Kniiievnost. Gustave Flaubert: Trl povesli. — Preprosto srce. — Legenda o svetem Julijanu Strežniku. — Herodijada. — Poslovenil Oton Župančič. — Izdala in založila .Omladina" 1917. — Tiskala .Učiteljska tiskarna." — Str. 146. — Cena : broš. 250 K., eleg. vez. 3 K. — Elegantna knjiga po obliki, najokusnejče izdelana glede na tisk, papir in vez ter z ozirotn na to skromno nizka po svoji nakupni ceni, ne zadovoljuje pa svoji vsebini. Imena pisatelja in prevajalca obetata več, zato razočaran položiš knjigo iz rok. — nPreprosto srce" ugaja najmanj. Polno besed, ki malo povedo. Naj bi kdo naših napisal kaj takega, bi mu naši oficialni kritiki ne privoščili dobre besede! Zakaj mi smo na srečo radikalnejši proti sebi nego proti tujemu blagu, posebno če velja nezakupno povest opleniti vsake cene, najsi se to zgodi z orožjem laži ali pa s pomočjo smešenja in sirovosti! Moški in resnicoljubni smo v besedah, pa bi bilo bolje in značajnejše, da smo taki v dejanjih ! Potem bi tudi besedam verjeli! »Legenda o svetem Julijanu Strežniku" zadovoljuje najbolj, posebno v zadnjem delu sega do živcev z mogočno silo. — BHerodijada0 moti z obilico imen in oseb, ki ne veš o njih, čemu so in kaj hočejo. Zgodovinska slika napravlja vtisk, kakor da je ekscerpt široko zasnovanega dela, ki se je v naglici skrčilo v tesne konture. Flaubert sem ali tam — brez teh t.eh povesti bi ne bili ubožnejši! — Posameznosti v opisih in očrtih nas dvigajo s svojo umetniško silo, a niso tolike posebnosti, da bi v svoji literaturi ne imeli nič podobnega, če ne lepšega. Seveda žari ta lepota tudi iz pre voda, ki je pa zgrajen na posebnih pravilih o rabi ločil, kar bodi omenjeno mimogrede. Idealnemu in požrtvovalnemu založništvu želimo ob izbiri prevodov srečnejše roke Delo in strošek bosta ista, a uspeh plemenite namere bo večji. Naj se ozre tudi na severno stran! Tam je več lepote, nego si mislimo. R. »Plsanice" v našl mladinski književ nostl. Sedaj, ko je tudi Andrej Rape izdal svoje •.Pisanice", ki smo jih ocenili v zadnji številki, bo zanimalo prijatelje naše mladinske književnosti, da je to že tretja | zbirka pesmi za mladino istega naslova. ! Prve BPisanice" je izdal E. Gangl 1. 1896. j v Gabcrščkovi nKnjižnjci za mladino", ! druge BPisanice",Otona Ž upa nčiča pesmi { za mladino, je založil Schwentner v Ljubljani ). 1900, tretje nPisanice" pa so Rapetove, ki jih je sedaj izdaio »Društvo za zgradbo Učiteljskega konvikta" kot VI. zvezek Rapetovih mladinskih spisov. — Zanimivo je, kako si naši mladinski pesniki izposojajo naslovna imena svojini pesniškini zbirkam, če hočejo že s prvo besedo povedati, da žele slovenski mladini nekaj posebno lepega pokloniti v dar. Risanje. Metodičnih knjig za risanje la ljudskih šolah je izšlo mnogo, dobrih n manj dobrih, a med najboljšo smetno prištevati to, ki je te dni izšla v založbi Schulwissenschaftlicher Verlag A. Maase« v Pragi pod naslovom: »Das Zeichnen in der Volksschule, Anleitung fih* die tland des Lehrers, angelehnt an die neuen osterreichischen Zeiclienlehrplane«. To delo je spisal priznano odličen strokovnjak, profesor ljubljanskega c. kr. učiteljišča F. Sucher. Na podstavu lastnih mnogoletnih izkušenj kot učitelj risanja je podal avtor ueiteljstvu metodiko, ki mu bo izborno služila pri težavnem pouku v risanju. Težavnem ga imenujem že zato, ker je le malo učiteljev, ki si vedo nove učne načrte pravilno tolmačiti, in težavnem tudi zato ker ni vsakemu učitelju že iz narave dano po vse obvladati tudi ta predmet. Učitelju, zlasti začetniku pa, ki bo to delo pazljivo prečital, bo pouk zelo olajšan. Avtor sicer ne vsiljuje svoje metode nikomur, in s sestavo tega dela tudi ni imel tega namena, saj povdarja to v uvodu sam; njegov namen je bil le dovesti učitelja, ki se je z njegovo metodiko docela seznanil, do možnosti, da si na tej podlagi zlahka ustvari svojo lastno metodo in sestavi podroben učni načrt, ki je primeren razmeram šole, na kateri točasno službuje. Le z dobro nietodo je mogoče tudi v tem važnem predmetu doseči zaželjene uspehe in pa uspehe, ki odgovarjajo novim predpisom. Prof. Sucherjevo delo sestoji iz dveh delov. Prvi del, ki je pravkar izšel, obravnava tvarino, predpisano za prvih pet šolskih let, drugi del, ki izide pozneje, pa obsega tvarino za ostale tri šolska leta. Posebno dobro jo je pogodil avtor s tetn, da obravnava v prvem delu tudi pouk v risanju na enoindvorazrednicali, na katerih se vrši pouk razdeljen. Glede tvarine, ki jo je predelati v po- samičnih šolskih letih v posamičnih mesecih, bode učiteljstvu izborno služilo zadnjih osem tabel, na katerih je le-ta po času urejena in upodobljena z raznimi zgledi (risbami) v črnem in tudi barvnem tisku. Knjiga (I. del) obsega 144 strani z 217 risbatni, natisnjenimi med tekstom in pa 10 tabel ter stane nevezana K 6.—, vezana K 7.20. Oprema knjige je vredna vse pohvale. S tem delom si_ je pridobil prof. Sucher obilo zaslug. Želeti je le, da si nabavi vsak učitelj, vsaka učiteljica, to delo ali pa preskrbi, da si ga umisli vsaka šola za svojo nčiteljsko knjižnico. A. Sič. Pedagoški in znanstveni list Popotnik prinaša v letošnji 2. štev. to-le lepo vsebi no: Pavel Flere: O bodoči vzgoji, J. Baukart: J ^Ruskin o nalogah in vzgoji ženstva, Dr. L. Čermelj: Slovniški probkmi v matematiki, Dr. Ivan Lah : Pater Hipolit in njegov BOrbis pictus". (Dalje), Drago Hude: bolstvo v Srbiji. Iz šolskega dela: Analiza šolskih spisovnic. Slovstvo : Ocene — Književne novosti. Razgied: Kultura. — To in ono. Naš mladinskl list Zvonček ima v letošnji 4. štev. to-le bogato in jako zanimivo vsebinp: Jos. Vandot: Veter — pastirček. (Pesem.), Morje. (Slika.), Ivo Trošt:: Velikonočno jutro. (Povest), Jakob Dimnik Santa Zita. (S sliko.), Fr. Rojec: Na razpotju. Enodejanka s pctjem. (Konec), Stric Pavel: Z delom se učitno. (Dalje.), Jos Vandot :v Deček in oljka. (Pesem.), Stric Tine: Čudovite živali iz pradavnih in današnjih dni. (S podobami.), Pouk in zabava, Kotiček gospoda Doropoljskega. »Ljubljanskl Zvon" ima v aprilovem. zvezku sledečo vsebino: Fran Albrecht' Azurni zvon. V spominsko knjigo. — Alojz Kraigher: Mlada Ijubezen. — Emil Leon: Cveije v Jeseni. — Eino Leino = dr. Ivan Prijatelj: Lapsko !eto. — K. D. Baljmont = dn Ivan Prijateij: Brezbesednost. — Dr. Ivo Šorli: Mirakelj — Marija Kmetova: Nekaj besed. — Vida Jerajeva: Balada. Alojzij Gradn.ik: Rabindranat Tagore: Giianjali. — Ante Debeljak: Emil Verhaeren. Juani Aho = Antev Debeljak: Prezrela deca. — Listek: O. Ž.: Časopis za siovenski jezik, književnost in zgodovino. — O. Ž : Tiskovna Zadruga v Ljubljani. — Dr. L.: Hrvatska Njiva. Rudoif BintenNovejšistenografski pojavi v Slovencih J. Š.: | Rajko Peiušek. —č: Slovenska peseni vnemškem prevodu. A: Debeljak: Slišanje barv. Kaj prevajamo.