L-,- faitnlna platan« t gotortnl. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. IterUbl Bin lil TRGOVSKI LIST Časopis trgovino, industrijo in obrt «*ro6nlna za Jugoslavijo- letno 180 Din, za y2 leta 80 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Plača ln toži se v LJ ubijam Uredništvo ln upravnlitvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poitni hranilnici v Ljubljani 11JM L*te XIV. Telefon it. 2552. Ljubljana, v soboto, 28. novembra 1931. Telefon St. 2552. štev. 137. Davčne dolžnosti potnikov in agentov Iz vprašanj, ki nam dohajajo v zadevi davčne dolžnosti potnikov in agentov izhaja, da na eni strani davčne uprave ne postopajo do cela enotno, na drugi strani pa prizadetim predmetni predpisi niso do cela jasni. Potniki in agenti podlegajo pod gotovimi pogoji uslužbenskemu davku, so v službenem razmerju, pod gotovimi pogoji pa pridobnini. Pravilnik k zakonu o neposrednih davkih opozarja davčne uprave, da morajo v vsakem primeru ugotoviti, kdaj podlega potnik ali agent uslužb. davku. Predvsem morajo ugotoviti, ako so potniki in agenti v služb, razmerju. Po tolmačenju pravilnika takega razmerja ni, če posluje potnik, zastopnik ali agent trgovskega podjetja kot samostojen podjetnik. Glavni znaki za presojo, ali je potnik ali agent samostojni podjetnik, obstoje v značaju njegovih poslov. Za samostojnega podjetnika ga je smatrati vedno, če trpi v sklenjenih kupčijah sam riziko izgube, če se ravna višina njegovega dobička zlasti po njegovemu lastnemu delovanju in potemtakem v bistvu ni odvisen od podjetja, katero zastopa. Taki primeri se po izvajanju pravilnika pojavljajo zlasti takrat, kadar utegnejo take osebe, ne da bi na to ne- posredno vplivalo podjetje, ki ga zastopajo, ukoriščaje konjunkturo same vplivati na višino svojega dohodka. Potujoči agenti in trgovski potniki, ki so samostojni podjetniki v smislu navedenih določil plačajo pridob-nino, toda ne v izmeri 8 odstotkov od doseženega dobička, marveč ne glede na višino dohodka v pavšalnem iznosu 1000 Din. Davek v tej izmeri se plača pred začetkom izvrševanja v prvi polovici leta v celem letnem iznosu po 1000 Din, če se pa poklic prične izvrševati v drugi polovici leta pa v znesku 500 Din. če se potujoči agent ne more iz. kazati s potrdilom o plačanem davku, mora poleg rednega davka plačati kot kazen še enkratni iznos rednega davka. Potujočim agentom in trgovskim potnikov služi kot dokaz o plačanem davku davčna karta, katero dobe pri davčni upravi za nabavno ceno. Potujoči agenti, trgovski potniki, ki pridejo iz inozemstva radi nakupa, prodaje in sklepanja trgovskih poslov v obče v tuzemstvu, plačajo ta davek na obmejni carinarnici ob dohodu v našo državo. Oni potniki in agenti, ki ne izvršujejo posla hodeč od hiše do hiše, spadajo slejkoprej pod pridobnino. Pokopana prosta trgovina Anglije Iz Londona beremo? Visokozaščitna glavna fronta »narodnega bloka« v angleškem parlamentu je izvojevala svojo prvo zmago v brezupno neenakem boju s še vedno bolj ali manj prosto trgovino zagovarjajočimi sodelavci Macdonal-da. Da prepreči revolto, ki sta jo precej javno takoj v prvih dneh novega parlamenta napovedala voditelja ekstremno visokozaščitne parlamentarne večine Cunliffe-Lister in Amery, si je vlada pod provizorično odredbo pustila dati pooblastilo za pobiranje uvozne carine na vse tovarniške importe, še preden se je pod mandatom »proste roke« mogla odločiti za permanentno tarifo. Novi zakon pooblašča trgovskega ministra, da pobira od vseh fabrikatnih importov carino do 100 odstotkov njih vrednosti, v kolikor prihajajo v »anormalnih množinah«. Najprvo pridejo na vrsto steklo, noži, kirur-gični inštrumenti, sesaljke prahu, pisalni stroji, barvane bombažaste rute, platnene tkanine itd., torej blago ko j ega uvoz se je v zadnjih tednih skoraj podvojil. Veliko drugih fabrikatnih importov pride na vrsto najbrž v bližnjih tednih, če ne morda vsi. Novi carinski zakon naj ima kot provizorična odredba le veljavnost šestih mesecev. Seveda, če je ta odredba enkrat vpeljana, jo bo pozneje težko odpraviti, ne glede na to, da jamči trajnost že sestava novega parlamenta. Novi zasilni zakon ima smisel in pomen le kot predhodnik do trajne tarife. Pričakovanje, da bo morala druga narodna vlada zaščit-nocarinskim zahtevam konservativnih poslancev brez dolgega odlašanja ugoditi, je naravno povzročilo po volitvah anormalno naraščanje uvoza, ker so hoteli importerji dobo carinske prostosti hitro še po možnosti izkoristiti. In res so se nakopičile v zadnjih dneh v Angliji ogromne množine najraznovrstnej-šega blaga. Tako se je zabrisal uvoz ovirajoči vpliv funtovega razvrednotenja. Ekstremisti zaščitne carine pa še niso zadovoljni. Zahtevajo, da se nova zasilna odredba raztegne tudi na živila. Vlada je obljubila skorajšnje vložen j e posebnega predloga za zaščito poljedelstva proti inozemski konkurenci. Med drugim bo skoraj gotovo zagotovila, domači in držav-nobritski žitni produkciji gotove prodajne količine in cene z določitvijo mlevskih kvot in premij. Toriji (konservativna stranka) hočejo pa tudi v tem vprašanju postopanje vlade že vnaprej vezati z izsiljenjem provizoričnih zaščitnih odredb, še preden je izdelana trajna ureditev, ki je umevno zelo komplicirana. Vse to torej ni nič drugega kot stari klic angleškega konservativiz-ma, naj se angleški imperij proti ostalemu svetu zaprč in naj bo gospodarska enota zase. Ker je pa vse življenje sveta danes tako vsestransko prepleteno, se načrt Angležev ne bo mogel tako gladko izvesti. In že beremo o protiukrepih Francije itd. Vinski sejem v Ivanjkovcih se vrši dne 10. decembra v dvorani kolodvorske restavracije. Na sejmu bodo razstavljena izključno vina iz ormoško-lju-tomerskega vinarskega okoliša. Dobila se bodo znana sortna vina, kakor šipon, rizling, beli burgundec, muškatni silvanec, rulandec itd. ter mešani nasadi, vse v prvovrstni kvaliteti. Cene so za’ ta izborna vina letos izredno ugodne. Železniške zveze so skrajno ugodne. Csnovanje seltci/e hnjigcivžnih ped/eii/ za Dravsfeo banovino V četrtek, 26. t. m. se je vršil v mali dvorani »Trgovskega doma« v Ljubljani sestanek knjigotržnih podjetij, ki ga je sklicala na željo nekaterih podjetij Zveza trgovskih gremijev za Slovenijo v Ljubljani. Sestanek je otvoril g. I. Pribošič, nakar je tajnik Zvez trgovskih gremijev g. I. Kaiser podrobno obrazložil pomen sekciije za knjigotržna podjetja. Knjigotržna podjetja, ki so včlanjena v gremijih, niso imela doslej posebne strokovne organizacije, ki bi se zavzemala za njihove specijalne interese in ki bi uravnavala medsebojne odnošaje med knjigotržnimi podjetji. Kakor vse druge stroke, tako pa se tudi knjigotržna podjetja bore z najrazličnejšimi težkočami in tudi za nje velja pravilo, da je le v složnem delu mogoče dose-zati uspehe. Ker pa je število knjigotržnih podjetij, ki so včlanjena v gremijih le majhno, se morejo knjigotržna podjetja v okviru gremijalne organizacije udružiti kot sekcija pri Zvezi trgovskih gremijev. Tajnik g. I. Kaiser je obrazložil nato najvažnejše določbe pravilnika. G. Vilko Weixl iz Maribora je v svojem govoru poudarjal važnost zdru žitve knjigotržnih podjetij in z ozirom na težke prilike, ki vladajo v tej stroki, nujno priporočal osnovanje sekcije, nakar se je soglasno sklenilo, da se knjigotržna sekcija pri Zvezi trgovskih gremijev za Slovenijo v Ljubljani, — osnuje. Vršila se je nato volitev sekcijskega odbora, v katerega so bili soglasno izvoljeni gg.: I. Pribošič, Ivan Mesar, M. Pestotnikova, Vilko Weixl Maribor), A. (ioričar (Celje)in A. Šarabon, kot namestniki pa gg.: Herman Hrovat in prof. Osana. Volitvi sekcijskega odbora je sledila obširna razprava o osnutku prodajnega pravilnika za knjigarne v Dravski banovini. Sekcijskemu odboru se je naročilo, da osnutek prodajnega pravilnika podrobno prouči in ga razpošlje vsem sekcijskim članom v izjavo. S tem pravilnikom se bo enotno uredila prodaja knjig, časopisov in modnih [listov v vseh sorlimentnih knjigarnah. Takoj po sestanku se je vršila se ja sekcijskega odbora, na kateri je bil izvoljen za sekcijskega načelnika gospod I. Pribošič, za namestnika pa g. Ivan Mesar. Lastniki in zastopniki knjigotržnih podjetij so pokazali na sestanku mnogo zanimanja za strokovno delo, ki ga bo sekcija vršila, pa smemo zato upati, da se bo razvila v ugledno zastopnico interesov knjigotržnih podjetij. Sejmi in razstave Mednarodna javna dela v naši državi Pred tednom se je vršila v Beogradu konferenca, na kateri so se pretresali predlogi glede javnih del v naši državi; Društvo narodov namerava namreč v svrho pobijanja brezposelnosti uvesti velika mednarodna dela, kjer bi našlo dela veliko število danes brezposelnih delavcev. Ob tej priliki so se iznesli sledeči predlogi glede javnih del v naši državi. 1. Gradnja velike avtomobilske ceste od Jesenic preko Ljubljane—Zagreba— Beograda na Solun in Carigrad. V Zagrebu bi se cesta odcepila in vodila ena na Sušak in dalje v Italijo, druga v Varaždin in Dunaj, prav tako v Beogradu, od koder bi šla cesta v Subotico in Budimpešto. Od Sušaka bi se odcepila proga in vodila do Kotora in dalje v Albanijo. Dolžina vseh teh cest bi znašala kakih 2800 km in so dela preraču-njena na 2 milijardi dinarjev. Vsa dela bi trajala 6 let z dnevno zaposlitvijo okroglo 30.000 delavcev. 2. Gradnja železniške proge Kučevo-Majdanpek-Štulik-Most na Donavi-Stu-lik-Negotin, koje dela bi stala okoli 560 milijonov dinarjev k dnevno zaposlitvijo 5—6000 delavcev za dobo e let. Ta proga bi vezala Francijo in Italijo z Jugoslavijo ter Romunijo in Rusijo na eni strani, na drugi pa Češkoslovaško in Poljsko s Solunom in Jadranskim morjem. 3. Zelo pomemben je tudi predlog za izsušitev Skaderskega jezera, s čemer bi se pridobilo mnogo rodovitne zemlje. Ta dela so proračunjena na 700 milijonov dinarjev. 4. Poudarjala se je potreba po izgraditvi Donavskega in Savskega pristanišča pri Beogradu, za katera dela bi se potrebovalo okoli 500 milijonov Din. 5. Interesanten je tudi predlog, ki govori za regulacijo reke Morave in Vardarja; s tem bi bila podana možnost plovbe direktno iz Rotterdama do Soluna in bi se tako skrajšala vodna pot preko Gibraltarja do Indije, ki je sedaj dolga 7000 km sa 3000 km. Izmenjalna trgovina — sedanja moda Prisilno devizno gospodarstvo je blagovni promet med posameznimi deželami bistveno otežkočilo. Razne dežele hočejo težkoče premagati sedaj z izmenjalno trgovino. Tako je prodala Finska ■v Anglijo količino jamskega lesa in je dobila za to iz Anglijo premog. Ogrska se pogaja z Rusijo glede izmenjave boksita za ruski plinovi premog. Pred kratkim sta se pogodiil Jugoslavija in Poljska glede izmenjave jugoslovanskega tobaka za gornješlesko železo, za cevi itd.; vsa kupčija se ceni na pet milijonov švicarskih frankov. Nemčija se pogaja z Rusijo o veliki izmenjalni kupčiji, pri čemer bi dala Nemčija industrijske izdelke, Rusija pa v prvi vrsti agrarne pridelke. Tudi z Argentino se pogaja Nemčija o izmenjavnem projektu največjega obsega, pri čemer naj bi prevzela nemška industrija v prvi vrsti izgradbo argentinskih prometnih potov in dobavo poljedelskih strojev za argentinsko poljedelstvo. Če bo šlo tako naprej, bodo takšne izmenjalne kupčije med deželami praprodukcije in industrijskimi državami v najbližnjem času močno narasle in se bo gospodarstvo selo zbližalo davno preteklim časom. TRGOVINSKI SPORAZUM MED ČEŠKOSLOVAŠKO IN MADJARSK0 Madjarska agencija službeno javlja, da so trgovinske delegacije Madjarske in Češkoslovaške sklenile v Pragi sporazum, na podlagi katerega je Češkoslovaška določila kontingent za madjarsko moko in žito. Letni izvoz iz Madjarske v Češkoslovaško bi obsegal 7000 vagonov moke in 9000 vagonov pšenice. Carinska 4arifa za pšenico bi znašala 7‘50 Kč. Izvoz gob v Združene države Severne Amerike »Tli© YugosIav Trade Information Office« (New York, 346 Fifth Avenue) sporoča »Glasniku Zavoda za posip. zun. trgovin©« o ameriškem tržišču gob, iz katerega posnemamo naslednje: Amerika producira letno preko 30.000 funtov jedilnih gob, katera množina pa še nikakor ne zadošča za kritje ameriških potreb, vsled česar je Amerika navezana na uvoz. Tako je bilo n. pr. leta 1930 uvoženo 7,986.000 funtov konservi-ranih gob v vrednosti dolarjev 2,030.000 in 1,248.000 funtov posušenih gob v vrednosti 936.000 dolarjev. Na ameriškem tržišču se namreč prodajajo sveže, posušene in konservirane gobe; uvaža pa se le slednji dve vrsti in to v največji meri iz Francije, ki sama partici-pira z okroglo 90 odstotki, med tem ko je delež Jugoslavije v 1. 1929. znašal le 0*15 odst. Pripomnimo naj še, da je v U. Š. A- le pet tvrdk, ki se pečajo s konzerviranjem gob, a ne ena ne s sušenjem. Zato konkurenca s strani domačih tvrdk pri posušenih gobah sploh odpade, med tem ko je pri konzerviranih vedno večja. Za vse naše izvoznike pa je važno, da se točno drže ameriških pogojev glede uvoza gob. Predvsem bi bilo povdariti, da bi naši izvozniki morali prilagoditi cene cenam na ameriških tržiščih. Francoske gobe se plačujejo po 77 centov za funt ter plačano carino franco dok. Naši izvozniki pa običajno zahtevajo po 1*30 dolarjev za kg brez carine in prevoza, kar pomeni, da bi ameriški uvoznik moral plačati po 90—95 c. za funt jug. gob. Druga važna zahteva je, da se gobe izvažajo v škatljah s 5 funti teže. Škatlje morajo biti okrogle, 62/8iinch. visoke in 83/4 Inch v premeru. Na njih mora biti naznačena država porekla ter napis, da vsebujejo 5 funtov netto vsebine; od zunaj morajo biti lepo okrašene. Te škatlje je treba nato po 20 skupaj zabiti v lesen zaboj tako, da vsebuje tak zaboj po 100 funtov nettovsebine. Važno je, da je vsa teža označena v .funtih (Ib?,) in ne v kg. Sploh polagajo ameriški uvozniki največjo pažn jo na to, da blago i po kvaliteti i po načinu pakiranja popolnoma odgovarja ameriškim zahtevam. Japonci se 11. pr. tega točno drže, vsled česar osvajajo ameriško tržišče. Po carinski tarifi iz I. 1930. § 768 je treba plačati za uvožene sveže ali posušene gobe 10 centov za funt in 45% od vrednosti. Na drug način pripravljene ali konzervirane gobe obstoja carina v iznosu 10 centov za funt na izpraznjeno težo in 45% od vrednosti. V primeru s carinsko tarifo iz 1. 1922 vsebuje ta precej povišane postavke, kar je pač precejšen vzrok, da se kupčije ne razvijajo tako, kot prejšnja leta. Kazen tega pa se inozemci, ki se nahajajo v Ameriki — in edini ti so konzumenti posušenih gob — vedno bolj amerikani-zirajo ter raje uživajo ameriške sveže gobe. Naj navedemo tukaj še nekoliko večjih ameriških tvrdk, ki se pečajo s trgovino z gobami: 1. Abel Reggio, 105 Hudson Street, New York, City; 2. Finck-Jones Lubby, Inc.; 6 Harvi-son Street, New York City; 3. B. Javor, 129 Rivington Street, New York €ity; 4. International Mushroom Importing Coinpany, 264 East Houston Street, New York City; 5. New York Mushtvom Importing, 193 East Houston Street, New York City in 6. Strohmever & Arpc, 139 Franklin Street, New York City. Ker ima vsaka teh tvrdk svoje posebne pogoje tičoče se trgovine z gobami, zato je važno za interesente, da se prej natančno informirajo o teh pogojih ter da se jih tudi točno drže. Če kje, potem moramo tukaj priporočati vsem našim izvoznikom, da so v svojih odgovorih čim bolj točni in hitri. , Z malo dobre volje in solidnosti bi mogli naši produkti najti v ameriških konsumentih dobre odjemalce, vsled česar je priporočati, da stopijo naši izvozniki: v direktne stike z ameriškimi tvrdkami. Kartel producentov mehkega lesa rati dela. Ko bi to delo bilo dovršeno Pod tem paslovom piše,,v »Drvotržcuc g. Dovjek med drugim sledeče: , Ko je začetkom letošnjega leta zajela gospodarska kriza tudi lesno industrijo, je bil na podlagi sklepov ankete naših lesnih industrijalopv ustvarjen jugoslo-vansko-romunski lesni kartel »Union Bois.« Nampn tega kartela je bil preprečiti nadaljoi padec cen, uvesti enotno klasifikacijo in normirati plačilne po- e°Toda kmalu se je izkazalo, da je od lega kartela imela korist le Romunija, kajti cene lesu so bile določene tako visoko, da naš les, ki je kvalitativno slabši od romunskega ni mogel uspešno konkurirati« Razen tega pa je bila tudi organizacija kartela nedostatna, kajti v njem je bilo zastopano le nekaj naših naj večjih lesnih industrij. Vsekakor bi bilo potrebno,.da b),, se prej stvorila organizacija vseh domačih lesnih industrij ter bi šele nato ta organizacija stopila v internacijonalni kartel. V poslednjem času pa se namerava napraviti še neko drugo napako. Na injčijativp Zavoda za pogpeŠpva-nje zunanje trgovine se dela na ustvaritvi lesnega kartpla med našo državo in Poljsko, h kateremu naj bi pozneje pristopile tudi vse druge evropske države izvoznice lesa. Mnenja smo, da napake, ki so se že enkrat napravile, se ne smejo več ponoviti. , Predvsem bi bilo nujno potrebno, da bi zadevo vzela v reke država, oz. ministrstvo za šume in rudp, kot Ipstnik največjega lesnega podjetja v državi, kot voditelj vse lesne politike in končno kot organ oblasti, ne pa Zavod za pospeševanje zunanje trgovine. Ministrstvo za Šume in rude naj bi nato pritegnilo kolikor mogoče veliko število naših podjetij in šele ko bi bila tako zastopana večina vseh naših lesnih industrij, naj bi se prešlo k sklepanju kartela — ako bi se to smatralo za potrebno. Na ta način doprinešeni sklepi večine naj bi potem postali imperativ za manjšino, ki bi tako ne mogla ovi- IU11 »V. ----- naj bi še takoj' podvzela revizija kartela z Romunijo kot našo najjačjo. konkureu-tinjo in šele nato pričelo ustanavljati kartele z drugimi državami. Je pa še neki drugi razlog, ki govori za to, da mora vodstvo prevzeti država. Romunska vlada je namreč takoj po sklenitvi kartela z našo državo znižala želpžniŠko tarifo za les za 25 odstotkov, znižala pa je tudi kolekovino od P33%_ na 1 % in razen tega prenehala pobirati cestnino ter dajala članom udruženja prednost pri nakupu za 8%. Gotovo je, da je bila s tem podana še večja neenakost v konkurenci z našim lesom, ker mi takih ugodnosti nismo uživali. Dokler pa se popolnoma ne izenačijo pogoji trgovanja in to je v veliki meri odvisno od države, je vsako karteliranje popolnoma iluzorno ter v škodo nasi lesni industtiji in v korist tuji. L- - J C O HO- knllgovodstvo VSAK DAN BILANCA „KARTOTEKA“ d z o. z. Ljubljana, Šelenburgova 6/1 Telefon štev. 33-38 J* A V' V L>\.) 'J J>l iK/i * t Zvišanje zavarovalne premije pri OUZD in znižanje podporne dobe od 12 na 6 mesecev Od dne 1. decembra tega leta je po odredbi ministra za socialno politiko in narodno zdravje bolniško zavarovalna premija za ljubljanski Okrožni urad zvišana od 6 na 6-5 odstotka, za ostale urade pa do 7 odstotkov. Tedenski bol-uiški zavarovalni prispevek se tako v najvišjem mezdnem razredu zviša od Din 17-28 na Din 18*72, od česar odpade na zavarovan, delavca Din 1061 namesto preje Din 9’94. Odredbo utemeljuje ministrstvo s težko krizo, v kateri se vsled splošne gospodarske krize nahaja tudi bolniško zavarovanje. Celotno zvišanje bo,doseglo eno dvanajstino sedanjih prispevkov ali okroglo 3 milijone dinarjev letno. Od istega dne dalje je najdaljša podporna doba v bolniškem zavarovanju znižana od enega leta na pol leta. To znižanje ima veljati za čas trajanja sedanje finančne krize. Za zavarovance pri bolniški blagajni Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani se prispevki niso zvišali. m Povpraševanje po našem blagu. Neka večja italijanska tvrdka išče ponudbe za 20 vagonov ječmena in 20 vagonov plev. Ponudbe sprejema Zavod za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu. Trgovine v nedeljo pred Sv. Miklavžem, dne 29. t. m. smejo biti ves dan odprte. Načelstvo gremija trgovcev v Ljubljani. Xjii!iijjnjlbi toru SLADKORNA PORABA V NEKATERIH DRŽAVAH Med deželami, ki porabijo največ sladkorja, so v ospredju Zedinjene države, Holandija in Anglija s ča. 50 kg sladkorne porabe na osebo na leto. — Danec porabi 45 kg, Čehoslovak 28 kg, Francoz 27, Nemec 25, Avstrijec; 25. Italijan 10, Jugoslovan 7'2, Slovenec 11 kg itd. Seveda pa teh številk, v katerih je tudi marmelada, jams itd., ne smemo vzeti absolutno. V deželah, kjer je mnogo sadja z veliko sladkorno vsebino, poraba toploto prinašajočega čaja itd. manjša, bo ob sebi umevno tudi poraba sladkorja manjša. Tečaj 27. novembra 1931. Povpra- ševanje Din Ponudbe Din DEVIZE: Amsterdam 100 h. godd. 2273-64 2280-48 Berlin 100 M — •— —•— Bruselj 100 belg .... 787 16 78952 Budimpešta 100 penerO . •— —•— Curib 100 fr. 1097-85 1101-15 Dunaj 100 šilingov . . . —- London 1 funt 197-73 205-23 Newyork 100 dolarjev . 56 9-79 5666-79 Pariz 100 fr 221-76 222-42 Pravta 100 kron 167-75 168-25 Stockholm 100 Šved. kr. • — 294 64 Trst 100 lir 28864 TUDI HOLANDSKA POVIŠUJE SVOJE CARINE Holandski parlament je sklenil zakonski predlog za povišanje vseh carin za 25 % od dosedanjih. Holandska je v kratki dobi petih let že parkrat povišala svoje carine ter mnogokrat spremenila svoj carinski zakon iz 1. 1924. Letošnje povišanje se tiče predvsem povišanja carine ila sveže meso in krompirjevo moko ter stopi v veljavo 1. januarja 1932 za dobo treh let. Že v 24 urah barva, plasira in kemično anali ab- leke, klobuka Itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnik* in manšete. Para, suSi, manga in lika domala perilo tbvarna JOS. REICH. NOVA TRGOVINA Mtiiane cene premog — zdrava drva I^EčIŽNKO, Celovška 37 (blizu velesejma Kdor podpira »Trgovski list« koristi skupnosti, koristi pa najbolje tudi samemu sebi! S tobakom obdelani svet v Italiji je meril v preteklem letu 43.600 hektarov in je dal produkcijo 583,000 centov, to je za 13-9 in 21/1 odstotkov več kot leto prej (38.300 in 482.000). Carino v Egiptu bo vlada na novo zvišala. To je četrto zvišanje v teku novembra. Tiče se v prvi vrsti umetne svile in živil. Obtok bankovcev v Jugoslaviji je bil po izkazu Narodne banke z dne 22. t. 111. v znesku 5077 milijonov dinarjev krit v zlatu s 30 68 odstotki, v zlatu in devizah s 37*17 odstotki. V češkoslovaški lesni industriji se je pojavilo močno gibanje za ustanovitev vsaj večinskega'kartela, da se doseže sporazum glede minimalnih cen. Zlasti podpira to gibanje slovaška lesna industrija. Izvoz žita iz Rusije se je zopet pričel. Gre v Holandijo, Anglijo, Francijo in Italijo. Petletni načrt ni dosežen; produkcija vseh ruskih gospodarskih panog je narasla v prvih desetih letošnjih mesecih za 19-4°/o proti isti lanski dobi namesto za predvidenih 45 odstotkov. Prepovedan je iz Ogrske eksport kovanega in nekovanega denarja ter eksport platine in srebra. Eksport žlahtnih kovin je dovoljen v bodoče le s privoljenjem Narodne banke. Število brezposelnih v Nemčiji je naraslo v prvi polovici novembra za 220 tisoč na 4,840.000. Banka v Danzigu je znižala z veljavnostjo od 24. t. m. obrestno mero od 6 na 5°/o, lombardno obrestno mero od 7 na 6 odstotkov. Mednarodni borzni indeks, izračunjen iz delniških indeksov desetih efektnih borz, je padel v tednu 21. novembra — 28. novembra od 47-0 na 45"7°/o, pri čemer je indeks koncem 1. 1927 enak 100. Zaloge bakra so po londonskih poročilih narasle v oktobru za 20.000 ton. Danska krona ostane pri funtu, do- čim sta se švedska in norveška krona obrnili od funta proč k dolarju. Investicije električnih družb v Italiji so znašale 1. novembra t. 1. 12.247 milijonov lir proti 10,921 milijonom 1. januarja t. 1. Francoske železniške tarife bodo zvišane za 25 odstotkov, v svrho izenačenja deficita pri železniških družbah. Obtok bankovcev v Češkoslovaški je po zadnjem izkazu Čslov. Narodne banke v znesku 6386 milijonov Kč krit v zlatu in devizah s 35-9°/0. Stabilizacija pesete je bila proglašena 24. t. 111. Obtok bankovcev v Španiji znaša sedaj 4975 milijonov peset, a ga more Španska banka kriti do 5500 milijonov. Anglo - Persian Oil Co letos ne bo izplačala nobene vmesne dividende. — Zaključna dividenda bo zavisna od končnega rezultata. Brezposelnih v Avstriji je ca. 365 tisoč, in obstoji bojazen, da se bo to število dvignilo v prvi polovici decembra na že lani doseženo višino 400.000. Cena živine v Ogrski je padla na novo rekordno globino in je to posledica splošnega zastoja v izvozu, povzročenega po deviznih zaporah. Novo tekstilno podjetje v Mariboru hoče ustanoviti bivši solastnik Mariborske tekstilne tovarne Lobi. Novo zadrugo za izvoz jajce bodo ustanovili v Beogradu in se vrši te dni ustanovni občni zbor. Zlato kritje bankovcev v Švici je 156 odstotno, v Holandiji 86 odstotno, v Nemčiji 27-5 odstotno (teden prej 267). Dohodki Nemške državne železnice v letu 1932 so proračunjeni na 3800 milijonov mark, dočiih so znašali leta 1929 še 5300 milijonov mark. Avtomobilna produkcija v U. S. A. je padla na rekordno globino, ki bi jo komaj smatrali za možno. Od 60.000 tedenskih avtomobilov v juliju, 50.000 v avgustu in 40.000 v septembru je padla v prvem novembrovem tednu na 8600 kosov, kar je za 73°/o manj kot v istem lanskem že itak slabem tednu. Brezposelnost na Japonskem se širi čimdalje bolj. V 23 večjih mestih so našteli že 2,840.000 brezposelnih. Socijalno-politične določbe novega obrtnega reda (Poročilo zborničnega tajnika dr. Ivana Plessa na plenarni seji Zbornice TOI.) (Kom ec.) Obrtni red navaja važnejše razloge, radi katerih se more tako od strani delojemalca, kakor tudi od strani delodajalca razvezati službeno razmerje tudi brez odpovedi. Razlogi so v glavnem isli, ki veljajo že po dosedanjem obrtnem redu. Obrtni red vsebuje nadalje točnejša določila glede odškodnin, ki pripadajo delodajalcu ali delojemalcu v primerih, ko se službeno razmerje razveže predčasno. Spori, ki nastanejo vsled tega, spadajo pred razsodišče ali redno sodišče. Vsak delodajalec je dolžan, ko prestane službeno razmerje, izdati delojemalcu na njegovo zahtevo in njegove stroške spričevalo o trajanju in vrsti službe in ne sme niti z besedami niti z znaki pristaviti nekaj, kar bi delojemalcu oteževalo sprejem v drugo službo. Spričevala se morajo overiti v treh dneh pri obvezni organizaciji, kateri pripada delodajalec in ako takih ni, pri občini. Ako zahteva delojemalec, da se mu izda poleg gornjega spričevala tudi še spričevalo o njegovem moralnem vedenju, vrednosti in spretnosti pri delu, mora delodajalec tej zahtevi ugoditi. Obširna določila vsebuje novi obrtni red glede pravnih odnošajev vajencev napram učnemu gospodarju, o učni pogodbi in posebno glede obrtniških pomočnikov. Kakor dosedanji obrtni red pozna tudi novi delavske knjižice za obrtniške pomočnike, tovarniške delavce in trgovske pomočnike, katerim niso poverjene važnejše službe. Izdajala jih bodo poleg občin tudi pristojna obvezna udruženja. Obrazec za poslovne knjižice, v katerih bo morala biti tudi slika lastnika knjižice, predpiše minister trgovine in industrije. Za industrijska (tovarniška) podjetja je tudi po novem zakonu predpisan delovni red, ki ga mora podpisati last-n'k podjetja. Minister za socijalno politiko in narodno zdravje bo predpisal obrazec za delovni red. Protizakoniti delovni redi, odnosno koji niso pravilno izdani, se morajo po zaslišanju pristojne gospodarske in delavske zbornice z odlokom upravne oblasti I. stopnje popraviti in zamenjati. Proti takemu, odloku ima lastnik podjetja pravico pritožbe na bana. Novi obrtni red vsebuje posebno poglavje glede službenega razmerja med delodajalci in trgovskim in drugim višjim pomožnim osebjem. Deloma so v to poglavje povzeta določila zakona o trgovskih pomočnikih z •' dne 16. januarja 1910, deloma so v njem popolnoma nove določbe. Določila .veljajo za pomožno osebje, ki je zaposle-* no v trgovinskih obratih z izvrševanjem pretežno trgovsluh aili višjih netrgovskih poslov ali pisarniških poslov in za katere je taka redna zaposlitev glavni poklic, kakor tudi za pomožno osebje, ki je zaposleno z opravljanjem takih služb v ostalih obratih, ki spadajo pod zakon o obrtih, v kolikor ne veljajo za nje na podlagi posebne pogodbe ugodnejši pogoji. Ta določila ne veljajo za učence (vajence), kakor tudi ne za osebe, katerim se poverjajo s^ino izjemoma trgovski odnosno višji netrgovinski ali pisarniški posli, kakor tudi ne za one, ki opravljajo pretežno podrejene posle. Glede teh, oseb velja konkurenčna !prep«vecl, t. j. take pomožne osebe ne smejo brez privoljenja delodajalca niti imeti samostojnega trgovskega podjetja niti v kupčijski stroki delodajalca delati kupčij za lastni ali pa za tuj račun. Ako ravna službojemalec proti, temu določi-. lu, sme službodajalec zahtevati povračilo povzročene škode ali pa tudi zahtevat^ da kupčije, sklenjene za račun delojemalca, veljajo za njegov račun. Gle-. de poslov, sklenjenih za tuj račun, sline zahtevati, da mu delojemalec preda doseženi dobiček odnosno odstopi pravico do tega zaslužka. Prav tako*je delojemalcu prepovedano, da brez privoljenja delodajalca sprejme za svoj ali tuj račun naročila za posle, ki spadajo v obseg delodajalčevega podjetja. V teh posiih se ne smejo tudi ne udeležiti istočasno z delodajalcem iste licitacije. Pravica do odškodnine preneha v 3 mesecih od dneva, ko je delodajalec izvedel za kupčijo, vsekakor pa po preteku 5 let od sklenjene kupčije. Ako je delojemalec po vstopil v službo radi bolezni ali nesreče oviran opravljati svojo službo, ima pravico do plače za 6 tednov, ako ni tega zakrivil namenoma ali vsled velike nepozornosti. Po preteku nepretrganih 5 let pripada delojemalcu pravica do plače za dobo 8 tednov, po 15 letih za 10 tednov, po 25 letih pa za 12 tednov. Delojemalec ima pravico do plače tudi v primerih, ko je za sorazmerno kratek čas vsled drugih važnih razlogov oviran izvrševati službo, ako ni tega sam zakrivil. Ženske, ki se nahajajo v službenem razmerju, pridržijo pravico do plače za dobo 6 tednov po porodu in v tem času se jih ne sme zaposliti. Ako je dogovorjeno, da obstoja plača izključno ali delno v deležu na dobičku iz vseh ali samo iz gotovih kupčij (taniti jejnafi), ali ako je dogovorjeno, da mora biti dobiček’merilo za določilo višine plače, se mora izvršiti obračun za pošlo poslovno leto, ako ni posebnega dogovora, na podlagi bilance. Delojemalec ima v tem primeru pravico do vpogleda v knjige v prisotnosti delodajalca. Ako služi delojemalec pri istem podjetju nepretrgoma 6 mesecev, se mu mora dati v teku leta lOdnevni dopust, p > 5 letih službe 2 tedna, po 10 letih 3, p*> 15 letih 4, po 25 letih 5 tednov. Kdaj se sme nastopiti dopust, se določi dogovorno z ozirom na obratne, razmer« na način, da se uslužbenci po potrebi izmenjavajo pri nastopu dopusta. Ako niso v podjetju zaposleni več kot trije uslužbenci, se sme deliti dopust na dva približno enaka dela. Dopust se mora izkoristiti v teku leta. Za čas dopusta ima uslužbenec pravico do plače. V dopust se ne sme všteti čas, v katerem je bil delojemalec vsled bolezni ali nesreče oviran opravljati službo. Zahteve iz službenega razmerja, ki se tičejo plače in odškodnin za izdatke, kakor tudi za vrnitev predujmov, zastarajo v treh letih. Novi zakon prinaša glede prenehanja službenega razmerja in glede odpovedi bistveno drugačna določila. Službeno razmerje, dogovorjeno za poskušnjo, se sme skleniti najdalje za dobo 1 meseca in v tem času se sme od obeh delov in vsak čas razvezati. Ako ni bilo drugače dogovorjeno ali ni krajevnih običajev ugodnejših za delojemalca, sme delojemalec in delodajalec razvezati službeno razmerje s potekom vsakega koledarskega četrtletja po predhodni 6tedenski odpovedi. Po preteku 5 službenih let zjnaša odpovedni rok B mesece, po 15 letih 4 mesece, po 25 letih 5 mesecev. Odpovednega roka se ne sme skrajšati pod 1 mesec ali tudi ne nad 6 mesecev in se mora končati zadnjega dne koledarskega meseca. Ako je službeno razmerje trajalo nepretrgoma najmanj 10 let, pripada delojemalcem, katerim je poverjeno izvrševanje višjih trgovskih ali višjih tehničnih poslov, v primeru, da se službeno razmerje razveže, odpravnina, ki znaša po 5 letih 4mesečno plačo, po 15 letih 6mesečno, po 20 letih 9miesečno, a po 25 letih 12mesečno plačo, katero je prejel delojemalec v zadnjem mesecu. Odpravnina ne pripada delojemalcu, ki ima pravico na pcnzijo po obstoječih zakonitih predpisih. Prokuristom in pooblaščencem pripada dvakratna odprav-. oina v navadnem iznos.u, ako služi pri r istem podjetju najmanj 10 let. Ako se službojemalec za gotov čas po prenehanju službenega razmerja na podlagi pogodbe oipejuje. v ipridobitve-nem delovanju (konkurenčna klavzula), ta dogovor ne velja, če je bil delojemalec v Času dogovora mladoleten ali Če njegova letna plača ob času, ko je prenehalo službeno razmerje, ni presegala iznosa 50.000 Din. Za reševanje sporov .giz službenega razmerja med delodajalci in delojemalci predvideva novi obrtni zakon razsodišče ali sodišče dobrih ljudi. Ustanovijo se pri občem upravnem oblastvu I. stopnje, ki jih določi ban. Razsodišča niso pristojna za spore, ki nastajajo med lastniki podjetij in osebami, ki vršijo važnejše posle (§ 307). Ako ne znaša sporni predmet več kot 12.000 Din, so sodišča kompetentna: 1. za spore radi plač odnosno prejemkov; 2. za spore o obstoju službene pogodite, o začetku, nadaljevanju in koncu učne in službene dobe, kakor tudi o izvrševanju službe v podjetju; 3. za spore v službi, o odškodnini, obračunavanju plač, o početku in o konvencionalnih kaznih;. 4. za spore o vpisih v poslovno knjižico glede i/.preme m b in drugo; '5. za spore glede odpovedi in izpraznitve delavskih stanovanj. Razsodišče tvorijo predsednik in potreba število članov iz krogov delojemalcev in delodajalcev vseh strok in njih namestnikov. Predsednik razsodi-ščnega odbora bo.šef obče upravne oblasti 1. stopnje ali njegov zastopnik s popolno fakultetsko izobrazbo. Člane odbora imenuje ban na predlog gospodarskih in delavskih zbornic. Podrobnejša določila o številu, sestavi in imenovanju članov razsodišča izda sporazumno minister trgovine in industrije z ministrom pravde in ministrom za socijalno politiko s pravilnkom. Član se imenujejo na štiri leta. Ako član ne prihaja redno na seje, ga sme predsednik razsodišča kaznovati z globo v iznosu 500 Din, kakor tudi na plačanje vseh stroškov. Člani imajo pravico ua povrnitev efektivnih izdatkov. Razsodišča sklepajo v sejah treh članov: predsednik, odnosno njegov na- mestnik in dva člana odbora. Razprava je ustna in javna, razen sej odbora. Sklepa se z večino glasov. Sodba je izvršna v 8 dneh po proglasitvi. Izvršbo izvrši na predlog stranke obča upravna oblast I. stopnje. Podrobnejša določila za postopek razsodišča, predpiše minister trgovine in industrije v sporazumu z ministrom pravde s posebnim pravilnikom, po zaslišanju gospodarskih in delavskih zbornic. Proti razsodbi razsodišča je dovoljena pritožba na redno sodišče. Važna so določila novega obrtnega zakona glede socdjalnega zavarovanja obrtnikov in trgovcev. Zakon pooblašča ministra trgovine in industrije, da v sporazumu z ministrom za socijalno politiko in po zaslišanju zbornic predpiše v roku dveh let uredbo o organizaciji, načinu in pogojih zavarovanja članov udru- I KOLINSKA TVOBNICA CIKORIJE LJUBLJANA OKUSNA IN ZDRAVA JE KOLINSKA KAVA! * ženj za slučaj bolezni, onemoglosti, starosti, smrti in nesreče. Obrtniška udruženja morajo po proglasitvi uredbe uvesti zavarovanje za slučaj bolezni, onemoglosti, starosti, smrti in nesreče. Zavarovanje se bo izvedlo za področje ene ali več banovin. Za zavarovanje se more osnovati skupni fond posebej ali v okvirju obstoječih enakih zavodov ali kreditnih ustanov za področje ene ali več banovin. Ako sklene udruženje trgovcev z nad-polovično večino članov uvedbo zavarovanj svojih članov za slučaj bolezni, onemoglosti, starosti, smrti in nesreče, so vsi člani udruženja dolžni plačati v te svrhe prispevke. Posamezna udruženja morajo v okvirju ene ali več banovin osnovati skupni lond. Pravila (statut) fonda odobri ban po zaslišanju zbornice. Upravo fonda nadzoruje ban. Ako se fond ustanovi za več banovin, odobri pravila ban, v katerega področju je sodišče fonda v sporazumu z zainteresiranimi bani. Ako ne pride do sporazuma, odobri pravila minister trgovine in industrije. Uzakonitev obveznega zavarovanja samostojnih obrtnikov in trgovcev pomeni veliko pridobitev, ki mora biti v veliko zadoščenje zlasti našim obrtnikom, ker so to zahtevo postavili kot prvi v državi. Glej v vsaki številki »Trgovskega lista« »Ponudbe in povpraševanja«, ki nudijo ugodne kupčijske priložnosti. Zato jih vsi, zlasti podeželski trgovci, morajo citati! Kristalna soda v vrečah po 50 in 100 kg. Pralni lug znamke »Zora« z 5°/o mila. Pakovan v zavitkih po '/< kg. Zaboji po 25 kg. Odprto blago v zabojih po 50 kg. Pralni milni praški znamke »Zora«. Kvalitete »Prima«, pakovan v Zavitkih po '/ikg. Zaboji po 25 kg. Odprto blago v zabojih po 50 kg. Kvalitete »Ekstra«, odprto blago v zabojih po 50 kg. Zahtevajte ponudbe od tvrdke: Dolničar & Richter, Ljubljana Zvonarska ulica -MEKKU1< kot tsdajatelja in tiskarja: 0. MICHALEK. Ljubljana.