Leto VII. - St. 4 KOČEVJE 20. januarja 1962 Cena 20 din 0 kadrovskih problemih ZK V sredo 17. januarja je bila v Kočevju seja Obč. komiteja ZK, na kateri so razpravljali o kadrovskih problemih ZK v občini. Na seji je bil prisoten poleg ostalih gostov tudi organizacijski sekretar Okrajnega komiteja ZK Ljubljana. Kadrovska komisija je podala poročilo o tem vprašanju, ki analitično prikazuje delo komunistov po osnovnih organizacijah, kakor tudi evidenco o delu komunistov v našem družbenem razvoju. Kadrovsko vprašanje je eno od bistvenih vprašanj našega družbenega razvoja. Kadri rešujejo probleme v proizvodnji, v SZDL, organih družbenega upravljanja, v društvih, ustanovah in v vsem našem javnem življenju. Od kadra je odvisno delo vsakega organa, organizacije in ustanove. ZKJ je v vsem svojem razvoju posvetila veliko skrb kadrom, ki so v njenih vrstah ra-stli v ognju naše ljudske revolucije, zato je tudi danes ena od osnovnih nalog ZK, da posveti vso Skrb svojim kadrom. Rekli smo svojim kadrom, to je članom ZK, ker se ZK v današnjem razvoju našega družbenega življenja in pravice človeka, ki svobodno izraža svoje mnenje in predloge, ne more in ne sme vmešavati v kadrovska vprašanja družbenih organov in organizacij. Ti naj rešujejo svoje kadrovske probleme samostojno, ne da bi se v to vmešavala ZK. Komunisti pa so kot člani odgovorni pred ZK, da se ta kadrovska vprašanja v organih družbe in organizacijah rešujejo čimbolj še, ker so in morajo biti družbeni delavci, če hočejo biti člani ZK. To je kriterij za komuniste, ki se za člane ZK mora uveljaviti. Niso redki primeri tudi v občini Kočevje, ko komunisti pozabijo na te svoje dolžnosti in Padejo v oportunizem in komod-P°st, ki se izraža v tem, da se “ranijo prevzeti odgovornosti za delo še v ZK, še bolj pa v dru-gih organih in organizacijah nase družbe. Zato je konkreten primer delo komunistov v odboru krajevne organizac. SZDL v Kočevju, v kateri je bila ogromna večina članov ZK, pa te bil ta odbor najmanj delaven lzmed vseh odborov krajevnih organizacij SZDL v občini. Kadrovska politika ZK, kakor tud; vsakega organa in organi-Zacije ne sme in ne more sloneti na tem, da obremenjujemo Posamezne člane, ki so pripravljeni delati povsod, da tem nalagamo delo in dolžnosti s funkcijami. Veliko je takih primerov starih borcev in kadrov, ki so v °Snju dela naše ljudske revolucije izčrpali vse svoje sile, pa Pm danes še nalagamo dolžnosti ln delo, ker je naša kadrovska Politika nepravilna. Mlajših ka-rov ne pritegujemo v delo in olznosti, čeprav imamo nešteto m 'S*!1 .kadrov, katere ne znamo iP°bilizirati- Za mlade kadre da-skrlv vellko finančnih sredstev, stud1™0 zato’ da iim olajšamo ljen,I;i in Poboje njihovega živ- la, ko rastejo v strokovne, ra,Pa v družbene delavce, ki bi urneli boj naših kadrov za to v r imamo danes in bomo imeli c bodočnosti. Tem mladim kadrom posvečamo vse premalo skrbi za njihovo idejno rast, ker Jih prepuščamo same sebi. Zato ni nič čudnega, če ti mladi kadri zrastejo po svoji lastni miselnosti in vidijo samo svoje osebne interese, ne vidijo pa interesov družbe. Zato je potrebna kadrovska evidenca, kateri smo do sedaj Posvetili premalo pažnje. ZK bo krbela za dvig svojih ka-r°v, organizacije in ustanove aj poskrbijo za svoje kadre, ker vPo°c! teh odvisen uspeh njiho-ga dela. V kuhinji mlečne restavracije v Stari cerkvi Mlečna restavracija in otroška ustanova v Stari cerkvi - odprta V Stari cerkvi so v nedeljo 14. januarja odprli mlečno restavracijo in otroško varstveno ustanovo. Slavnostni otvoritvi so prisostvovali zastopniki krajevnih organizacij Stara cerkev, občine Kočevje in KGP. Sredstva za te dve ustanovi so prispevali delovni kolektivi KGP, Tekstilana, ObLO Kočevje in Obč. odbor RK. Prostori, ki so lepo urejeni, bodo služili delovnim ljudem v Stari cerkvi kakor tudi otrokom, ki bodo imeli varstvo v času zaposlitve staršev. Tovariš Menard Franc je v imenu pripravljalnega odbora za ustanovitev mlečne restavracije in otroškega varstva v Stari cerkvi, kakor tudi v imenu društva Prijateljev mladine, pozdravil vse prisotne in pripomnil: Ko danes otvarjamo tako pomembno družbeno ustanovo, smo lahko ponosni na uspehe, ki smo Pomagajmo pomoči potrebnim! O težki nesreči, ki je prizadela našo Dalmacijo in njeno prebivalstvo, danes vsi čitamo in poslušamo po radiu. Kar težko si samo predstavljamo položaj, ki je nastal po tako hudem potresu. Kakšno je šele stanje tamkajšnjih prebivalcev, ki so tako rekoč čez noč ostali popolnoma brez vsega, srečni, da so si le rešili svoje golo življenje. Ti ljudje so danes res potrebni takojšnje pomoči in to vsestranske. Zato se že po vsej državi zbirajo sredstva v ta namen. Tudi občani Ribnice naj se izkažejo v svoji humanosti, kakor so se že večkrat. Naj ne bo nikogar, ki bo odklonil prispevek v ta namen, za katerega ga bo prosil podmladkar RK ali aktivist RK. Obč. odbor RK Ribnice bo vsa sredstva zbral in jih takoj poslal Glavnemu odboru Rdečega križa Slovenije v Ljubljano. Prav pa bo, da pojdejo vsa sredstva zbrana v ta namen, preko Obč. odbora RK, ker bomo tako točno vedeli kolikšen prispevek je dala cela naša občina. Vse za skrb in blaginjo skupnosti! Pomagajmo hitro in učinkovito ! Obe. odbor RK Ribnica Občinski komite ZK je na koncu seje razrešil dosedanji sekretariat Občinskega komiteja, ker v današnjih pogojih razvoja ni več potreben. Občinski komite ZK bo kot kolektivni organ v komuni reševal sam tekoče zadeve. jih dosegli v naši vasi. Ta obrat, ki je v ponos tukajšnjega prebivalstva, bo razbremenil zaposlene matere v preskrbi hrane, kakor tudi varstva otrok. Želimo, da si s svojim plodnim delom pridobi širok krog družin v naši vasi in njeni okolici. Adaptacija te zgradbe je potekala precej časa. Dela so se večkrat ustavila, ne po krivdi pripravljalnega odbora in izvajalcev, pač pa zaradi denarnih sredstev katerih ni bilo na razpolago. Zahvaljujemo se ObLO, delovnemu kolektivu KGP, Tek-stilani Kočevje in Obč. odboru RK ter društvu Prijateljev mladine iz Beograda, ki so s svojimi prispevki pripomogli pri graditvi tega objekta. Zahvaljujemo se tudi občinski zvezi Prijateljev mladine iz Kočevja, ki nam je vedno stala ob strani in s svojim trudom doprinesla svoj delež. Pripomnil bi tudi to, da oprema za mlečno kuhinjo in varstveno ustanovo ni še v celoti krita, zato se bo moral pripravljalni odbor še obrniti na naše delovne kolektive s prošnjo, da bomo to poravnali. Zastopniku krajevne skupnosti Matiji Briškemu izročamo to ustanovo z željo za čimvečji napredek ustanov, ki naj služita za lepše življenje delovnih ljudi tukajšnjega in okoliškega prebivalstva. Zastopnik krajevne skupnosti se je zahvalil za izkazano zaupanje in poudaril, da bodo skrbeli za to, da bodo ustanove čimbolj napredovale. V imenu šole je pozdravil in se zahvalil vsem, ki so karkoli pripomogli k tej gradnji Drago Kajfež, v imenu žensk in osnovne organizacije RK pa tovarišica Vidmarjeva. Čisli rečeni -dobri prijatelji Kmetovalci nezadovoljni s poslovanjem KZ. Neporavnani računi vzpodbujajo nezadovoljstvo. Za 23 milijonov neprodanega lesa. NEZADOVOLJSTVO MED KMETOVALCI Kmetovalci že dalj časa kritizirajo med seboj nesolidno poslovanje kmetijske zadruge v Kočevju, češ da jim zadruga ne plačuje v redu odkupljenih pridelkov. Tudi na komaj preteklih konferencah krajevnih odborov SZDL so se kmetje pritoževali, da ne dobijo plačanih računov po več mesecev in nekateri celo nad pol leta. Pri kmetijski zadrugi smo se pozanimali, zakaj tako? »LESA NE MOREMO PRODATI« Lani so nam pripeljali kmetje les šele aprila in maja. Do takrat pa so se lesna podjetja v glavnem oskrbela z lesom, zato ga mi nismo mogli prodati. Ko so nam kmetje vozili les, bi jim mi sicer lahko rekli, da ga ne sprejmemo in potem ne bi imeli na. zalogi za 23 milijonov dinarjev lesa in neporavnanih računov za prav toliko. Ker so pač kmetje les posekali, smo ga mi tudi odkupili, da ne bi propadal. Druga nesreča pa je bila, da se je takrat ustavil tudi izvoz. Tako so nam povedali pri KZ in dodali: — Mehki les bi sicer lahko hitro prodali, a ga ne damo nekemu podjetju, ki nam je dolžno že 4 milijone. 33:23 Kmetijska zadruga ima zalog neprodanega materiala za 27 milijonov dinarjev (od tega lesa za 23 miljonov din). Razen tega so KZ dolžni razni odjemalci 33 milijonov dinarjev (od tega 4 milijone kmetje, 29 milijonov pa ostali). Kmetijska zadruga dolguje 23 milijonov dinarjev (od tega kmetovalcem 16 milijonov, 7 milijonov pa ostalim). Za poslovanje pa ima zadruga na razpolago okoli 40 milijonov dinarjev, ki jih uporablja za obratna sredstva (20 milijonov din kredita za obratna sredstva, 14,3 milijona lastnih obratnih sredstev in 6,1 milijonov hranilnih vlog kmetovalcev, ki jih tudi uporablja, če je potrebno, za obratna sredstva). PODJETJA SLABI PLAČNIKI Iz gornjih številk se vidi, da so najslabši plačniki »ostali«, se pravi razna podjetja, ki dolgujejo zadrugi predvsem za les 29 (Nadaljevanje na 2. strani) POZIV OBČINSKEGA ODBORA RK KOČEVJE Občinski odbor Rdečega križa Kočevje kliče s pozivom Jugoslovanskega Rdečega križa vse delovne kolektive, družbene organizacije in občane, da pristopijo takoj k zbiranju pomoči za prizadeto prebivalstvo v Hrvaškem Primorju. Organizacije prosimo, da denar pošljejo na tekoči račun Občinskega odbora Rdečega križa Kočevje — 600-27/3-61. ali osebno na Občinski odbor RK Kočevje. Kolektivi, ki bodo zbrali večja denarna sredstva, lahko pošljejo direktno na naslov »Narodna banka Zagreb, tekoči račun št. 400-18-9-2.« Podjetja, ki bodo zbrala materialno pomoč, naj jo pošljejo kar na naslov: »Štab civilne zaščite za pomoč postra-dalim — centar za snabdevanje trgovinska komora Split, Saveznička obala.« Hkrati obvestite Občinski odbor Rdečega križa koliko in kakšne pomoči ste poslali. Občinski odbor RK Kočevje Na otvoritvi mlečne restavracije in otroške ustanove v Stari cerkvi Akcija za pomoč prizadetim pri potres« Občinski odbor Rdečega križa v Kočevju je sklical pretekli' torek sestanek predstavnikov Občinskega odbora SZDL, Občinskega sindikalnega sveta in Občinske zveze prijateljev mladine, na katerem so izvolili poseben Odbor za pomoč prizadetim pri nedavni nesreči v Hr-vatskem Primorju. Sklenili so, da bo poslal odbor vsem šolam, podmladkom RK, podružnicam RK ter podjetjem in ustanovam posebne dopise in pole za zbiranje pomoči (predvsem denarne) za ponesrečene kraje. Dalje so sklenili, da se akcija začne takoj in bo trajala do 1. februarja. Nekateri prisotni so poročali, da so ponekod že pričeli z zbiranjem sredstev za ponesrečene. Tako že nekaj dni zbirajo pomoč podmladkar ji Rdečega križa, Tekstilana je že prispevala 40 m blaga in tudi drugi kolektivi že zbirajo sredstva. Nov obrat družbene prehrane »Jelka« je pričel obratovati • V soboto 13. januarja je delovni kolektiv Ljudske restavracije v Kočevju odprl na Reški cesti v Kočevju nov obrat družbene prehrane »Jelka«, ki bo služil delovnim ljudem v njegovi okolici. Nov obrat je v prostorih bivšega dijaškega doma. Prostori so na novo urejeni. Denarna sredstva so prispevali delovni kolektivi Itasa, Inkopa in ObLO Kočevje. Prehrana je ena od osnovnih vprašanj delovnih ljudi. Ljudska restavracija v Kočevju je imela do sedaj premajhne prostore, da bi mogla oskrbovati oskrbovati vseh delovnih ljudi s toplimi malicami. Tudi stalni prebivalci Kočevja so se kot abonenti stiskali po Ljudski restavraciji in po gostinskih loka- daj toliko prostora, da lahko enkrat postrežejo 80 ljudi. S to kapaciteto prostorov se bo stanje za družbeno prehrano v Kočevju zelo izboljšalo. V podjetju Itas in Inkopu ljudje niso dobivali toplih malic. Jedila so prinašali s seboj. Sedaj bo tudi po tem vprašanju boljše. Novi obrat je v neposredni bližini teh kolektivov in vsak si bo lahko oskrbel toplo VSAKEGA PROIZVAJALCA USPOSOBITI ZA UPRAVLJAVCA. GOVORE V IMENU KOLEKTIVA, KOLEKTIV PA ZATO NIC NE VE, NOBENA GOSPODARSKA ORGANIZACIJA NE VE, KOLIKO IN KAKŠNIH KADROV BO POTREBOVALA. KAM BO KGP PO KONČANEM ŠOLANJU Z GOZDARJI? ŠTEPENDIR AMO JIH MI — NA DELO GREDO V DRUGE OBČINE. VSAK DELAVEC IMA POGOJE, DA DOKONČA TUDI NAJ VIŠJE ŠOLE. NEUPRAVIČENI OČITKI NEKATERIH VOD 1LNIH V PODJETJU, DA SO DELAVCI NEZAVEDNI IN DA SE NOČEJO IZOBRAŽEVATI. INTERES DELAVCA SE ZAČNE PRI DENARJU, ZATO MU POKAŽIMO, KAKO LAHKO VEC ZASLUŽI. PRO-IZVAJALCU RAZLOŽIMO NA ŠTEVILKAH, KI VELJAJO ZA NJEGOVO PODJETJE, KAKO DELUJE NAŠ NOVI GOSPODARSKI SISTEM. PROIZVAJALEC NAJ TUDI IZVE, KOLIKO PRISPEVA ZA POTREBE OBČINE, OKRAJA, REPUBLIKE IN ZVEZE TER KAKO SO TA SREDSTVA PORABLJENA. Le razgledan proizvajalec bo dober upravljavec Obrat družbene prehrane »Jelka« Kočevje vse ljudi po delovnih kolektivih s toplimi jedili. V delovnih kolektivih Itasa in Inkopa so ljudje iz oddaljenih krajev, ki so prinašali s seboj mrzla jedila na delo. V Kočevju pa je bilo z družbeno prehrano zelo na tesnem, zato ni bilo mogoče lih, ker za vse ni bilo dovolj prostora. Potreba po novem obratu družbene prehrane je bila nujna. Ko so se dijaki preselili v Vajenski dom, so pristopili k adaptaciji kuhinje in jedilnice in jo lepo uredili. V njej je se- ČISTI RAČUNI — DOBRI PRIJATELJI malico z istimi stroški, kot ga je stalo tisto kar je prinesel mrzlega s seboj. Za ta obrat sta delovni kolektiv Itasa in Inkopa finansirala gradbena dela, ObLO pa je dal dotacijo in kredit Ljudski restavraciji, da se je ta objekt adaptiral. Pri otvoritvi je tovariš Dref-lak kot upravnik Ljudske restavracije pozdravil zastop. podjetij in ObLO, ter se jim zahvalil za vso pomoč,' ki so jo nudili kolektivi, ObLO in organizacije. Pred dnevi je bila v Kočevju razširjena seja plenuma občinskega sindikalnega sveta. Razen članov sveta so se je udeležili še predsedniki sindikalnih podružnic, zastopnice Republiške zveze sindikatov in Okrajnega sindikalnega sveta, predsednik občinskega odbora SZDL, tovariši, ki so zadolženi po podjetjih za izobraževanje in še nekateri. Na sejo niso poslali svojih zastopnikov iz delovnih kolektivov »Avto« in Trgopromet ter sindikalnih podružnic Komunalne banke, Pekarije, zdravstvenih delavcev in KGP. Delitev dohodka in dohodka po delu zahteva od proizvajavca široko razgledanost. Če hoče biti proizvajalec tudi upravljavec, mora poznati, kako podjetje proizvaja, kako ustvarja dohodek in čisti dohodek, kako lahko vsak posameznik ali ekonomska enota vpliva na znižanje stroškov proizvodnje, kako znižani stroški proizvodnje vplivajo na čisti dohodek podjetja (dobiček), kako se čisti dohodek deli in koliko dobi na koncu zaradi znižanih stroškov proizvodnje vsak posameznik več osebnih dohodkov itd. Vsak dober proizvajalec in upravljavec mora vedeti tudi, kako proizvajajo enaka podjetja, v občini, okraju, republiki, državi in celo po svetu. Naučiti se mora ugotavljati, zakaj enako podjetje proizvaja nekje drugje z manj- šimi stroški in mu ostane tako več sredstev za čisti dohodek in seveda tudi za osebne dohodke. Razgledanost in izobrazba pa ne prideta sama od sebe, zato so na plenumu sklenili, da bodo posvetili veliko več truda in časa družbeno ekonomski vzgoji proizvajalcev, se pravi, da bodo začeli proizvajalce seznanjati s stvarmi, o katerih smo govorili uvodoma. V poročilu in razpravi je bilo poudarjeno, da so doslej zaradi neizobraženosti proizvajalcev lah« ko odločali o posameznih važnejših zadevah le nekateri vodilni ljudje v podjetju. Ti so mimo organov upravljanja odločali v »imenu kolektiva«. Drugod so spet državi jani-proizvajalci ure in ure razpravljali o porabi 100.000 dinarjev, na hitro in brez razprave pa so odločali o milijonih in sto milijonih (na primer sprejemali proizvodni plan). Do takih pojavov je prišlo in še prihaja tam, kjer proizvajalci niso dovolj razgledani. Splošna nerazgledanost posameznega proizvajalca se pozna pri njegovih osebnih dohodkih in — življenjskemu standardu (ki sicer stalno raste, lahko pa bi raste! še mnogo hitreje). Vodilni ljudje po podjetjih so pogosto poudarjali, da do take vrste izobraževanja (družbeno ekonomskega) med delavci ni interesa, ni sredstev itd. Praksa pa je pokazala, da- vlada za taka predavanja med proizvajalci ve-tik interes in da se sredstva, vložena za to- vzgojo, bogato povrnejo. Vsakega proizvajalca prav gotovo zanima, kako bi lahko več (Nadaljevanje s 1. strani) milijonov dinarjev. Neredne plačnike, med njimi je tudi nekaj kočevskih podjetij, je morala kmetijska zadruga tožiti. Kljub temu, da ima od nekaterih podjetij KZ že mesece in mesfce iztožene zneske za poravnavo dolgov, jih doslej še ni dobila nakazane. V KRATKEM BO ZADRUGA PORAVNALA DOLGOVE Upravnik kmetijske zadruge nam je v razgovoru zagotovil, da bo kmetijska zadruga kmalu poravnala vse svoje dolgove do kmetovalcev. Zaprosila je namreč pri banki za dodatni kredit v znesku 15 milijonov dinarjev, ki jih bo porabila za poravnavo dolgov. Tudi trdi les gre po novem letu spet počasi v prodajo. Kupujejo ga predvsem hrvatska podjetja. V zadrugi upajo, da bodo lanske zaloge kmalu prodali in tako spet dobili sredstva za poravnavo dolgov (in vrnitev kreditov). LJUDJE NE SEKAJO V kmetijski zadrugi smo tudi zvedeli, da ljudje ne sekajo, ker se je med njimi raznesel glas, da zadruga letos ne bo odkupovala lesa, pa tudi zato, ker še niso dobili plačanega lanskega lesa. V zadrugi pa pravijo, kot smo že povedali, da bodo dolgove kmalu poravnali in da bodo odkupovali bukovino. Zahtevali pa bodo dobro kvaliteto lesa, ker gre le kvalitetni les bolje v promet in ker dosežejo kvalitetni proizvodi seveda tudi večjo ceno, kar bo v korist vsakemu kmetovalcu. ŠE NEKAJ DOLGOČASNIH ŠTEVILK Kmetijska zadruga je imela lani realizacije (prometa in proizvodnje) za 357 milijonov dinarjev. Od tega odpade na odkup 234 milijonov dinarjev (na odkup lesa 146 milijonov, na ostali odkup pa 88 milijonov dinarjev), na mlekarno 19 milijonov din, na kmetijsko proizvodnjo 10 milijonov din, na mesarijo 6 milijonov din, na tovorni promet 21 milijonov din, na gradbeno skupino 26 milijonov din, na gozdarstvo (vzgoja in nega gozdov) 17 milijonov din, na trgovino z reprodukcijskim materialom 20 milijonov din in na strojni park 4 milijone din. V kuhinji »Jelke« Kočevje zaslužil... in to bo zvedel prav na teh predavanjih. Taka, se pravi družbeno ekonomska vzgoja, je bila doslej v naših kolektivih redkost. Zelo pogosto pa smo po podjetjih zasledili strokovno vzgojo oziroma izobraževanje. Organiziranih je bilo veliko predavanj za pridobivanje raznih kvalifikacij, za delo z raznimi novimi stroji, za HTZ itd. Precej sredstev je bilo porabljenih tudi za štipendije, šolnine in podobno. Žal pa so bila vsa ta sredstva v nekaterih primerih slabo, neplansko in nekoristno porabljena. Tako bo dobil KGP v kratkem iz šol več gozdarjev, ki pa jih ne bo imel kam zaposliti, čeprav jih stane njihovo šolanje precejšnje zneske. Podobno je še pri nekaterih drugih podjetjih in ustanovah. Tudi razni štipendisti, ki so prihajali iz šol, so ostajali v kočevski občini le toliko, da so odslužili štipendijo in dobili nekaj prakse, potem pa so odšli v druge občine. Tako ostane v kočevski občini le približno 30 odstotkov vseh štipendistov, ostalih 70 odstotkov pa odide iz občine, čim »odslužijo« določeni rok. Vsi ti primeri dokazujejo, da je bilo dosedanje izobraževanje nenačrtno, drago in večkrat tudi nekoristno za komuno. Plenum je sklenil,, naj bo v bodoče izobraževali načrtno, kar hi bilo cenejše in bolj gospodarno. Vsaka gospodarska organizacija naj bi na podlagi zahtev posameznih delovnih mest ugotovila, koliko delavcev in s kakšno izobrazbo potrebuje,, oziroma kakšno- izobrazbo potrebujejo sicer že zaposleni delavci.. Na podlagi teh ugotovitev in plana proizvodnje naj bi gospodarske organizacije izdelale plan izobraževanja. V teh planih naj bi predvidele, do kod (kakšne kvalifikacije itd.) bodo lahko izobraževali delavce v domačem podjetju, do kod naj bi jih izobraževala delavska univerza in katere kadre bodo morali izobraževati v drugih komunah. Vzgojo kadrov, ki jih potrebuje posamezna gospodarska organizacija, bo morala tudi sama plačati (prav tako kot bo morala komuna zagotoviti sredstva za vse tiste šole, ki jih potrebuje). Razprava o izobraževanju je bila precej dolga. Na podlagi nje je bilo ugotovljeno, da je nujno proizvajalce vzgajati družbeno ekonomsko, strokovno in tudi kulturno, ker bo le izobražen delavec sposoben upravljavec in bo znal pravilno voditi podjetje, se pravi tako, da bo napredovalo in da se bo to poznalo tudi pri njegovem življenjskem standardu. V kolektivih, kjer bodo vzgojo proizvajalcev zanemarili, proizvajalci ne bodo vedeli, kako lahko vplivajo na večjo proizvodnjo, nižje proizvodne stroške in kako si lahko zagotovijo večje osebne dohodke, zato bodo osebni dohodki v takih podjetjih nizki, delavci se ne bodo za nič zanimali, ne bodo znali upravljati, zato lahko pričakujemo, da bo v takih podjetjih lahko tudi zmanjkalo denarja za osebne dohodke (plače) in da bo tako podjetje propadlo. To je sicer po eni strani žalostno, po drugi pa povsem razumljivo in pravilno. Vse kar je nesposobno, nezdravo in gnilo naj odpade (to je tudi smisel novega gospodarskega sistema), da ne bo oviralo razmaha in napredka delovnim in razgledanim proizvajal- EDINI SPOMIN K vdovi je prišel neki moški in rekel: — Vaš pokojni mož je bil moj dober prijatelj. Ali je zapustil kaj takega, kar bi mogel vzeti jaz v trajen spomin nanj? — Seveda je, mene. O komunali in standardu Poročilo Sveta za komunalne in gradbene zadeve ObLO Kočevja S seje obeh zborov ObLO Kočevje 27. decembra 1961. Svet za komunalne zadeve naše občine s svojimi komisijami in ostalimi organi rešuje težke probleme naše komune, rešuje vsesplošne komunalne zadeve s stanovanjsko problematiko vred. Sami komunalni problemi naše komune pa so tako vsestrani, povezani z rastjo in razvojem naše socialistične izgradnje, z dvigom osebne in splošne potrošnje, stalno spremljajo naš hitri razvoj in ga dopolnjujejo. Zato se rešujejo komunalni problemi skladno z razvojem ostalega gospodarstva, vendar pa ne vselej z dovolj uspeha in rekel bi — sreče. Vzporedno s to rastjo se pa porajajo tudi komunalni problemi cest, vode, elektrifikacije, prometa, stanovanjske izgradnje itd. Reševanje te nastajajoče problematike pa ravno tako terja finančna sredstva, katerih pa običajno zmanjka ali so nezadostna. Pri tem pa pogrešamo ne toliko vsestranske zaintresiranosti za pereče komunalne probleme, pač pa pripravljenosti za reševanje z vsemi potrebnimi sredstvi vse družbe in posameznikov. Kljub vsem težavam, ki jih imamo in srečujemo na poti na- šega reševanja komunalnih problemov in problematike, pa nas danes Kočevja in okolice prav gotovo ni sram. Vzdrževanje ni gradnja občinskih cest in vaških potov Kategorizacija javnih cest I., II. in III. reda, zveznih, republiških in okrajnih cest je bila izvedena. Ceste IV. reda kot občinske ceste do sedaj pri nas niso bile kategorizirane, spadale pa so kot nekategorizirane pod upravo, skrb in gradnjo občin samih. Doslej je občina redno vzdrževala po svojih cestarjih sledeče ceste in pota: Kočevje—Salka vas—Željne 5,3 km; Stari Kot—Novi kot 3,5 km; Polom—Struge 5,5 kilometra; skupno torej 14,3 km cest, oskrbovanimi s tremi cestarji in pa mestne ulice v Kočevju tudi s tremi cestarji. Za splošno vzdrževanje cest se je v letošnjem letu predvidevalo: iz cestnega sklada občine 3,139.806 din, iz proračuna KO za komunalne potrebe 1,066.000 dinarjev, skupno torej 4,205.806 dinarjev. Kot je razvidno, je občina direktno vzdrževala 20 km važnejših občinskih cest, dočim so krajevni odbori vzdrževali delno z dotacijo občine, delno s prostovoljnim delom. Dotacije KO, ki so se v pretežni meri uporabljale za vzdrževanje cest in so se prejšnja leta gibale okoli treh milijonov, so se morale v letošnjem znižati na borih 1 milijon. Gotovo je, da se z letošnjimi razpoložljivimi sredstvi ni dalo delati čudežev in kritičnost občinskih cest in potov je postala še večja. Do sedaj je potekalo po teritoriju naše občine: 90,5 km javnih cest II. reda (republiških), 110,8 km javnih cest III. reda (okrajnih), skupno 201,3 km, ki so bile oskrbovane po svojih ločenih cestnih upravah in izpostavah. Nekategoriziranih občinskih cest in potov pa smo imeli cca 80 km. — V teku je trenutno celotna reorganizacija vseh javnih cest in celotne cestne službe. Novi zakon o javnih cestah in zakon o cestnih podjetjih, oba iz letošnjega leta, uvajata povsem nov sistem upravljanja javnih cest, s temeljito prekategorizacij o. Vse javne ceste, ki so jih do sedaj praviloma upravljali razni, samo administrativni organi, se sedaj vključijo v naš novi gospodarski in komunalni sistem in bodo s cestami, kot osnovnimi sredstvi, gospodarila in upravljala posebna cestna podjetja. Tudi je vsa sedanja kategorizacija cest I. in III. reda zastarela, delno ne ustreza več in je pomanjkljiva in ni več v skladu z zakonom o javnih cestah. Tako je veliko cest I. in III. reda zaradi komasacij in povečav OLO in ObLO, zgubilo svojo važnost, pomen in karakter ter se predvideva zato povečanje občinskih cest IV. reda, katerih kategorizacija je pri nas ravno v teku, in sicer prvič: Z novo ureditvijo splošne prekategorizacije cest bo odpadlo, oziroma se preneslo dokaj cest III. reda v IV. red, t. j. občinskih cest in se bo dolžina na teh povečala na najmanj skupnih 180 km, od tega IV. reda ca 130 kilometrov, vaških potov pa 50 kilometrov. Stanje je še v proučevanju in se vsklaja z OLO in sosednjimi občinami. Pred nami pa je problem potrebnih bodočih finančnih sredstev, katera bomo predvidoma potrebovali za vzdrževanje cest IV. reda, in sicer ca. 15 milijonov, za ostala vaška pota pa tudi ca. 3 do 4 milijone. Problema in poročila o cestah sem se dotaknil le bežno. Z vso gotovostjo bo potrebno povečati število in obseg vaških potov-torej nekategoriziranih, in sice^ po načelu, naj ostanejo občin ske ceste IV. reda le one javh ceste, ki vežejo naselja v občil • (Nadaljevanje prihodnjič) , ŽIVLJENJE IN DELO , J*v fiaCmfi vasi m Qnlcvdcah Nekoč je bila lončarska obrt v Dolenji vasi in Prigorici zelo dobro razvita, sedaj je skoro izumrla. Sedaj se bavi s tem delom samo še 6 ljudi. Tovariš Pogorelc je na Ribniškem festivalu še pokazal, kaj znajo napraviti njegove spretne roke iz ilovice. Nekoč je bilo to delo za ljudi poleg kmetije in prevozništva najmočnejša dejavnost. Kaj hočemo, življenje se je spremenilo. Tehnika in njen napredek je to obrt odpravil. Ljudje ne potrebujejo več ilovnatih loncev, skled in latvic, ker imajo na razpolago električne štedilnike in kuhalnike, pri katerih ilovnati lonci ne pridejo več v poštev. Socialistična zveza delovnega Ijndslva si utira pol v Losi ki m n po loka V nedeljo, 14. januarja je bila po dolgem času zopet krajevna konferenca SZDL v Loškem potoku. To je bila slavnostna konferenca, na katero so se ljudje Loškega potoka zelo dobro pripravili. V lepo okrašeni dvorani se je zbralo veliko število ljudi, starih in mladih, ki so z velikim zanimanjem sledili poročilu in besedam zastopnikov Občinskega pd.bora SZDL iz Ribnice. Konferenca je imela svečan videz, kot da se je za ljudi Loškega potoka začelo nekaj novega in prav SZDL je tista, ki utira to novo v te kraje. Iz poročila, ki je bilo podano, smo povzeli naslednje: DELOVNI KOLEKTIV HRASTA SE LEPO RAZVIJA Tone Dejak iz Lipovca je direktor v delovnem kolektivu Hrast v Dolenji vasi, ki se je razvil iz male mizarske delavnice, ki jo je organizirala bivša KZ Dolenja vas. Obrat gre kar dobro naprej, sedaj je v njem zaposlenih 60 ljudi. Največ proizvajajo za gradbena podjetja stavbena mizarska dela in vgrajeno pohištvo. Surovino kupijo od privatnikov. Sedaj se borijo za to, da bi lahko kupili hlode in bi dali zrezati les po svojih Potrebah. Trg za svoje proizvode so dobili tudi v ostalih republikah in imajo vedno dovolj naročil. Z gradnjo novih prostorov je svojo dejavnost razširil; Družbeno ekonomsko je to za Dolenjo vas velika pridobitev. Kolektiv res tarejo1 razni problemi. Obratni kredit je zelo majhen; znaša samo 8 milijonov, mesečna proizvodnja pa je 6 milijonov din. Težave imajo tudi s kadrom. Vajencev ne morejo dobiti, čeprav so mladi fantje, ki bi se radi zaposlili v kolektivu, nimajo pa popolne osemletne šole in jih kot vajence ne morejo sprejeti v uk. Kolektiv nudi pomoč dvem fantom, da bi končala osemletno šol o, da bosta potem zaposlena v kolektivu. Tudi enega tehnika štipendira kolektiv. Na krajevnem uradu JE VEDNO DOVOLJ LJUDI V območju KU Dolenja vas je 1.735 ljudi. Dolenja vas, Prigorica, Blate, Kot pri Rakitnici, Rakitnica, Jelendol, Grčarice, Grčarske Ravne, Lipovec in Ma-koše, vse to je v pristojnosti KU, ki ga vodi Alojz Vrbinc. V pi-®a™j je vedno dovolj ljudi. Podaljšujejo osebne izkaznice, dvigajo živinske potne liste, vprašujejo za nasvete, prinašajo vloge itd. Ljudje iz Dolenje vasi Pridejo radi v pisarno KU, ki se nahaja v krajevni stavbi sredi asi, v kateri je tudi javna teht-Ca> pošta, gasilski dom in dvo-ana za sestanke. Dolenjevaščani z vso okolico ,? ^Pani kot pridni in marljivi Judje V Dolenji vasi, Prigorici m Rakitnici je še vedno precej voznikov (furmanov), čeprav iz gozdov Velike gore prevažajo avtomobili les. Pravijo, da je polovica dela sposobnih ljudi vključenih v gospodarske .organizacije, druga polovica pa se bavi s kmetijstvom in prevozništvom. Mizarji so' zaposleni v Hrastu, zidarji, ki so posebno znani kot •iobri delavci, delajo pri Gradbeniku v Ribnici in SGP Zidar Kočevje. Zidarska stroka ima v JJolenji vasi že staro tradicijo in gradbena podjetja vedno rada ;®r®jemaj° ljudi iz Dolenje vasi ln Prigorice. MED DOLENJKA'ASKIMI ŠOLARJI Nepopolno osemletko v Dolenji vasi obiskuje 146 otrok. Nekateri izmed njih imajo do šole tudi po 5 km, zato jih spustijo popoldne prej domov, da se ne bi ponoči zgubili. Šolarji delajo v več krožkih. Najaktivnejši je dramatski, kije lani naštudiral skupno z ostalo izvenšolsko mladino igro »Sirote«. Režirala je tovarišica Bar- toljeva. Pionirji in mladina so vložili v delo- veliko truda, ki pa ga njihovi starši niso znali ceniti, saj jih je prišlo na predstavo le malo. Pionirska zadruga tudi dobro dela. Zadružniki so pridelali in prodali krompir, ječmen, deteljo in nekaj zelenjave. Tako se jim je nabralo na hranilni knjižici 99,850 din. Zelenjavo so prodali šolski mlečni kuhinji, ostalo pa kmetijski zadrugi. Lani so zasadili še 15 drevesc, ki so jih jeseni pognojili, ob začetku zime pa ovili. Pionirji-zadružniki so imeli tudi občni zbor, na katerem so sprejeli plan. Sklenili so tudi, da bodo del dohodkov porabili za nakup ročnega vozička, del pa za nakup okrasnih cvetic. Pionirski zadrugi želo pomaga kmetijska zadruga Ribnica. Dolenjevaški pionirji-šolarji so pred dnevi sprejeli plan Jugoslovanskih pionirskih iger za leto 1962. Letos se bodo namreč te igre nadaljevale na področju telesne vzgoje. Razdeljene so na zimsko, spomladansko, poletno in jesensko obdobje. Zdaj, pozimi, bodo imeli smučarske in sankaške tečaje. V ostalih mesecih pa bodo imeli več lahkoatletskih tekmovanj med posamezniki, razredi in kasneje tudi s sosednjimi šolami. Šolski otroci imajo tudi slabe zobe. Zdaj peljejo učitelji vsak teden enkrat otroke na pregled in popravilo zob v Ribnico. Preteklo sredo je šel na pregled prvi razred, v nekaj tednih pa preidejo na vrsto še ostali razredi. Učitelji in učenci so dr. Cvarovi zelo hvaležni za njeno uvidevnost. OBRAT KZ IN ZADRUŽNI SVET V območju Dolenje vasi so tudi dobri kmetovalci, katerim je kmetijstvo in živinoreja zelo pri srcu. V KZ je vključenih 270 članov, ki so izvolili tudi svoj krajevni zadružni svet. Na kmetijskem obratu imajo traktor, kosilnice, pluge, brane itd. Zadružništvo se kar lepo razvija kljub konservativnim pojmovanjem posameznikov, ki v zadružništvo niso imeli pravega zaupanja. VAS ,TREH OKEN SE SPREMINJA Značilnost Dolenje vasi v preteklosti je bila v tem, da je imela vsaka hiša tri okna. na cesto. Teh hiš je v Dolenji vasi še kar precej. Sem in tja so tudi nove hiše. katerih je več na Hribu in na koncu vasi proti Kočevju, bolj malo jih je pa na sredi vasi. V poletnih mesecih imajo v Dolenji vasi vse polno prahu, ki ga dvigajo vozeči avtomobili. Pozimi pa je veliko blata in brozge, ld leti na vse strani izpod avtomobilskih koles. To je res še zelo velika nadloga za prebivalce Dolenje vasi. Ljudje si želijo, da bi se tega čimprej znebili. KRAJEVNE ORGANIZACIJE ZB IN ZROP SO V DELU AKTIVNE — OSTALE PA SPIJO Delo krajevnih organizacij v Dolenji vasi in Pd^orici je bolj šibko. ZB in ZROP sta aktivni in precej delata. SZDL ni čutiti, kakor tudi ne ostalih organizacij razen morda nekaterih, kot je PGD. Funkcionarji organizacij se izogibljejo povedati o tej nedelavnosti organizacij, kot bi se nekoga bali. Dejstvo je, da bi bilo prav, da se ljudem pove odkrito, da si bodo izboljšali pogoje dela in življenja samo z lastnim aktivnim sodelovanjem, ker samo od sebe ne bo prišlo ničesar. KRITIKA LJUDI IZ DOLENJE VASI Pošta je v Dolenji vasi ob nedeljah ves dan zaprta in ne moreš dobiti časopisov. Pošta bi to že lahko uredila, da bi bila ob nedeljah vsaj eno uro odprta in bi lahko dobili časopise. V gostinskem obratu Dolenja vas je zaradi neurejenosti obrata večkrat taka sopara, da človeka vrže skoro vznak, ko vstopi v obrat. Gostinsko podjetje v Ribnici bi moralo čimprej poskrbeti za to, da bi se ta lokal v Dolenji vasi uredil. V TRGOVINI IMAJO TUDI TEŽAVE V trgovini v Dolenji vasi imajo cca. tri milijone prometa mesečno. Največ prodajo mešanega blaga. Kupna moč prebivalcev je seveda močnejša, ker kupujejo tudi v Ribnici in Kočevju. Miselnost ljudi, da je drugod blago boljše in bolj poceni, je tudi v Dolenji vasi še močna. Morda je to res; o. tem je težko kaj reči. Ljudje pa lahko kupijo tam, kjer se jim zdi boljše ali pa bolj poceni. Delno je temu vzrok tudi to, da ljudje radi skrijejo svoje potrebe in nakupe pred ostalimi, delno pa tudi, ker je mala izbira blaga. Člani trgovskega kolektiva iz Dolenje vasi se ne strinjajo z delitvijo osebnih dohodkov v podjetju; čutijo se nekako izolirane. Ne zdi se jim pravilno to, ker je uprava podjetja odločila, da mora poslovalnica v Dolenji vasi prevzeti vse blago iz poslovalnice v Prigorici. Vse to bi se bilo lahko razdelilo na vse poslovalnice podjetja. Mnenja so tudi, da na upravi podjetja delajo preveč samovoljno in ne iščejo ali upoštevajo mnenje kolektiva. Tudi sindikat trgovskih delavcev je bolj šibak, ker bi moral proti temu bolj odločno nastopiti. PO CESTI OD DOLENJE VASI DO GRČARIC JE VEDNO DOVOLJ AVTOMOBILOV Visoko naloženi avtomobili s hlodi lesa se po cesti kar vrstijo. Ne zadrži jih ne dež in ne sneg. Gozdni delavci v osrčju Velike gore in šoferji s svojimi vozili so vztrajni in delavni. Snežilo je, po cestah je bilo veliko brozge. Od Rakitnice skozi Jelendol je bila poledica. Ljudje v gornjem koncu ribniške doline pravijo temu kraju okrog Jelen-dola »Mačji rep«. Kadar se dvigne v poletnih mesecih meglica okrog Jelendola, pomeni, da bo po ribniški dolini kmalu začelo deževati in ljudje menijo: »Hitro spravimo seno v kopice, na Mačjem repu dežuje.« Res je zemlja okrog Jelendola vedno bolj mokra kot drugod, ker pade več padavin kot po ostalih krajih ribniške doline. VAS, KI JE DOBRO NAPREDOVALA Ljudje v Grčaricah so bili ob koncu vojne popolnoma goli in bosi. V NOB so dali vse za partizane. V vasi živijo povečini same delavske družine. Ljudje so zaposleni na Gozdni upravi in na posestvu Snežnik. V vasi je 48 številk, družin je pa čez petdeset. V šoli je 20 otrok, 20 se jih pa vozi v Ribnico in Dolenjo vas v šolo. Meseca decembra preteklega leta so dobili na vasi javno razsvetljavo. Po vasi gori 7 javnih svetilk. Tega so bili ljudje zelo veseli. V vasi pravijo, da je polno dvokoles, 22 mopedov in trije osebni avtomobili. Od leta 1953 dalje, ko so dobili v Grčarice elektriko, je v vasi 44 radioapa-ratov in televizor v Kulturnem domu z gramofonom in zvočnikom. V kulturnem domu so večkrat prireditve otrok in starejših ljudi, v njem je 90 sedežev, ki so ob prireditvah vsi zasedeni. V prihodnjih dneh bo prišla v Grčarice gledališka družina iz Trnovega v Ljubljani, ki bo gostovala s svojim delom v Grčaricah. Dedek Mraz je prinesel raznega blaga v vrednosti za več kot 50.000 din in z njim obdaril otroke. Novo leto so v Grčaricah Uspehi dosedanjega dela Socialistične zveze, kot najširše organizacije, so odraz vseh naporov, ki so bili vloženi v graditev socialističnega družbenega reda. Neprestano izpopolnjevanje tega našega sistema in krepitev SZDL kot najširše oblike upravljanja, zagotavlja še večje delovne uspehe. V času, ko je Jugoslavija postala dežela komun in družbenega samoupravljanja, ko prihaja iniciativa delovnih ljudi posvod do izraza, je SZDL toliko bolj pomembna, da kot organizator skrbi za razvoj gospodarstva in nadaljnjo graditev v naših krajih. V času, ko so zgrajeni temelji vsega našega gospodarstva, v katerem odločajo sami proizvajalci o svojih sredstvih, glede delitve dohodka itd., v tem času ne more nihče živeti na račun drugega. Zaradi tega je bilo tudi mogoče tako hitro preoblikovati in zgraditi vse naše gospodarstvo. Osnovna naloga, ki je v tem, da še hitreje dvigamo našo proizvodnjo in krepimo naš sistem, nam daje možnost, da razvijamo tudi gospodarstvo našega kraja, da bomo tudi mi napredovali. V Loškem potoku obstaja lesna industrija »Smreka«, ki rav- dočakali v zabavi in veselju. Tako teče življenje delovnih ljudi v teh krajih, ki imajo svoje probleme, katere rešujejo po svojih najboljših močeh. Življenje pa gre dalje in vedno so boljši odnosi med ljudmi. Znani humorist Ivan Grivec iz Grčaric je bil takoj pripravljen povedati dogodek iz partizanov. Bilo je v času nemške hajke. Partizani so se držali v gozdovih nad Grčaricami. Hrane ni bilo nobene, čeprav je hajka trajala že nekaj dni. Polajnar je nekje staknil 5 krompirčkov (kifeljčkov). V istem času sta prišla v taborišče še dva partizana, ki sta bila prav tako prazna kot ostali. »Polajnar, imaš kaj za jesti?« je vprašal eden izmed došlih partizanov. »Ravno štruklje kuhamo,« je odvrnil Polajnar hudomušno. Ko je bilo tistih pet krompirjev pečenih, jih je razdelil med vse partizane, kolikor jih je bilo v taborišču. Čez nekaj časa pa spet pobara partizan Polajnarja. »Polajnar, kje pa imaš tiste štruklje?« »Saj smo jih že pojedli,« je odvrnil Polajnar. »Sedaj gremo lahko kar naprej v naše akcije.« no sedaj uvaja proizvodnjo po ekonomskih enotah. Delovni kolektiv z zanimanjem spremlja ta razvoj in pričakuje boljših uspehov v svojem delu, istočasno pa tudi večji osebni dohodek. Vzporedno z razvojem industrije in kmetijstva bomo morali v prihodnjem obdobju misliti, več kot do zdaj na družbeni in življenjski standard. Dosedanji pogoji nikakor ne zadoščajo potrebam našega prebivalstva. Vse premalo smo zgradili komunalnih naprav in objektov, ki naj bi služili za dvig družbenega nivoja. Potrebe po takih objektih nastajajo vedno večje, katerih pa ne more rešiti sam krajevni odbor Socialistične zveze. Priskočiti bodo morale na pomoč gospodarske organizacije in ObLO. Vloga komune postaja vedno bolj pomembna. Komuna prevzema nase vedno večje pristojnosti in obveznosti, zato je nujno, da sodelujejo pri reševanju vseh priblemov vsi občani, kajti tako bo dobila komuna svojo pravo obliko in njena vloga bo opravičila njen obstoj. Namen te konference je v tem, da obravnavamo vse probleme našega kraja in damo predloge, kako bi jih uspešno rešili. Lesna industrija »Smreka« je v našem kraju edino podjetje, kjer je zaposlenih več ljudi. Če bi hoteli zaposliti več ljudi v tem podjetju, je nujno podjetje razširiti. Na razširitev podjetja omenjeni kolektiv misli že od same ustanovitve in vlaga vsa svoja sredstva, vendar pa so ta sredstva premajhna. Za rešitev tega problema bo moral priskočiti na pomoč Občinski ljudski odbor z dodelitvijo investicijskih kreditov. Problem zaposlitve in reševanja zaposlitve odvisne delovne sile ni samo naloga sedanjega kolektiva, temveč tudi ostalih gospodarskih organizacij in ustanov v našem kraju. To je istočasno tudi naloga Socialistične zveze in ostalih političnih organizacij. To podjetje ima svoj perspektivni plan, ki predvideva: 1. Rekonstrukcijo in razširitev mizarskega obrata tako, da bi do 1965 bilo zaposlenih ca. 200 delavcev. 2. Če se hoče doseči in uresničiti ta zamisel, so potrebna investicijska sredstva v višini ca. 80 milijonov. S tem v zvezi je nujno, da podjetje poveča tudi obratna sredstva za 70 milijonov dinarjev. 3. Z izvršitvijo tega plana bi se povečal bruto produkt za 455 milijonov dinarjev. Vzporedno se bodo zviševali tudi osebni dohodki delavcev. Delavsko samoupravljanje prihaja vedno bolj do izraza. Velik korak je napravilo ravno v preteklem letu, ko se je podjetje razdelilo na ekonomske enote. Na ta način se je zainteresiralo vsakega posameznika, da gospodari smotrno, ker od tega je odvisen njegov zaslužek. S tem se dviguje tudi delovna storilnost, ki do sedaj ni bila na dovolj visoki stopnji. Ko rešujemo gospodarska vprašanja kmetijstva, nimamo opraviti samo s kmetijsko proizvodnjo, ampak je cela vrsta vprašanj, po večini zelo zamotanih, ki se ne morejo vsa naenkrat rešiti. Na našem področju bomo morali poiskati take načine, ki bodo ustrezali našim pogojem, ki pa se bistveno razlikujejo od področij sosednjih zadrug. Družbeni plan naše države in republike govori o nadaljnjem hitrem razvoju kmetijstva. Prav v kmetijstvu pa so spremembe najtežje. Najtežje ne samo zaradi naravnih pogojev, ki jim je podvrženo kmetijstvo, (Nadaljevanje na 4. strani) V dvorani kulturnega doma v Grčaricah V Jelendolu sta obstala avtomobila, naložena z lesom Socialistična zveza si utira pot v Loškem potoku Zobčnegazbora PGD Kočevje V soboto 13. januarja zvečer se je zbralo na 17. občni zbor PGD Kočevje 55 članov in gostov, ki so po poročilih v živi razpravi obravnavali probleme gasilstva v mestu Kočevje. Najtežji problemi gasilske organizacije v Kočevju so: povečati število aktivnega članstva in preskrbeti stanovanja za aktivne člane, da bi stanovali v bližini gasilskega doma in bili tako vedno pripravljeni za akcije pri požarih. . '«■ V K? oIwmmmIu, KOČEVJE Poročili so se: Janež Filip, kovač iz Kočevja, Cankarjeva 9, star 31 let in Merhar Fani, delavka iz Koblarjev 38, stara 18 let; Rogina Vladimir, delavec iz Livolda 18, star 23 let in Babič Marija, delavka iz Livolda 18, stara 19 let; Krašovec Alojz, delavec iz Potiskovca 12, star 24 let in Križman Milena, delavka iz Rapljeva 27, stara 23 let. V Ljubljani so se poročili: Polajnar Peter, šofer iz Koblarjev 25, star 27 let in Cimperman Marija iz Velikega Osolnika 1, stara 19 let; Lovšin Franc iz Rakitnice 46, star 24 let in Logar Angela iz Kočevja, Ljubljanska c. 21, stara 21 let. Rodile so: Levstik Angela, gospodinja iz Želj n 38 — dečka; Gačnik Regina, kuharica iz Kočevja, Reška c. 8 — deklico; Urh Ivana, delavka iz Zajčjega polja 6'— dečka. V Ljubljani so rodile: Miklič Ana iz Kočevja, Bračičeva ulica — dečka; Debevc Jelena iz Kočevja Roška c. 3 — dečka; Ma-lot Angela iz Kočevja, Trg svobode 5 — deklico; Turkovič Marija iz Črnega potoka 21 — dečka; Pugelj Marija iz Četeža 7 — deklico; Tekavec Marija iz Brega 27 — deklico; Čop Marija iz Slovenske vasi 45 — deklico; Njegač Erika iz Kočevja, Reška C- 7 — deklico. V Novem mestu so rodile: Os-mak Francka iz Kočevja, Mestni log 16 — deklico; Con ta Marija iz Kočevja, Tomšičeva 6 — dečka. Umrla je: Pucelj Marija, gospodinja iz Koblarjev 21, stara 89 let. VELIKE LAŠČE Rodila je: Kovačič Francka, delavka iz Rožnikovega — deklico. Umrla je: Podlogar Marija, gospodinja iz Tomažinov, stara 72 let. LOŠKI POTOK Rodile so: Primožič gospodinja iz Hriba 41 ka; Benčina Pavla, delavka iz l ravnika 13 — dečka; Koprivec VAS FARA Rodila je: Grgorič Ivana, gospodinja iz Vasi 30 — deklico. PREDGRAD Umrla je: Gestelj Marija, gospodinja iz Kraljev 4, stara 55 let. ZAHVALA Ob težki izgubi ljubljene žene, mame, tašče in stare mame Marije Gestel iz Kraljev 4, ki nam jo je kruta smrt tako zgodaj iztrgala — se najlepše zahvaljujemo vsem sosedom in znancem, ki so nam stali ob strani za časa njene smrti. Posebna hvala sosedom Pezdirc, Šuštaršič, Štaudohar in Maurinovim. Žalujoči mož Janez, sinova Adolf in Janez z ženo Jožefo ter vnukinje Milenka in Zlatka. ČESTITAJO Tončki in Jožetu Ogrincu iz Euclida, želi za praznovanje vse dobro in lepo, posebno pa zdravja, sestra Pavla z družino iz Slovenske vasi pri Kočevju. Štimac Stankotu, želi vse najboljše za rojstni dan hčerka An-delka. Bratu Francetu Verderber želijo za 15. rojstni dan vse lepo in mnogo uspeha pri učenju sestra Nada, z možem, enako družina Košček. Smrekar Veri za praznik vse najboljše želi Radojčič Nada. Lesjakovi mami želijo za 80-letnico še na mnoga leta, veliko zdravlja in zadovoljstva otroci Mila, Franja, Mimica, France, Rude in Jože z ženami ter vnuki in pravnuki. Enako želijo tudi družine Arko. QUanje pce&iuatceo O&oestila Sporedi čestitke Mati oglasi Dragemu možu in očetu Francu Sašeku iz Rudnika 34, želijo iz srca vse najboljše k njegovemu 54. rojstnemu dnevu žena Angela, sinovi Milivoj in Marjan, hčerka Erika z možem Milanom ter vnukom Romanom. Ljubemu atu Antonu Ober-starju iz Brega želijo za njegovo praznovanje mnogo lepega. Mamici pa lep pozdrav. Hči Marica, sinovi Milan, Tone in Franci. Dobremu in skrbnemu možu Antonu Jalovcu iz Šalke vasi za njegov praznik želijo vse najboljše žena Vida in sin Leon. Ljubemu očku Antonu Rauhu in sinu Antonu iz Delača pri Kostelu želi vse najboljše za nujn god želi Majda. Kmetijskemu tehniku Antonu Puglju iz Strug, sedaj v Potoku 13 pri Fari, k njegovemu prazniku želi obilo sreče — znana iz o-olpske doline. PRODAM Ugodno prodam osebni avto Ford Taunus. Strniša Franc, Trg Svobode 21, Kočevje Turistično olepševalno društvo Kočevje priredi 28. januarja 1962 avtobusni izlet na MEDNARODNO SMUČARSKO TEKMOVANJE ZA POKAL KURIKKALA v Delnice, na katerem sodelujejo državne reprezentance srednjeevropskih držav in Finske. Prijave Sprejema turistično olpeševalno društvo kočevje, tel. 3-21 do vključno 24. I. 1962. Marija, — deč- Stana, delavka iz Retij 129 1 deklico. V Ljubljani je rodila: Modec ,0Zefa, gospodinja iz Travnika dečka. Umrla ie: Oražem Marija, družinska upokojenka iz Malega Loga 23 — stara 80 let. * v »NOVICE« — glasilo SZDL občin Kočevje in Ribnica. Izdaja in tiska čZP »Kočevski tisk« v Kočevju. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Peter Šobar. Uredništvo in uprava v Kočevju, Ljubljanska cesta 14-a, telefon uprave in uredništva 389. Letna naročnina 800 din, polletna 400 din in jo je treba plačati v naprej. Za inozemstvo 3.000 dinarjev oziroma 5 ameriških dolarjev. Tek. rač. 600-78-1-265 Pri NB podružnica Kočevje JADRAN KOČEVJE: od 19. do 21. januarja amer. barv. CS film »Prepovedan planet«, 21. jan. ob 10. uri matineja »Atomska energija«, 22. in 23. jan. nemški film »Zveze«, 24. do 26. jan. amer. film »Tarzanova borba za življenje«, 27. in 28. jan. amer. barvani CS film »Ana iz Brookli-na«, 28. jan. ob 10. uri matineja japonskega filma »Godzila, morska zver«. SVOBODA RUDNIK: 20. in 21. jan. ruski film »Lastovka«, 27. in 28. jan. jugosl. film »Štirinajsti dan«. RIBNICA: 20. in 21. jan. slov. film »Ples v dežju«, 27. in 28. jan. amer. barv. CS film »Ovčar«. SODRAŽICA: 20. in 21. jan. ital. franc. CS film »Poletne zgodbe«, 27. in 28. jan. angl. CS film »Ker veter ne zna brati«. LOŠKI POTOK: 21. jan. ital. barv. CS film »Herkules«, 28. jan. amer. barv. CS flim »Visoki tujec«. VELIKE LAŠČE: 20. in 21. jan. amer. barv. film »Človek, ki je delal dež«, 27. in 28. januarja ameriški barvni film »Ponos in strast«. DOBREPOLJE: 20. in 21. jan. nem. barv. film »Ti si moja pesem«, 24. jan. franc, film »Rdečelasa Julija«, 27. in 28. jan. jugosl. ital. barv. film »Beli vrag«. PONIKVE: 25. jan. franc, film »Rdečelasa Julija« KOČEVSKA REKA: 20. in 21. jan. angl. barvni film »Ker veter ne zna brati«, 27. in 28. jan. franc, film »Moderna devica«, 28. jan. ob 10. uri matineja »Svet in običaji«. PREDGRAD: 20. in 21. jan. ital. barvni film »Vstajenje«, 27. in 28. jan. ruski film »Lastovka«. BROD NA KOLPI: 21. jan. jug. film »Viza zla«, 28. jan. amer. film »Kobna neznanka«. za tiste dneve slavnostno obeležje. Urediti bo treba fasade na trgu itd. Med organizacijami je dobila najlepše priznanje Strelska družina. Krajevna organizacija Zveze borcev oz. njeni člani so se udeleževali proslav, ki so bile v jubilejnem letu. Tudi organizacija ZROP je bila delavna. Pohvale je bila deležna tudi organizacija Rdečega križa. Turistično olepševalno društvo, si z urejenimi parki daje najlepše spričevalo. Na konferenci so govorili tudi o sodelovanju mladine v organizacijah in društvih. Z mladimi ljudmi bo treba imeti boljše stike. Mlade ljudi bo treba vzgajati in jih uvajati v delo društev in organizacij. Želeti je, da bi čimveč mladih ljudi sodelovalo v »Partizanu« in DPD »Svobodi«. V »Svobodi« bo potrebno tako vodstvo, da bo društvo prebudilo iz mrtvila. Res ni prav, da v Sodražici »Svoboda« nikakor ne more priti na zeleno vejo. Vzrokov za to ne bi navajali, ker jih je več. Prepričani smo, da bodo na Letnem občnem zboru zbrali sposobne ljudi v odbor. Pa še nekaj besed o tisku v tem kraju. Da področje Sodražice in Jelovca (to je krajevne organizacije SZDL) prihaja 209 izvodov »NOVIC«, 208 izvodov »Kmečkega glasu«, 54 izvodov »Dela«, 24 izvodov »Dolenjskega lista«, 16 izvodov »Ljubljanskega dnevnika« itd. Na' konferenci so izvolili novo vodstvo, ki mu želimo veliko uspehov pri delu. pojavili pereči problemi. Na velike težave so ribniški športni delavci naleteli že pri sami sestavi urnika vadbe. Partizan ima v svojih vrstah predvsem mladino iz osemletke. Zato je bilo zelo težko napraviti urnik za vadbo vseh oddelkov, zlasti še, ker Partizanu primanjkuje prostorov. Društvo ima na razpolago le dve dvorani, ki pa sta premalo za toliko članov. Razen tega pa so še v veliki dvorani Partizana večkrat razni sestanki in druge kulturno-zabavne prireditve. Ob sobotah in nedeljah je v tej dvorani tudi kino. Tako ostane ribniškim telovadcem samo dvorana osemletke, kar pa je premalo za vse člane. Redna vadba mora zato večkrat odpasti, prav tako pa tudi vadba rokometa in namiznega tenisa. Na zadnji seji vaditeljskega odbora se je pokazalo, da primanjkuje vaditeljev za posamezne oddelke. Nekateri oddelki so zelo veliki in bi potrebovali po dva vaditelja. Zato bi bilo prav, da bi prosvetne delavce čim manj zaposlevali po drugih organizacijah in naj bi uspešno delali v društvu. Res je, da ima ribniški Partizan mnogo mladih vaditeljev, ki radi delajo, a jih je še premalo. Na zadnji seji so govorili tudi, če naj NK Borec še obstaja ali ne. Nogometaši so se namreč priključili Partizanu, ki pa ni bil zadovoljen z njihovimi uspehi, še manj pa z neljubimi dogodki, ki so se odigravali na igrišču, ko je kakšnemu ribniškemu nogometašu »zavrela kri« in se je začel pretepati. To vsekakor ni koristilo ugledu ribniškega športa. Mnogi nogometaši so igrali tudi, ne da bi bili re- gistrirani, zato jim je nogometna zveza uničila tekme, ki so jih dobili. Če bi Borcu priznali vse tekme, ki jih je dobil, bi se med dvanajstimi ekipami uvrstil na četrto mesto. To nam hkrati pove, kako nezdrave razmere so vladale v tej Partizanovi sekciji. Mnenje vseh na seji prisotnih je bilo, naj Borec v spomladanski ligi ne tekmuje, ampak naj pripravlja igralce na naslednjo sezono — zlasti mlade. Enako so sklenili še za mlade košarkarje. Da pa Ribnica ne bo ostala brez tekmovanj, bodo poskrbeli rokometaši, ki bodo tudi pozimi redno trenirali in skušali tudi v pomladanskem delu obdržati primat ter si priborili vstop v republiško ligo. Vsekakor jim bo to ob vestnih treningih in trdni volji uspelo. Ustanoviti pa nameravajo tudi rokometno vrsto žensk. Če jim bo to uspelo, bo postala Ribnica pravo rokometno središče na Dolenjskem. V zimskih mesecih bo delovala še namiznoteniška sekcija in na novo ustanovljena sekcija juda. To sekcijo bosta vodila pripadnika JLA, vanjo pa se bodo vključili predvsem starejši mladinci in člani. V zimskih dneh počitnic namerava Partizan — kot že vsako leto doslej — organizirati pri Gregorju na Slemenih smučarski tečaj. Udeležili se ga bodo predvsem učenci osemletke. Ribniški Partizan skuša premagati vse ovire in kljub snegu in mrazu, ki je pred durmi, prijeti resno za delo in pripraviti mladino do tega, da bo znala pravilno dojemati besede zdrav duh v zdravem telesu. Obveščanje državljanov 1. januarja je bila v Ribnici skupna seja Izvršnega odbora SZDL in uredniškega odbora »Rešeta«. V prvi točki dnevnega reda so v širši razpravi govorili o obliki informacij potom katerih naj bi bili seznanjeni državljani v komuni. Ugotovili so, da bi periodični tisk lahko mnogo pomagal pri obveščanju državljanov. Govorili so, da bo treba še v večji meri kot doslej IZ LIVOLDA Tudi v Livoldu so organizirali obdaritev predšolskih in šolskih otrok, katere je Dedek Mraz obiskal ob koncu starega leta. Prebivalcem Livolda gre vsa zahvala za prispevke in pomoč, ker so za to prispevale vse družine. Zahvala tudi učiteljskem kadru, ki je s pomočjo nekaterih organiziral nastop otrok pred prihodom Dedka Mraza v dvorano doma v Livoldu, ki je bila nabito polna ljudi. Tudi 7. januarja nam je mladina iz Dolge vasi priredila igro »Veriga« in šaljiv skeč, nogomet med moštvima upokojencev Dolga vas : Livold. Delo je bilo tako dobro podano in je bilo mnogo smeha v polni dvorani, Mladina iz Dolge vasi nam je pripravila res lepo zabavo. Prebivalci Livolda se vprašujemo, kaj dela naša mladina v Livoldu, da ničesar ne organizira in pripravi. Vaščani bi radi obiskali igro ali karkoli. O tem bi bilo prav, da bi kaj povedala mladina. Pred kratkim so pisale Novice, da SZDL v Livoldu spi. Nič boljše pa ni v kulturno prosvetnem društvu. SZDL je po PREDGRAD V torek, 9. januarja je v okviru DU Kočevje v Predgradu predaval v zadružnem domu o zunanji politiki Silvo Vremec. Občinstvo je z zanimanjem poslušalo izvajanje predavatelja. Kmetijska zadruga Kočevje je darovala Kulturno prosvetnemu društvu Predgrad televizor. Društvo ga je namestilo v učilnico zadružnega doma v pritličju. Dokler bo v Predgradu samo nižja 4-razredna šola bo ta aparat lahko v teh prostorih, ker se bodo otroci učili v učilnici v prvem nadstropju. Mladina ima s televizorjem veliko veselje. zaslugi nekaterih članov začela sedaj z delom, drugi pa še naprej spijo, kar jim ni v čast. V torek, 9. januarja smo imeli predavanje o požarno varnostnih ukrepih, ki ga je organizirala DU iz Kočevja. Predavanje je bilo zelo zanimivo, na žalost pa je bila udeležba poslušalcev slaba. V petek, 19. januarja bo v Livoldu spet predavanje, in upamo, da bo udeležba večja. V LOŠKEM POTOKU SO DOBILI ZDRAVNIKA Vsa leta po vojni so se v Loškem potoku borili, da bi dobili zdravnika. V začetku tega leta se jim je ta želja izpolnila. Zdravstveni dom iz Ribnice je v Loškem potoku namestil dr. Šmalca, ki dela sedaj v Loškem potoku. Občina Kočevje je odstopila vasi v Dragarski dolini, da se priključijo po zdravstveni službi v Zdravstveni dom Loški potok. Prebivalci Loškega potoka so vse to navdušeno pozdravili, dr. Šmalcu pa želijo na novem službenem mestu veliko uspehov in zadovoljstva. PADEL JE DVANAJSTERAK Okoli novega leta so imeli dolenjevaški lovci srečo. Lovec Vidervol je uplenil jelena dva-najsteraka, Starc Alojz 100 kilogramov težko košuto, tovariš Kozina pa 43 kilogramsko košuto. LOVSKI ROG JE UTIHNIL Lovci dodajajo k članku »Lovski rog je utihnil«, ki je bil objavljen v zadnji številki našega lista še, da je bil nepovabljeni gost na njihovem družabnem večeru Jože Žagar iz Cankarjeve ulice 5, Kočevje, da se ne bi čutil prizadet kakšen drugi Joža Žagar. Podjetje storitvenih obrti »KOVINAR« Kočevje RAZPISUJE prosto delovno mesto ŠEFA RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA Osebni prejemki po pravilniku o delitvi osebnega dohodka in čistega dohodka. Pismene prijave z navedbo izobrazbe in dosedanje zaposlitve, pošljite na upravo podjetja. »KOVINAR« KOČEVJE uporabiti za informiranje državljanov tednik »Novice«. Pri krajevnih organizacijah SZDL naj bi ustanovili sekcije za informacije. Naloga teh sekcij bi biga, da bi zbirale gradivo za objavo v časopisu. Vsekakor bo Socialistična zveza kot doslej, še bolj pa v bodoče informacijam posvečala največjo skrb in pozornost. V nadaljevanju seje so govorili o pripravah na letne konference krajevnih organizacij Socialistične zveze, ki bodo predvidoma zaključene do 20. januarja. Sektorska posvetovanja vodstev krajevnih organizacij SZDL, kakor tudi minuli zbori volivcev so pokazali, da je dovolj gradiva za razpravo na konferencah. V nekaterih organizacijah bo treba izmenjati nedelavne odbornike, prav tako bodo izmenjani tudi nekateri člani Občinskega odbora SZDL. ki niso pokazali nobene aktivnosti pri delu. Prepričani smo, da bodo dale konference novih pobud za nadaljnjo delo SZDL na vseh področjih dejavnosti. RAZBOLELI ZOBJE Med ljudmi je precej razprav o zobozdravstvu, zato je Delavska univerza organizirnala pretekli torek zobozdravstveno predavanje. Naval je bil »ogromen«, saj se ga je udeležilo celih 20 (dvajset) ljudi. Pa še od teh dvajsetih jih je bilo 10 zaposlenih v zdravstvenem domu in trije na Zavodu za socialno zavarovanje, se pravi, da se je udeležilo predavanja 7 kočevskih prebivalcev. Prisotnim so nato zavrteli filma o nastanku in zdravljenju ustnih in zobnih bolezni ter o negi zob. Predavanje je odpadlo, prav tako je odpadel tudi razgovor o zobozdravstvu, ki je bil predviden. Do neuspeha predavanja je prišlo zaradi slabe obveščenosti in zato, ker se ljudje na splošno premalo zanimajo za predavanja Delavske univerze. Zaščita pri jedrskih eksplozijah Pred dnevi je bil na Občinskem odboru Rdečega križa sestanek, na katerem so se dogovorili o organizaciji predavanj »Zaščita in prva pomoč pri jedrskih eksplozijah«. Predavatelj bo poslušalcem razložil, kako naj bi se vsak zaščitil oziroma kakšen zaklon bi izbral v primeru atomske eksplozije in kako bi si po eksploziji lahko nudil prvo pomoč. Prvo predavanje bo predvidoma 3. februarja za prosvetne delavce (učitelje) izven mesta Kočevja. Enako predavanje bo organizirano še za zdravstveni kader, za prosvetne delavce v Kočevju in za vse ostale prebivalce. Podrobnejši datumi, kraji in časi predavanj bodo še sporočeni. STRAN 6 'Urednikova posta KZ resno konkurira trgovini Resnica ali laž? ------—------------------- TOVARIŠ UREDNIK! Prosim, da objavite mojo novoletno jezo, ker sem prepričan, da je zanjo krivo podjetje »Avto« Kočevje. Za praznike sem šel z družino v Doljno Brigo na Kočevskem. Ker pa sva morala z ženo že v sredo, se pravi 3. januarja, v službo, sva šla v torek, 2. januarja že nazaj. V Banja Loki sva bila skupaj z otrokoma že ob 5. uri zjutraj. Avtobus smo čakali do pol sedmih, ker vem, da vozi tu mimo ob pol šestih avtobus Reka-Kočevje-Ljublja-na, kmalu za njim pa Osilnica-Kočevje. Ker pa nobenega avtobusa ni bilo, smo jo morali mahniti v Kočevje kar peš. Meni je še kar nekako šlo, če pa pomislim na veter, na ženine visoke pete in na otroka, priznam, da sem potihem marsikatero rekel. Mislim, da je pet ur hoje po trdi cesti v vetru, ki nas je rinil bolj nazaj ko naprej, kar zadosti. Vsaka stvar pa ima tudi svoj konec in gre v pozabo. Sem pa prišel domov, prijel v roke vaš letošnji cenjeni list številka 2 in takoj opazil na prvi strani desno spodaj napis AVTO KOČEVJE, ki sporoča bralcem da je moral voziti po vseh progah tudi po dvakrat, da so mogli delavci v sredo na svoja službena mesta. Saj bi bilo to morebiti še kar verjetno, da nismo šli venomer po cesti in od pete ure zjutraj do enajste, ko smo prišli v Kočevje, nismo srečali nobenega avtobusa, ampak le dva osebna avtomobila. Sem stalni naročnik vašega li- sta in vas prosim, da objavite mojo upravičeno jezo. Zato sem vam že v naprej hvaležen. Vaš naročnik. Bizjak Alojzij, Bakovniška 3, Kamnik Pripomba uredništva Oglasil smo se še enkrat pri »Avto« Kočevje, kjer so nam pojasnili, da je tovariš Bizjak malo v zmoti. Avtobus Reka— Kočevj e-Lj ublj ana res pelje skozi Banja Loko, vendar ne ob pol šestih zjutraj, ampak okoli pol šestih zvečer. Razen tega ne vozi ta avtobus od 31. oktobra pa do 1. aprila ob nedeljah in praznikih, kar je po izjavi predstavnika podjetja razvidno iz voznega reda. Tudi avtobus Brod-Ko-čevje-Ljubljana ne vozi ob nedeljah in praznikih. Po voznem redu ne bi peljal 2. januarja torej noben od omenjenih dveh avtobusov. Prav zato pa je podjetje »Avto« poslalo 2. januarja ob 14. uri v Kuželj prazen avtobus, ki je imel iz Kuži j a odhod ob 16. uri in je prišel v Kočevje tako, da je imel zvezo z onim, ki odpelje proti Ljubljani ob 18.10. Ta avtobus je šel skozi Banja Loko ob 17. uri. Predstavnik podjetja »Avto« nam je zagotovil, da so na avtobusni postaji povedali 30. januarja vsem potnikom za ta posebni avtobus in da je povedal potnikom za ta avtobus tudi sprevodnik. Kljub temu pa vidimo, da je prišlo do nesporazuma. Morda se tovariš Bizjak ni pripeljal 30. decembra in tako ni zvedel za ta avtobus. ŠE 0 VODNJAKU Spoštovani urednik! Prosim vas, da objavite članek, ki vam ga pošiljam, ker ste pisali v zadnji številki o nepravilnih odnosih lastnika vodnjaka v Stari cerkvi. Kako je bilo že objavljeno 'r vašem listu, je voda v Stari cerkvi resno vprašanje. Pripominjam le to, da tisti, ki morajo nositi vodo iz konca vasi ali pa iz vaškega vodnjaka imajo vodnjake doma, samo malo časa bi si morali vzeti in vodnjake očistiti, pa jim voda ne bi predstavljala nikakršnega vprašanja. Tisti, ki je pisal članek, tudi ni omenil, da je lastnik prepovedal hoditi po vodnjaku. Ker se pa stranke tega niso pridrža-vale, je vodnjak zaprl, ker mu je neka stranka rekla, češ, saj ti nisi delal vodnjaka. Mogoče bi bilo tudi boljše za stranke, če bi lastnika vprašale, če lahko jemljejo vodo ali ne. Ker pa so šle naravnost na sodišče, da bi le to našlo rešitev, se pa tudi lastniku za malo zdi, ker ni vreden besede. Mirko Ješelnik Pripomba uredništva: Tovariš Ješelnik! Napisali smo to, kar smo zvedeli od ljudi v Stari Cerkvi. Vi ste povedali sedaj svoje. Nam se pa v tem zdi važno to, kakšen je odnos med ljudmi v naši socialistični družbi. Braniti vodo vzeti ljudem iž vodnjaka, se nam ne zdi pravilno. V kolikor so tudi sosedje v besedah kaj zagrešili, se pogovorite in zadevo uredite med seboj — in to bo najbolj pravilno. Za SMEH in DOBRO VOLJO NAROBE EKONOMIJA — Zapomni si Jurček, čimveč proizvajamo, tem nižje so cene. — Zakaj pa potem vedno praviš očka, čimveč nas je doma otrok, tem dražji smo? TEHTEN VZROK Namišljeni bolnik je prihajal vsak dan k zdravniku. Nekoč pa je prišel šele po enem tednu. Tedaj ga zdravnik vpraša: — Kje ste bili toliko časa? — Doma. — Kako to? — Sem bil bolan. ČE JE LOVEC TUDI RIBIČ Janez se vrne pozno zvečer. Na mizo vrže nahrbtnik z zajcem. Žena pa začudeno: — Toda Janez, saj si vzel s seboj vendar trnek. NEPOKVARJENOST — Vi torej trdite, da sem prvi model, ki ste ga poljubili? vpraša neizkušeno dekle slikarja. — Da, lahko mi verjamete. — Koliko modelov ste pa že imeli? — Štiri: jabolko, dve pomaranči in šopek rož. NIZKE CENE V PRODAJALNI KMETIJSKE ZADRUGE A POSLOVALNICA »TRGOPRO-META« »ZELENJAVA-SADJE« ZARADI KONKURENCE PRODAJALNE KZ PRED POLOMOM! Kje!? Kdaj!? Kako!? Zakaj!? I, v Kočevju seveda, samo nekaj let ali morda deset let bo treba še počakati. Naši časopisi že veliko pišejo o uspešnih intervencijah nekaterih (res samo nekaterih) zadrug na posameznih trgih (v Ljubljani, Kranju in ne vem kje še). Te zadruge so prodajale breskve (in morda še kaj) po polovico nižjih cenah kot trgovska podjetja v teh mestih. Pozanimali smo se pri kočevski zadrugi, če tudi ona pripravlja proti astronomskim cenam v kočevskih prodajalnah kakšno podobno intervencijo. Prisluhnite: ZAENKRAT LE PRAKSE Z JABOLKI — Da, tudi pri nas imamo prodajalno, ki pa je zaenkrat kar v našem skladišču. Seveda prodajamo tudi potrošnikom, ki sicer za prodajalno res še ne vedo, to pa nam pride ravno prav, ker je slabo založena. Oglejmo si nekaj cen prodajalne KZ, ki so vsaj pri nekaterih pridelkih občutno nižje kot v trgovini: sladko zelje po 18 do 20 din kg, otrobi po 28 din, med po 450 din, kislo zelje po 40 do 45 dni, krompir po 18 din jabolka po 25 din, jajca po 25 din, fižol po 90 din in čebula po 70 din kilogram. Cene so res nizke — pardon — so bile nizke, ker je prodajalna KZ prodajala po teh cenah še »enkrat lani«. Posamezne kmetijske pridelke, je imela le poredkoma na zalogi in še to v malenkostnih količinah. Tako je torej »konkurenca« KZ zelo šibka, oziroma je sploh ni čutiti. Za konkurenčno borbo je zadruga slabo založena s kmetijskimi proizvodi. Zaenkrat ima za potrošnike na razpolago le jabolka (in še ta slabše vrste) po 50 dinarjev za kilogram. Vse kaže, da bo preteklo še precej Rin-že, predno bo kmetijska zadruga vsaj malo konkurirala s kmetijskimi pridelki trgovini. Kmetijska zadruga namerava urediti tudi svojo prodajalno (ločeno od skladišča) v prostorih KZ, ki jih uporablja zdaj še »Oprema«. Ta zadružna trgovina bo urejena menda spomladi. V Kmetijski zadrugi pa menijo, da njihova trgovina ne bo stalno založena s kmetijskimi pridelki, ker zadruga nima kje odkupovati. Na področju KZ je namreč le malo privatnih kmetov in še te kmetije so zelo oddaljene o» Kočevja. V svoji trgovini bo zadruga prodajala, kolikor bo odkupila. V kmetijski zadrugi pravijo še, da ne bodo imeli nič proti, če bo začela kočevski trg oskrbovati kakšna druga zadruga. ki ima zato možnosti im interes ... ... in potrošniki željno čakamo konkurenco . . . >V to hišo ne pridem več popravljat!« _£ Nebo je bilo mračno, zamegljeno. Veter je raznašal sneg po zmrznjeni podlagi. Na cesti je včasih kdo preskočil lužo, v katero so padale snežinke in se raztapljale. Slonela sem na oknu. Ker je bilo temno, so se mi zdele bele strehe hiš in razsvetljena okna kot v pravljici. Vse je bilo zimsko, svečano. Po cesti je prihajal mlad, velik moški, zavit v plašč, s klobukom na glavi. Ustavil se je pred blokom. Nemirno je hodil pred stavbo in včasih pokljukal na vrata. Spoznala sem ga. Vedela sem, koga išče. Stekla sem v sobo in poklicala Vido. »Prišel je. Spodaj stoji, pred vrati. Čaka te!« sem ji nestrpno pripovedovala. »Kdo?« je vznemirjeno vprašala. »Saj veš. Tisti! Pojdi no hitro!« Nisem ji imela časa vsega povedati. Porinila sem jo po stopnicah, nato pa sem odšla zopet k oknu. Sklonila sem se, in videla, kako sta stala Vida in Dušan tesno skupaj. Snežinke so padale nanjo, se stopile in ji po- časi polzele po obrazu. Toda kljub temu se mu je smejala. Včasih se je zdrznila in se še tesneje privila k njemu. »Te zebe?« jo je vprašal in jo pobožal po licu. »Malo že,« mu je odgovorila. Se tesneje jo je privil k sebi. Vse med njima je bilo tako skrivnostno, lepo. Lepota . .. Nasmehnila sem se. V čem je lepota? Vida mi pogostokrat. pravi: »Vse, kar doživim z Dušanom je lepo. Brez lepote nebi mogla živeti. Lepota je v ljubezni. Lepota osrečuje človeka, ga prevzame, združi s človekom, ali pa ga popolnoma loči od ljudi. Ga osvoji. Naseli se v človekom srcu. Toda vsi je ne razumejo. Pokrijejo jo s plehkostjo in vsakdanjimi frazami. Lepota je v življenju. Ljubim žviljenje! V njem doživim mnogo lepega, ali pa tudi zlega. Vrednost življenja je v lepoti!« Že dolgo sem si želela doživeti kaj takega. Vse, kar sem doživela, je bilo brez vrednosti. Toda tistemu, ki sem ga imela rada, sem bila tuja. Čeprav sva se vsak dan srečala na hodniku V hiši je treba večkrat marsikaj popraviti. Pokvari se to in ono. Pokličeš podjetje. Pride delavec, in zdaj se začne. Delavec ugotovi, da nima tega orodja in gre ponj v delavnico. Ko se vrne, po nekaj minutah spet ugotovi, da je pozabil neko orodje. Potem se spomni spet kaj in sprehajanje od kraja popravila do delavnice se vleče v nedogled. Skratka: ob koncu dela se nabere na delovnem nalogu polovico ur (ali pa še več) ur več, kot jih je bilo resnično opravljenih. Potem pride do takih prizorov: Stranka: »Ne podpišem in ne podpišem, da ste delali 4 ure, sem ostala znanj neznanka. Vedel je, da ga imam rada. Toda kjub temu je ostal tak kot prej — neizprosen. Na plesu sva včasih plesala skupaj, ali se celo pogovarjala. Toda le mimogrede. To vse se mi je zdelo kot sanje, pred katerimi bežim, katerih si želim, toda ostale bodo vedno le sanje. Jutri se bova v šoli zopet videla. Sel bo mimo mene, kot da me ne vidi. Ali pa me bo celo pogledal. Toda samo skrivaj. Ura v zvoniku je odbila osem. Po cesti so prihajali ljudje. Sneg je pobelil vse kotičke. Stresla sem si ga z las in pogledala na cesto. V snegu so s bleščale stopinje, po katerih sta malo prej stopala Vida in Dušan. »Srečna sta!« sem pomislila. Iz »Prvih poganjkov«, dijaškega lista gimnazije v Kočevju Ivan Grivec z ženo na domu v Grčaricah (glej članek na 3. strani) Nesreča zaradi poledenele ceste 17. januarja ob 9.30 uri je prišlo do prometne nesreče na gozdni cesti proti Cinku (pri Staremu Logu). Tovornjak KG? je zaneslo s ceste, da se je zadal v skalo in zvil blatnik in stopnico. Po mnenju komisije ja prišlo do nesreče zaradi poledenele ceste. Škode je le za okoli 50.000 din, bila pa bi večja, če ne bi bil tovornjak prazen. Tečaj RK v Strugah Občinski odbor Rdečega križa v Kočevju je pred kratkim organiziral zdravstveno prosvet-Ijevalni tečaj za vaško mladino v Strugah. Tečaj se je začel 9. januarja in so doslej imeli dve predavanji po 2 uri. Do konca prvega dela tečaja, ki bo trajal predvidoma še do konca zime, pa bodo imeli še 30 do 35 ur predavanj. Prihodnjo zimo pa bodo imeli nadaljevalni tečaj oziroma drugi del sedanjega tečaja in bodo poslušali še 40 ur predavanj. ko pa ste bili tukaj le nekaj več kot eno uro.« Delavec mora popustiti, a zagrozi: »V to hišo ne pridem več popravljat!« Spet drugje: »Ne, toliko ur pa niste delali in vam delovnega naloga ne podpišem.« Delavec: »No, bom pa zapisal tri ure manj.« Koliko jeze, sprehajanja, stroškov, prepirov, zamer, na kakšne ogromne številke naraščajo računi za povsem malenkostna dela samo zato, ker nima delavec, ko pride k stranki, s seboj ročne torbice, v kateri bi imel najnujnejše orodje. Morda bi se dal v nezimskih mesecih skrajšati z bicikli (ali drugače.) čas prihoda na delo in odhoda z dela. Vse to ne bi vplivalo samo na zmanjšanje stroškov popravil, na zadovoljstvo strank itd., ampak bi se verjetno kmalu pokazalo, da imamo obrtnikov dovolj (zdaj vedno stokamo, da jih je premalo, da »ni časa« itd.). Ne samo s predlaganimi izboljšavami (te morda sploh niso dobre, ker jih ni predlagal nekdo, ki se na taka dela razume) skušajte podjetja zadovoljiti stranke. Tudi sami razmišljajte o tem, saj gre končno vse v dobro vsakega posameznika. Neki obrtnik, na primer vodovodni inštalater je obrtnik samo pri vodovodnih uslugah, pri vseh drugih (električnih, zidarskih, mizarskih, krojaških itd.), pa je potrošnik in če on zaračuna svoje usluge drago, se mu to povrne iz stoterih strani. Zato moramo gledati, da bodo vse usluge čim cenejše. r OB ROBU i POŠTENOST NI VREDNA NIC Pred dnevi je našel Dežman Vinko v kočevski cerkvi hranilno knjižico, na kateri je bilo 248.000 din, 10.000 din v gotovini in usnjeno torbico, vredno kakih 4.000 din. Ker je bil v torbici tudi naslov lastnice, Papež Angele iz Ljubljanske ceste št, 1 (župnišče), je mežnar kar sam vrnil lastnici vse, kar je našel. Najditelj je menil, da bo dobil za poštenost vsaj skromno nagrado, saj mu pripada že po zakonu 10 odstotkov od najdene vrednosti. Toda uštel se je. Pobožna ženica meni, da poštenost ni vredna niti dinarja. Drugi primer je podoben prvemu. V trgovini je našla ženska kuverto z 41.000 dinarji. Ker je bil na kuverti naslov, jo je ženska predala naslovniku... in ta jo je bogato obdaril z — 200 (dvesto) dinarji. Najditeljica je lastniku vrnila še tistih 200 din, se mu lepo zahvalila in povedala: — Nikoli več ne bom nikomur vrnila ničesar, kar bom našla. Saj poštenost po vašem obnašanju ni nič vredna. Zakaj bi bil torej človek pošten!? * *4 t »Kaj naj to pomeni?« se je mrmraje vprašal Gray, zakaj Pollard se ni vedel kot človek, ki se predaja. »Roke kvišku!« je nekdo zavpil. Pollard se je zasmejal. Gray je uganil, vsaj zdelo se mu je, da je ■ganil, kaj pomeni divji bes v Pollardovih očeh in trda .odločnost na njegovem obrazu. Že je hotel zavpiti: »Čakajte!« Prav tisti trenutek je Pollardova desnica šinila izza hrbta in se dvignila proti množici. Skoraj kot salva je odjeknilo šest revolver-Bkih strelov prav takrat, ko je Pollardov kazalec pritisnil na petelina. Za hip se je zdelo, da je Pollard obstal pod pritiskom krogel, ki so se zarile vanj. Potem se je počasi zgrudil, najprej na koleno, potem pa je padel na obraz. Iz rok mu je zdrknil samokres, ki se ni bil odzval pritisku njegovega kazalca. Noge so udarile po pesku, potem pa je bilo vse tiho. •*- Stražniki so se počasi približali. Pollard se ni več ganil. Nekdo je pobral njegov samokres in pogledal bobnič. »Za vraga,« se je začudil. »Glejte, prazen je.« »Prav to sem si misli,« je zamrmral Gray. 24 _ Zucker se je nagnil nad zelenkasto lečo po-večevalnika. Pod njim je naravnal zaslon, pokazale so se črke. »Glejte,« je rekel Grayu, ki je stal zraven njega z obvezano roko. Precej krvi je bil izgubil Gray, krogla, ki se je odbila od stene, se mu je po strani zarila v mišico. Bilo je kake tri ure po Pollardovi smrti na peščeni stezi v zalivu. Graya so najprej odpeljali v ambulanto, kjer so ga obvezali. Potem je prišel kapetan Zucker ponj. »Kaj pa je?« je pohitel Gray. »Ali denar?« »Berite,« je rekel Zucker. Gray je bral. Listina je imela naslov »Pogodba o družabništvu«. Naglo je Gray preletel prve vrstice. Malce razočaran je bil. »Prepričan sem bil, da bomo iz tega izvedeli, kje je denar,« se je namrgodil. »Tole ni nič drugega kot družabniška pogodba med Pollardom in...« Utihnil je, se odmaknil, pomežiknil in se spet nagnil nad povečevalnih. »In Me Creery-jem?« je zelo začudeno prebral. »Z Davidom Mc Creeryjem?« Kapetan Zucker se je zasmejal. »To je torej ozadje Me Creeryjeve sleparije iz leta 1946. Ta Pollard je bil Me Creery jev tajni družabnik, prizadeven, vendar skrit. David Me Creery je bil očitno le pročelje, tisti človek, ki je v tej zadevi prvi odgovarjal. Med gangsterji je že takšna navada, da je v vsakem primeru le po eden spredaj, pravi krivec pa ostane skrit. Me Creery in Pollard sta se s to listino tudi zavarovala drug proti drugemu, če bi ta ali oni hotel drugega priviti.« »Pa denar?« je Gray vztrajal pri svojem. Ni mogel jasno misliti, vendar so mu misli kar naprej uhajale nekam daleč, k velikim, dobro skritim zavojčkom denarja, ki bi ga David Me Creery dobil, ko bi odsedel kazen. »Kaj menite, od česa je Pollard zadnja leta živel kot velik gospod? S čim neki si je kupil podjetje? S čim je finansiral svojo politično kampanjo? S prisleparjenim denarjem. S čim drugim neki?« Gray je prikimal, kapetan Zucker pa je nadaljeval: »Mike, če hočete o kom kaj več izvedeti, se pozanimajte za njegov bančni račun. Primerjajte njegove prejemke in izdatke. Ce ga česa sumite, boste dobili od banke v desetih primerih devetkrat pravi odgovor na svoje vprašanje. Tudi s Pollardom je bilo tako.« »Melissa? Ali ste že...« Kapetan Zucker je prikimal. »Da, da, zdi se mi, da imate tudi v tem primeru prav. Malce smo se pozanimali. Več let je kdaj pa kdaj malce izsiljevala. Zasledili smo nekaj njenih nekdanjih prijateljev, ki so priznali, da so ji na zahtevo dajali denar. Teden dni pred njeno smrtjo se je njen bančni račun občutno zvišal, Pollardova vsota pa se je skrčila skoraj za prav toliko. Ne vem sicer, kaj se je zgodilo, vendar se zdi...« »Vem,« je rekel Gray. »Trenutek! Teden dni pred njeno smrtjo... Da, prav takrat si je Beverly izposodila pri Me Creeryju fotoaparat. Že od vsega začetka sta bili obe dekleti poučeni o tem. Ničesar vam še nisem povedal o mizi Davida Me Creeryja. Prepričan sem, da je ena izmed njiju našla pogodbo v skrivnem predalu tiste mize. Tam je bila skrita najbrž več let. Ce bi jo bila policija našla, bi bržkone tudi vedela, kam je izginil denar, ki ga je poneveril pokojni Me Creery.« »Torej sta fotografirali pogodbo?« »Nekdo jo je, če je nista dekleti. Zdi se mi, da se je Melissa približala PoIIardu, potem ko je spoznala, kaj je našla. Tako je začela izsiljevati. Bržkone se ji niti sanjalo ni, kako zelo se je Pollard bal, da bi prišel v liste. Ali pa je morda zahtevala preveč, kdo bi vedel. Po mojem je Pollard najel dva, ki sta mu pomagala vdreti v stanovanje, da bi s silo odnesli pogodbo ...« »To sta bila Yates in Ferguson,« je rekel kapetan Zucker. »Da, ta dva. Melisso je sicer ubil Yates, vendar so bili vsi trije enako krivi. Prav zato se j« Pollard iznebil Fergusona, ko se je ta obtožil umora Beverly Bondove.« Zucker se je nasmehnil: »Rad bi vedel, kakšen obraz je napravil Pollard, ko je izvedel, da ima Beverly kopijo tiste pogodbe, zaradi katere je morala Melissa umreti.« KONEC PRIHODNJIČ