slepljenje našega naroda z jugoslovansko trobojko in kraljem. Ta proglas znova potrjuje. da vodi vse partizanske edinice na Primorskem Glavni komitet evropskih odpornih gibanj, odsek za Italijo, ne pa tako imenovana »Narodno osvobodilna vojska Jugoslavije«. Sedaj nam je tudi razumljivo, kaj delajo razne gari-baldinske. mamellinske. friulinske itd. brigade na Goriškem, kaj »Battaglione d'Assalto Triesti-no«. ki ga tvorijo sami tržaški štokglajzarji in pr-.star.iške barabe, in zakaj je n. pr. v Gregorčičevi in Kosovelovi brigadi nad 70 odstotkov savojsko komunistične sodrge. V Istri so komnnisti ie lani, posebno pa letos mobilizirali vse moške. Štabu v Delnicah se je moralo priglasiti vei sto istrskih fantov. Od teh fantov jih je padlo do sedaj že 290, mnogo pa tudi ušlo. Kakor poroča glavni štab NOV, je bilo v mesecu aprilu v Istri ustreljenih 73 »izdajalcev«. Ubili so jih zato. ker so zbežali iz rdečih vrst. se vrnili k družinam in se preživljali z delom v »okupatorskih« tovarnah. Okrog Čateža so komunisti pred dnevi zahtevali od kmetov, da morajo že izkopavati krompir. Na ugovore, češ da še ni zrel in je škoda tako drobnega kopati, so odgovorili: »Naša vojska je lačna.« Slovenski komnnisti so po S. septembru ojačiii svoje »elitne« čete poleg badoglievcev tudi z Mongoli. Pred dnevi se je javil domobrancem bivši namestnik komandirja iz X. brigade. Povedal je. da so v 4. bataljonu te brigade skoraj sami Mongoli. Sirota jaz okrog blodim slovenski partizan, v samoti tihi se solzim, ker javno me je sram. Komunistična ofenziva, s katero so hoteli komunisti uničiti domobranske postojanke na Notranjskem, se je spremenila v paničen beg rdečih tolp. Domobranci so prodrli do Starega trga in Loža, ki so Ju rdeči imeli vedno za svoji glavni trdnjavi, in ju zasedli. Komunisti so imeli tokrat najmanj 500 mrtvih in ranjenih. Na bojišču so našli 145 mrtvih in 174 ranjenih partizanov, dočim so samo v enem dnevu peljali skozi Otavice 19 in skozi Kožljek 7 voz ranjencev. Pogumni kostanjeviškt fantje gonijo rdeče tolpe čez Gorjance tja na Hrvaško. Pri zadnji hajki so jih vodili do Novih sel. Kočevski domobranci so pred nedavnim vdrli v Kočevski rog. V neki vasi so zaplenili komunistom nad 4000 min. Velike uspehe so dosegli kočevski, ribniški in vellkolaški domobranci tudi na pohodu proti l.oškemu potoku In dalje proti Prezldu. Domobranska puška Je preganjala rdeče skupine tudi v temnih gozdovih preko Rakitnlce. Grčarlc, Gotenice In Kočevske Reke. li Bele Krajine. Belokranjcl so najtrše okusili rdečo »svobodo«. Ljudstvo drže pod strahovlado sedaj le še komunistične brzostrelke. Po vsej Beli Krajini se pojavljajo vedno večje skupine skrivačev. Pred nedavnim Je večja skupina skrivačev napadla partizanske patrole blizu Vinice. Komunisti so zato opustili propagando proti »belogardistom« in začeli s podvojeno propagando proti skrivačem. Kljub temu, da Je za skrivače smrtna kazen. Je teh Junakov vedno več. Belokranjcl sedaj že Javno godrnjajo in celo pred zločlnko Kidričevo ne molčijo več. Neka vaščanka Je rekla Kidričevi: .Zakaj toliko preganjate skrivače? Kdo pa Je večji skrivač ku-kor vi sami? Ce le kdo zine besedico o preteči nevarnosti, že se skrivate po vseh kotih In luknjah.« Pravo sliko ljudske navdušenosti za komunistično osvobodilno gibanje tolmači tudi »Sodba področnega vojaškega sodišča za Dolenjsko«. To sodišče Je obsodilo 142 ljudi na zaplembo celokupne Imovine, ker so se Izognili mobilizaciji NOV. Pred dnevi so komunisti zaradi lega Izgnali tudi z dobrepoljskih vasi večje število družin. Ljudstvo sprejme tudi te žrtve nase In Je zadovoljno, samo da se reši komunističnega pekla. Po vedno večjih porazih na Primorskem. Gorenjskem in na Dolenjskem so rdeči poglavarji dali ukaz. da se umaknejo nekatere brigade na Štajersko. Tu Jih ljudstvo še prav malo pozna, zato so komunisti začeli na Štajerskem s previdnejšo taktiko zavajanja. V mnogih krajih se predstavljajo kot čctniki. vojska kralja Petra itd. Vsa važnejša mesta v brigadah na Štajerskem so seveda prevzeli »preizkušeni dolenjski partizani«, dočim pošiljajo mobilizirane Štajerce v smrt na Dolenjsko. V zadnjem času prihajajo poročila, da so v »Osvobodilni vojski na Dolenjskem in Primorskem« skoraj sami ba-doglievci m Mongoli, kar je Slovencev pa le Štajerci in Primorci. Kakor so komunisti lani pošiljali v prve vrste Gorenjce, da so padali namesto rdečih politkomisarjev. tako pošiljajo rdeči poveljniki sedaj v nesrečo Primorce in Štajerce, kajti Dolenjci In Gorenjci Jim ne gredo več na limanice. Udarni bataljoni na pohodu. Rdeče tolpe v zadnjem času nimajo nikjer miru. Domobranski udarni bataljoni pod poveljstvom majorja Križa, stotnikov Schumacherja. Stamenkoviča in Meni-čanina Jim ne dajo niti dan miru In Jih stalno preganjajo in zasledujejo. Najhujši poraz so komunisti doživeli v bojih pri Kriški vasi, okoli Višnje gore. Trebnja in pn 2užemberku. Število padlih partizanov presega več stotin. Je pa še vedno nižje od števila ujetnikov in prcbežni-kov. Samo v bojih pri Žužemberku so našteli 132 mrtvih, ujeli pa so 46 mož. V vseh bojih so domobranci zajeli tudi mnogo orožja ln streliva. uničili 2 tanka, dar badoglievskega tovarištva. Na begu so rdeči pustili okoli 5000 kg raznega žita ln mnogo važnega obveščevalnega gradiva. V teh bojih so se posebno izkazale 22., 15.. 2!.. 63.. 31., 32.. 16., 24.. 71. ln 55. četa. Vsi ujetniki pripovedujejo, da vlada med rdečo vojsko veliko nezadovoljstvo ln strah pred žalostnim koncem. Sedaj obupujejo nad zmago tudi ie poveljniki. zato politkomlsarjt skušajo pridobiti moštvo z novo taktiko. Sodelovanje. Da vladajo v komunističnih vrstah res obupne razmere, dokazujejo zadnji dogodki: prošnja za premirje med nemško vojsko in partizani na Primorskem. To ne pomeni nič drugega, kakor da je komunistična vojska v razsulu in da Je kapitulirala pred tistim, ki ga je — po pisanju komunističnih glasil ln po vesteh iz londonskega radia — že domala izgnala s slovenskega ozemlja. Poziv skupinskega vodje SS generala R6senerja vsem protikomunističnim borcem r.a nadaljnji skupni boj dokazuje, da Je tovariš Vilfan bil pripravljen pogazlti vsa svoja •načela«, samo da ohrani sebe in svoje rdeče tovariše, ki bodo kmalu brez vsake »vojske«. S tem korakom, za katerega so toliko moledovali »hrabri osvoboditelji«, Je bilo dano vsem domobrancem ln narodnim stražarjem največje zadoščenje za vse dosedanje obrekovanje. Ta korak rdečih vodnikov ne samo dokazuje vso upravičenost našega sodelovanja z Nemci, ki so edini priznali našemu narodu njegovo »veto pravico do primorske zemlje ln mu vrnili zastavo ter dali kulturno svobodo, temveč dokazuje tudi našo največjo narodno svetost tega sodelovanja. S tem zmoledovanlm premirjem so komunistični prekuculu sami uradno pri/nalt popolno zgrešen ost njihovega »osvobodilnega boja«. Sami ho dokazali, da Je nnša pot edino pravllnu, pot samoohranitve ln življenju našega narodu. ltorls Krulgur m »frlcovska blaznost«. Zakaj se je komunistično vodstvo odločilo za premirje z Nemci, num pojasnjuje sam polltkomlsur glavnega štabu NOV lioiis Kralgur. V »Smernicah«. glasilu polltkomlsurintu glavnega štabu NOV in POS, v svojem članku »Proti lahkomiselnosti in neprevidnosti« pruvi dobesedno takole: »Izgube naših edmic v zadnjem čusu so dokazale, da smo marsikje nagnjeni k lahkomiselnemu podcenjevanju sovražnika. Zato bo treba drugače. Opruvitl nimamo z mirno pre-sojajočim sovražnikom, ampak g trdoglavlm .Fricem". Ta Frlc ne zna misliti z lastno glavo, njemu so GObbelsove besede svete.« Zato to se odločili drugače. Boljše nam no bi mogel nihče pojasniti zadnjih dogodkov na Primorskem. HKAI.EC> PRIKLICI SI V SPOMIN... 13. Julija Je poteklo leto, odkar »o bado-gllevskl zarotniki apodmaknili tla Mussollnlju in za pretvezo vrgli v svet oklic, »da se bo vojna nadaljevala«. Spomni se. kaj so tedaj kratkoročni preroki, v slogu neutrudnih komunističnih preroških napovedi, dopovedovali: da Je konec vojne pred pragom, da se Je obramba Evrope zamajala Itd. Se bujneje Je delovala njihova domišljija. ko Je Hadogtio 8. septembra lani za- grešil Izdajo. Za norca Je veljal slehernik, ki prerokbam o naglem koncu vojne m verjel In m nasedel pouličnim vseznalccm. kl so Že videli anglosaške vojne in Izkrccvulne ladje pred obalami našega morja. In danes? Leto dni Je preteklo In pomislite: nemška vojska se bori se v Srednji Italiji, za Invazijo pa so M preroki obrisali pod nosom. Pa vzlic temu bodo vztrajali: bo. bo. nekaj že bo, boste videli. Prav imajo, vojne mora biti enkrat konec, pu kdaj? Smo že tik pred začetkom šestega vojnega leta... Sedem tednov bo v torek od sunka Anglo-sasov na zahodno francosko obrežje. Koliko trtev je padlo ln koliko orožja Je šlo v nič. proden se Je napadalec vsedel na kopno. Kaj so tedaj raztrobill naši »računarJI«? Ce z 14 dni bodo že pri nas. In resnica: pet tednov Je bilo potrebnih. da so si po silnih bojih ln nič manjših Izgubah Angleži osvojili mesto Caen. Dobrih šest tednov so se Amerikancl krvavo znojili, da so se polastili St. Loja. Torej so rabili precej časa. da so si izbojevali toliko prostora, da je vsaj košček pljuč njihove vdorne armade mogel zadihati. Za nas pa nauk: Vsi računarJI so se u rezali... Srce Je poskočilo komunistom In njihovim ofarskim podrepnlkom, ko so na njihova ušesa udarili sladki zvoki tujega radia z novico, češ da Je razbojnik Tito postal »kraljevi maršal«. Ali so pomislili, da Je moral »legendarni maršal« zaiti v preklensko stisko, da se je priklonil pred »smrkavim« kraljem Petrom, tretjim okupatorjem, ki bi rad ob strani reakcionarnih Anglo-sasov opeharil Jugoslovanske narode za njihovo svobodo.?! Mar se da utajiti, da Je nemški bliskoviti udarec v Titovo sršensko gnezdo zgrešil svoj cilj? In Subašlčeva »vlada., v kateri nI niti enega predstavnika vseh večjih nekdanjih poll-Učnth strank. Je že ob rojstvu smrtno bolna. Se en znak za klavrnost balkanskih »osvobodilnih pokretov«. Grška vlada v Kairu je dala zapreti ln na smrt obsoditi aH Internirati celo vrsto takšnih vojakov, kl so zanetili aH se udeležili upora na grških vojnih ladjah. Zalegla niso nobena posredovanja z nobene strani. Javno Je bilo povedano, da so bili uporniki v komunistični službi. Upor Je pomagala zatretl britanska vojska, zaveznica rdeče armade... SI želite Invazije? Prisluhnite poročilom z vdomega bojišča v Franciji ln zvedeli boste, da je invazija šiba božja za vse kraje, kjer se vali. Caen Je ena sama ruševina, grob 40.000 prebivalcev. Nič boljše ni v drugih krajih, kl so do-žlveU srečo »osvoboditve«. Koga od Slovencev ne pretrese strah, ako pomisli, kaj bi se z nami zgodilo, ako bi se izpolnile želje naših visokih kavarniških strategov ln bi tak valjar zavozll na naša tla. Smrt bl zakraljevala nad našo zemljo. Bralec, prikličl si v spomin, da si bitje z razumom ln glej na dogodke s hladnim razumom in ne z otroškimi čustvi ali po svojih željah... Bezntsprrls: Einzeloammer 2 Lire. — Schriftleituni: uod VerwaltnnK filmska c<-*ta Nr. 12. Laibaeh, Fernrnf rCt-18. — Schrlftleltor: Lciitnant I)r. Stanko Kociper. - Erscheint jeden 2. Donnerstag. - Heraasgeber: AufbaasUb fiir rile SlowenU<'hc Lande»wehr, AbL VI. — Druck: Ljudska tiskarna in Lalhacli (verantwortl. Jože Kramarič). Naročnina: Posamezna Številka 2 liri. — 1,'rerinMtvo in nprava Utrinka cesta. »t. 22 — Ljubljana — telefon 33-18. — Urejuje por. ilr. Hlankn Koolpor. — Izhaja v>Greta Garbo« povečati svojo trgovino ... se je zataknil promet ... je bil odpuščen plačilni ... se je partizanom posvetilo v glavah SLIKE IZ NORMANDIJE BILDER AUS DER NORMANDIE Navzlic najhujšemu obstreljevanju pomorskega topništva so nemške obalne utrdbe ostale popolnoma nepoškodovane. Utrdbe so bile dvakrat v polno zadete, ne da bi pri tem utrpele kakršnokoli škodo. Prostor okoli njih je bil ves razoran. Trotz schvverstem Artilleriefeuer der englischen Marine s nd die deutschen KustenOefestigungen ganzlich unversehrt gebheben. Das Betestigungsvverk erlebte zweiVo Itreffer, ohne aadurcn den geringsten Schaden erlitten haben. Das Feld rundnerum ist vol.ig autgevvuhlt (Foto Pk. Scheck-Atlantik) Takoj po povratku s poleta proti izkrcavajočlm se sovražnikom se lovci skrijejo v gozdove, da jih ne bi opazili sovražnikovi izvidniki Gleich nach der Rilckkehr vom Felndtlug wordon dle Flugiouge In den Wald goichobon, dei »le den neuglerlgan Augen lelndhchor Autkt&ioi entnehl Foto Engolmtnn Normanska obalna cesta ob času invazije Eine normannische Kosten. straBe zur Zeit der Invasiun Topovi težkega In najtežjega kalibra obstreljujejo razvrščene sovražne ladje Deutiche Ailillorle ichvveien und ichvvooten Kallbort bo-legi felndliche Schille mit Fouer Foto Hotlmann > •v*;-'«« • ilisr Ti "u ii i n n]f v/- i®Vw,i ^ a I . 9 • - "V»lI ".VMMeri -.j^ rč^fc! Francosko mesto St. Lo. ki so ga razrušile bombe angloameriških zračnih gangsterjev (vojni poročevalec Wennemann) Dio traniOtlsche Stadt St. Lo, die von anglo-amerlkanischen Luftgangstern zerstort wurde (Kriegsberichter Wennemann) (Sch.) Delo »osvoboditeljev« Das Werk der »Befreier« že prve dni invazije 45.000 mrtvih schon vvahrend der ersten Tage der Invasion 45.000 Tote Prebivalstvo nekega normandijskega kraja, ki je zaradi angloameriških letalskih napadov prišlo ob vse, se odpravlja v varnejše področje Dio BovOlkerung oiner normannischen Orlschad, die durch anglo-amerikanische Terror-angrlff« Ihr ganjhcho* Hab und Gut verloren hal. begibt sich in eine gesicherte Gegend Foto Hoftmann Tisoči žena so doživljali tako že prvi dan invazije Tausende von Frauen haben dies schon am ersten Tage der Invasion erlebt tli »7jwjxkCi, Jj& to- v.ala> &oA&a> sm&oA&r« »$4*046(1, ist cias &llqX tf\&i&aLt6kamp£?«