Mahovi
V veliSastnem kraljesUu rastlin, ki pokriv&jo malo ne iree sulio zemeljako površje ter kiačajo nažo zemljo, aahaja naše oko nepopisljivo lepoto. IzTseh rastliaskih bilk se kaže aašej duši aeka Ijubezajivost in milota, katera nam, kakor pri kakej inično rtvaaej pesni, raz^eiirnje svc6. — Težko nam je dolofiti, katera izmeil rastlin je najlepSa, ker vsaka iina t svojej razliiSnosti tudi sroje posebnosti, ki nas bolj ali manj zanimajo, a to od pohlevno skritega mahovja do Teličastne kraljeve palme. A to stoji, da kolikor lepša je kaka r^Btliaa, toliko bolj jo opaaujemo ter preiskujemo njeno notranje živijeaje in nalogo, katero jej je stvarnik odločil v uaravi.
Iz razpoklin mogočuega skalovja, izpod katerega Sumlja liister potoSek, dvigitjejo se m&jbene, pruv raične, zelene rasiJJniee, ki svoje nežne Jistke perd T srehrno-svitlih kapljioah ter se uapajajo 2 jutranjo roso. To so rastline, ki nemajo cvetja, kakor Ldruge Te5je rastUne, a veudar inaajo Be pravo listje. Imenujemo je mahove.
Mahovi branijo skalo?ite gozde pekoSega solnca in silnih vetrov, Ako lai mahovi ne pokrivali visokih gora, kmalu bi se popolnem iasuSili in ni(S zelenega bi se ne videlo na njih. Kakor uiorska goba, tako se maliori aa-pij6 mokrote h podnebja, da potlej napajajo ž njo drevesa in drnge rastline, kakor dobra skrbna mati svoje otroke, ki je napaja in redi s svojiin mlekom. Mahovi ne rastejo posamezno, nego v velikili gostih iiišali in blazuiah skupaj. Mah najdeS povsod, posebno po mrzlejšili krajLh in po visokih gorah, po vlažaih senčnatUi gozdii in kraj potokov, Se ceM po zidovjih, strekah, drevji i. t. d. raste mata.
Da-si so mabovi ztl6 majhene in neznatne rastlinice, veadar iruajo za naSe žKjjeaje velik pom&.
Kakor aamreS maiiovje vedao raste aavagor, v tej rain nmira spodaj pod zemljo in utrjnje močvkja; aa pustih krajih narejajo mrtve rastiinice tako imeaovano Crno prst, ki je zeM rodovita. Ce opnznjemo različae mahove z drobnogledom, aajdemo v ajih zeI6 Iepo sestavo. Mahov se Steje nad 500 plemea, ki je navadao delimo v listnate maliove in jeternjake. 1'omno-žujejo se z delitevjo svojili vejic ali pa z izrastki a korenia. — Kakor nobena
127
rasllina. tuili nialOTi nijso brez vse koristt Ne samo to, da so potrebni za ohranenje Tlage. za narejanje prsti in šote, rabimo je tudi za nastiljo, mehka leiiSfa in Uazine. In kadar obhajamo spomin ^vseh femili d»ž" mcseoi listopada, takrat gre marsikateri otrok t gozd, da si ondu nabere mehkega mahovja, katerega splete v venee ter položi na gomilo, kjer niu počiva pre-rano uuirli ate] ali mama, bratee ali sestra. — Tadi xa oktneanje okeu po zinii in napravo lepih jaslic o iioim potrcbujemo zeleuega raaliii.
Ognjenko C., Mozirski