235 Naši dopisi. Iz Rusije 14. junija. —17. — „Evropsko'turski mir je sklenjen — živila vojaka !" — taka napitnica bi se bila na včerajšnjem poslednjem obedu kongreslerjev v Berolinu najbolje vjemala s situacijo. S prekano se je kongres začel, s prekano se je končal, bistvo Beroliu-skega kongresa je prekaoa. Ker morda mnogi čitatelji 236 „Novic" ne vedo, kako se je ta prekana začela in moj* stersko izpeljala, naj jim stvar nekoliko razložim. — Proti koncu februarija so naše armade, razbivši v prah in razsipavši kakor pleve poslednjo Turško vojno dru-bal pod načelstvom Sulejmana, stale samo še nekoliko milj od Carigrada in Galipolja. Stolico Turško in prelive bili bi v 24 urah zajeli in zasedli skoraj brez boja, zakaj Turki armade za obrambo teh važnejših strate-gičnih stališč niso več imeli. Sultan je bil že gotov, s svojo stolico udati se na milost Ruskega čara, in sklenjen bil bi mir, dostojin Ruskih zmag. Al Angleški poročnik v Carigradu, Lejard, ko je videl situacijo tako ugodno Rusom, je po telegrafu sporočil v London tadanji položaj. Angleški minister vnanjih del, Derby, se je naglo odpravil k Ruskemu poročniku v London, grofu Suvalo vu, podavši mu roko in možko besedo, da Angleška vlada bo priznala vse pogoje miru med Rusijo in Turčijo glede Bolgarije in Armenije, ako Rusija vstavi svoje armade ne zajevši Carigrada in Gali poljskega polotoka, češ, da interesi Anglije so varovani samo s tem, da prelivi ostanejo ^v istem položaji, v katerem so po Pariškem traktatu. Suvalo v je brž poslal dolgo depešo v Petrograd o Angleških željah in možki besedi Derbva in iz Petrograda so tudi po telegrafu veleli velikemu knezu Nikolaju ustaviti naše armade ter s Turčijo mir skleniti. O tem so še isti dan poročilo poslali tudi vBerolin, inBismark se je silno razveselil. Se več veselja pa je naredila Ruska lahkovernost Angleškemu prvemu ministru Beakons-fildu, ki se je poprej zvai Disraeli, Žid po rodu. Nastopil je zdaj čas za njegovo delovanje. Ko bi bili naši zasedli prelive, Angliji bilo bi nemogoče vojevati se z Rusijo; a prelivi so ostali svobodni, tedaj naglo zajeti z Angleško floto. Ko je Gorčakov videl Angleško ve-rolomno goljufijo, je napisal znani cirkular, s katerim je priobčil, da naša armada bo vendar stopila v Carigrad. Al Berolinski „mešetar" ga je potolažil z novo prekano, češ, da Anglija je k Carigradu odpravila vojne ladije samo zaradi varnosti Angležev, živečih v Carigradu. Gorčakov je na to vzel svoj cirkular nazaj, Anglija pa je poslala še nekaj bronenoscev v prelive. Naša armada zdaj ni mogla drugače zajeti Galipolje, kakor da bila bi napovedela Angliji vojsko. - Dejr-byja je bilo sram te nepoštenosti, zato je izstopjl iz ministerstva kot mož beseda- In sklenjen je bil sv. Štefan s k i mir. Ruski narod gaje sprejel dovolj hladno z besedami: „Deio ne okončenoje delo'. Vendar smo mislili, da kakih 15 — 20 let se bo živelo brez Turškega vprašanja. Tako smo mislili mi. Anglež Beakonsfild je pa mislil drugače. Prelivi so z goljufijo prišli v Angleške roke, Angležem je tedaj zdaj mogoče vojevati se z Rusijo, zato Beakonsfild ni hotel priznati sv. Stefanskega mini, al ker je Rusija tudi zadosti močna proti Avstro-turški-angleški zvezi; treba je tedaj bilo nove prekane s pomočjo poštene Berolinske meše-tarije. Kakor je februarija mesece vDe rby, tako je maja meseca Saiisburv prekanil Suvalova, vendar s tem razločkom, da meseca maja je Su valov tirjal, da se Angleški pogoji, želje in možka beseda zapomnijo v zapisniku ; le pod tem pogojem je mogoč kongres. To se je zgodilo, in jjGlobe" je celo na vsa usta razglasil dogovor, morda zato, da se ves svet lože prepriča, kako Angleži svojo besedo drže. Kongres je tedaj z novo prekano bil gotov in „pošteni Berolinski mešetar" se je tega neznansko veselil, dasiravno je dobro vedel, da Angleška možka beseda je piškav lešnik. Tedaj na noge! Da se dosežejo Biamarkove tendeuce , treba je Germani j i ne Rusko slavjanske, ampak Magjaro-an-gleške zveze, al to združbo treba je strojiti na tihem za hrbtom starega onemoglega cesarja Viljema pod li- čino združbe z Rusijo. Sv. Stefanski mir je treba raztrgati na koščeke , a ne tako, kakor da bi to bilo za interese Germanije, ampak zato, ker to tirjajo Avstro-angleški interesi. Avstrija je zaprla neutraiizirano Donavo zajevši Oršovski ostrov, Avstrija je zamotala Srbijo v železnoceatno in trgovsko mrežo, Avstrija ima po pooblaščenju kongresa zasesti Bosnijo in Hercegovina proti volji Bošnjakov in flercegovincev, Avstrija je konfiskovala pristanj Spico, katero so Črnogorci s potoki krvi v boji dobili, Avstrija ima imeti vojno-poli-cijski nadzor nad Barom, katerega so Črnogorci ravna tako drago privojevali, v interesih Avstrije mora Crno-gora Dulčinjo Turkom vrniti, v interesih Avstrije se mora sv. Stefanska Croogoratudi prirezati. Je li vse io v interesih Avstrije ? Cuduo, da celo mnogi avstrijski Slovani trde, daje to v interesih Avstrije! Ruski narod misli,, da to jemorda o interesih Magjarov, najbolj gotovo je pa vse to v interesih pangermanskih, kajti ,,das Va-terland muss noch weiter werden nach Osten". O Slav-janskib interesih to ni, in tedaj v interesih dobre polovice Avstrije tudi ni. A kaj to? — o Angleško-av-strjskih interesih je še več: dobro polovico Bolgarskega naroda namreč iznova izročiti Turškim trinogom! Pošteni ,,mešetar" jo je dobro zmešetaril. Da bi Bolgarija ne bila prevelika in prenevarna Avstrijskim prijateljem mešetarjevim, bodo tam, kjer se je največ nedolžne Bolgarske krvi prelilo, se požigali in morili Turški divjaki na čaat Berolinskemu kongresu. Zdaj po kongresa se v Rusiji sliši klic: ,,Delo daleko ne okončenoje delo.'^ Neusmilenejše je Angleška vlada ogoljufala Grke — pa Grkom bo morda ta Angleška perfidija služila v^ koristen poduk; oni se bodo morda spomnili, da Grška kraljestvo je vstvarila Rusija, in osvobojenja Epirar Tesalije, Krete in otokov morejo pričakovati le od Rusije. — Kaj pa Italija in Francija? Prekanjeni ste taka neusmiljeno, kakor Rusija in vsi narodi Balkanskega polotoka. H koncu kongresa je Beakonsfild dal na znanieT da Anglija je sklenila s Turčijo zvezo in zato je prejela od Turčije Ki p er s ki otok, — to je udarec kakor strela z jasnega neba na Italijo in še posebno na Francijo: Gibraltar, Malto, Suec, Kiper in Galipolje v Angleških rokah, tedaj sredizemno morje je Angleška jezero! To tedaj so tisti znameniti Evropejsfci interesi, za katere se je Anglija vstavila proti Rusiji! Evropa je v Angleški mreži. Francozi in Italijani ohajor Avstrija bo zidala železne ceste v Solun in Carigrad, kamor se bo vozila o binkoštih „špancirat" namesto v Postojno, Berolinski ,,mešetar" pa v radosti svojega vspeba si ploska v dlani. Berolinsko časopisje je te dni vrglo masko z obraza ter odkritosrčno pripoveduje, kaka lepo je dosežen cilj kongresa. „National-Zeitung" pripisuje vspeh kongresa posebno modrosti kneza Bismarka ter se zadovoljna raduje , da Rusija je prejela Batum> po kongresu, Turčija je ostaia himera, Anglija j a prejela dušo in telo Turčije, Slavjanski narodi so osvobojeni Turškega jarma, vazalne Slavjanske kneževine so prejele samostojnost, Avstrija je krepko sta-pila med nje in zato so v prihodnje popolnoma nemogoče zmešnjave in — Ruske intrige in tedaj nakane panslavistov so za vselej pokooane (! !) — ,,Moskovske Vedomosti" v današnjem listu v odgovor Berolincem končujejo vvodni članek tako le r „Samo eno so zabili vriskajoči od veselja (Berolinski) časopisarji: to, da ves ta rezultat je vendar dosežen z rokami Rusije, z njeoim potom in njeno krvjo io par če tudi je narejen velik korak naprej v zgodovini, da izmišljene pregraje ne bodo v stanu zadrževati teka naprej — počakajte z radostjo..." — Rusko Časopisje je ostalo sploh nedovoljno z rezultati kongresa ter ga imenuje prekanjenost, in v Ruskem narodu se slišijo tudi 237 ostre besede proti Šuvalovu in Gorčakovu; mnenje, da vojska se bo kmalu ponovila, je splošno, kakor tudi to, da vojska bo z Avstro tursko-angieško zvezo. V Goric! 21. julija. — Čudno! V bližnji Iraliji taka agitacija proti kongresu in proti Avstriji — tako hrepenenje po Italiji neodrešeni (,,Italia irredenta") in pri uaa — še posadke nimamo! V drugo, kar jez pomnim, je naša kosarna,prazna in smo brez glavne straže na Travniku. Stirinštirdeset ,,Kranjskih Janezov" (Kuhnovcev) — „fletnih" fantov — vzdržuje javni red , ali prav za prav varuje vjetnike pri mestno-pooblaščeni sodniji. In tudi v prihodnje — kakor slišimo — ne pride menda nič druzih vojakov sem. Tako dobri ljudje smo mi, in tako malo se bojimo italijanskih rogoviležev, če prav je bil te dni (v petek popoldne) na kolodvoru prilepljen — pravijo — plakat zadevajoč „oeodrešeno Italijo" ! — O nepriličnem času se nam je podrl eden poglavitnih stebrov Avstrijstva na Primorskem. Umrl je 15 t. m. v Kaltenleutgeben-u pri Dunaji Goriški prvak g. Julij Hektor bar. Ritter-Zabonv, prvi veliki obrtnik in posestnik, lastnik in solastnik obširnih fabrik v Stračicah in Podgori, predsednik kupčijske zbornice Goriške, mestni starašina, deželni zbornik, ud gosposke zbornice Dunajske i. t. d. Ponoči od četrtka do petka so pripeljali truplo po železnici domii in v petek zvečer ob 6. uri je bil pogreb tako ve-likansk, da je Gorica malo enacih videla. Vil se je prevod po najimenitniših ulicah od severnega konca mesta do protestantovske cerkve na južnem koncu. Po vseh ulicab, koder je šel sprevod, bile so štacune zaprte in so gorele razne svetilnice (česar nismo pred Še nikdar pri nas videli). Za red je skrbela mestna gosposka, zarad Česar se v „lsonzo-u" nekako opravičuje. Prav je, da je to storila, ali težko nam de, da o drugih prilikah mestnih uradnih vredovavcev pogrešamo, n. pr. na Sv. Rešnje Telo, — ko med procesijo celo pivo prevažajo,*) da ne govorim o drugih nerodnostih. Baron Hektor Ritter je bil blagosrčen mož, velik dobrotnik naše dežele, in ne toliko po kakih duševnih zmožnostih ali dejanjih, kolikor po svojem „nimbus u" kot prvi bogatin, kot umen pa dobrotljiv gospodar cele armade delavcev in uradnikov**) in kot poštenjak nekaka vele-moč na Goriškem. — Dediči so dali magistratu 500 gl. ,za uboge. — 23. t. m. se prične na gimnaziji maturitatna pres is usnja z 12 študenti, katerih 2 veljat* za ekster nista; 25. julija pa bode preskusaja na realki. Mri v Božjem imenu, kar misli, da pomaga, se spravi na delo, kakor smo vsi videii, grozno težavno pa res se mu posreči, daje dosegel svoj namen. Vkljub nevarni operaciji je starka zdrava. — Lahko si mislijo moji bralci, kako veseli smo bili, da nam je dobro kra-vico rešil. Zato spolnujem svojo dolžnost, da se vrlemu g. Slancu javno zabvalujem in ga priporočam vsem, ki njegove pomoči potrebujejo. Iz Ljubljane. -— Poziv deželnega odbora na pomoč zapuščenim sirotam onih naših reservistov, ki potovaje v Bosno so morali družine zapustiti, katere so ostale brez očeta in zaslužka, je, kakor se nam poroča, povsod naredil dober vtisek , in že so pričeli stekati se milodari, ki jih prejema deželni odbor, kateri je iz deželne blagajnice odločil 2000 gold. na pomoč v revščini zapuščenim. Tukajšnja narodna društva napravijo združena v isti namen prihodnjo nedeljo v čitalničinih prostorih veliko zabavo, drugo nedeljo pa družba do-služenib vojakov na vrtu Kozlerjeve gostilne. ,.Laib. Zeitg." naznanja, da od onih 1000 gld., ki jih je svetli ce3ar)evič Rudolf daroval zapuščenim sirotam vseh dežel, pripada Kranjski 200 gold. Tako se povsod deželna in privatna usmiljenost giblje, — le o državni blagajnici ni dosihmal še duha in sluha, da bi kaj darovala, ali da bi vsaj c. k. mioisterstvo velelo, da naj po vseh deželah Avstro- o gerske se nabirajo mi-lodari, ki se potem naklonijo onim deželam, katere je mobilizacija najhuje zadela, med katerimi je Kranjska gotovo v prvi vrsti. To tirja pravica, da se pomaga tam najbolj, kjer je nadlog največ. C. k. ministerstvo je po posebni postavi (ukazu) skrbelo — in to je prav — za ces. uradnike, da njih rodovine ne pridejo v hude nadloge; deželni zastopi bodo menda kaj enacega storili za deželne, — kako pa, da se ne misli na siromaštvo rodovin ubozega rokodelca in kmeta, ki je moral od doma, zapustivši brez zaslužka ženo in otroke, katerih se bode le d a v-kar spomnil, ko bode zahteval davek od kmetije in rokodelstva! Naj možje, ki imajo vladno krmilo v rokah, ne zabijo pravila: ,,ausserordentiiche ^Ereignisse erfor-dern ausserordentliche Masanahmen"! Ce gremo v Bosno po 3letnem ustanku zapuščenim kmetijam na bolje pomagat, ne smemo zabiti domače pomoči, da se doma ne začne to, kar hočemo drugej odstraniti! — Iz prijateljskega pisma, ki nam naznanja potovanje našega polka v Bosno, izvemo radostni, da vkljub Afrikanski vročini, pomankanju dobre vode in naglemu potovanju po kratkem počitku, so naši vojaki dobru volje, pojo in norčije uganjajo. 21. t. m. so bili le kake 3 ure hoda od Bosniške meje oddaljeni. Veli-kansk je bil sprejem naših vojakov v Zagrebu, kjer so ostali 2 uri. Tamošnji Slavenci so pripravili na ko* lodvoru piva in vina toliko , da je vino zadostilo sploh za potrebo; sploh bili so od Hrvatov z gromovitimi ži-vioklici povsod sprejemani. Kedaj prekoračijo mejo, še prav nič ni znano. — (V zadnji seji trgovske in obrtnijske zbornice) je bila med drugim tudi razprava o načrtu nove obrtnijske postave (Gewerbeordnung), katerega je c. k. ministerstvo kupčijstva zbornici poslalo v prevdarek in poročanje. Poročal je prvomestnik 1. odseka Tre ven o predlogih odsekovih, ki je z načrtom miniaterskim akoro popolnem soglasen o tem, da tudi v prihodnje more obrtnik biti vsak, naj dotično obrtnijo zna ali je ne zna, ali ima premoženja ali ne, le da naloženi davek odrajtuje. To je cele postave bistveni paragraf, zarad katerega gre blagostan obrtnijskega in rokodelskega stanu čedalje bolj rakovo pot in se pogrezuje v siromaštvo. — Edini odbornik Ho rak je bil, ki je povzdignil glas zoper obrtnijsko svobodo, zdaj 18 let staro, ki je, če tudi ne sama, vendar večidel kriva siromaštva rokodelskega , čemur glasna priča so konkursi, za katere sodnije dobro ved6. Njegov nasvet: „naj ministerstvu kupčijstva zbornica razodene željo, da temeljito prevdari: ali ni §. 1. na škodo obrt-nijstvu in kupčijstvu", je bil popolnem upravičen, al žalibog, da ni obveljal! In s kakošnim razlogom ga je podrl zbornice predsednik Lukman? Rekel je, da je Ho rak marsikaj resničnega povedal, al ker ni upanja, da bi zbornica pri ministerstvu prodrla s takim nasvetom, ki podira „obrtnijsko svobodo", se je popustil ta nasvet. Kaj, gospodje, ao-li zbornice obrtnijske le za to, da predlagajo vladi vsako stvar tako, da j* jej vseČ, ne pa, da bi odkritosrčno povedale, kar je črv današnjega obrtnijstva? Ali ni današnja velikanska revščina (Massenarmuth) tudi deloma kriva tiste pogubne prikazni, ki se „socijalna demokracija" imenuje, ki sega cel6 po življenji vladarjev, kar se je nedavno že drugi pot pripetilo nemškemu cesarju. Mar ni „svobodna" obrtnija hči liberalizma? Revolucija v Parizu je mati svobodne obrtnije, ki je po tem načelo postala liberalnim obrtnijskim postavam? Je li svoboda obrtnijska več vredna kot blagostan ljudstva, ki se kruh služi z obrtnijo rokodelstvom ? Ce vlade med drugimi žalostnimi prikazni današnjih dni tega ne vidijo, same so krive nadlog človeštva! Zato naj jim to odkritoserčno poved6 tisti zastopniki ljudstva, ki so zato poklicani, da odkrijejo resnico. — (Banka , Slavija"), ki ima svoje središče v Pragi, zastopnike pa po vseh Avstrijskih deželah, je ravnokar v tisku na svitlo dala računski sklep za leto 1877., iz katerega se razvidi trdni njen stan, katerega niso omajali denarni polomi preteklih let. Premoženja ima 3 milijone in 52.142 gold. Zavarovancem svojim v različnih razdelkih je lani izplačala 593.992 gold. — „Dušna pomoč za bolnike" ni sicer nova knjiga, kajti prišla je na svitlo leta 1855 po g. župniku Zupančiču, ali lepo umevno je pisana bolnikom na tolažbo. Kolikor se je zdaj proda, pride na korist Ljubljanski hiralnici, kateri je gosp. pisatelj daroval vse ne še prodane iztise. Cena nevezane knjige je 50, vezane pa 60 kr., in se dobiva pri vratarji hiranilnice pa pri bukvarju Ničmanu. — (Prihodnjo nedeljo zvečer) napravijo narodna društva „čitalnica" „sokolu in „dramatično društvo" na vrtu čitalnične restavracije na korist po odhodu 238 naših reservistov v Bosno zapuščenim sirotam tako veliko veselico, kakoršne že davno ni bilo* Čitalnica sodeluje z lepimi pesmami, Sokoli pa se bodo producirali z izbranimi predmeti telovadbe, poleg tega je napovedana velika loterija po blagih gospeh nabranih ličnih dobitkov in pa mestna godba. ^Dramatično društvo" pa pristopi pozneje s keglanjem za dobitke. Cisti dohodek vstopnine, po 30 kr. za osebo, je namenjen gori navedenemu namenu. Posebni razglasi bodo naznanjali veliki program te veselice, ki se začne ob pol osmin zvečer v nedeljo.