^tav, 14* Ho^aineziia številka && SiOtiak V Trstu, v Četrtek 16. junija 1921 Posamezna številka 20 stotlnk letnik xm £haja — izvzemŠI ponedeljek — vsak dan zjutraj- — Uredništvo: ulic« sv. 'rančiška Asižkega štev. iO. L nadstropje. — Dopisi naj se pcšiljafo ured-ilžtvu. — Nefrankirana pisma sc ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — ■zdajatelj In odgov. rni urednik Štefan Oodin a. — Lastnik konsxdj lista £dinostL — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 7.—, pol feta L 32.— in ceM leto L 60.—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Posamezne Številke v Trstu In okoli:! po 20 stotiik — Oglasi se raiunjo v žirokostl ene kolone (72 m-tik — Ojiisi tr^3v;ev in obrtnikov mit po40st>t.' osnrtnce, zahvale, poshihe In vabili L 1.—. odtisi dsna nli ziv»I)/ mm po L 2. — Mali o lasi po 2) stot. bcsrla, naj nanj pa L 2. — O^hU naročnina in reklamacije sepošiljijo iz'djuins tnrivi EJ n »UI. v Trstu, ulica sv Frančiška Asiškega štev. 20,1. naJitrjpJi. — Telefon urelaiii^a In uprave 11-57. Ko je izbruhnila svetovna vojna^ ni ,iihče mislil, da bo vojna trajala štiri feta. Zaloge živil in drugih življenskih ootrebščin so bile tako ogromne, da so ie zdele neizčrpne. In v resnici smo vi* Je "i, da se je v prvem vojnem letu ži* /elo sVr"*j normalno življenje. Čimbolj se je k ategnila vojna, tembolj je za= ^ela naiubčat: draginja, ki se je poj p vila najprej pri živilih. Draginja živil je oila seveda zaradi blokade zelo ob? }*utna v osrednjih državah; pa tudi v pevtralnih in zavezniških državah so ce* t ~ i.ie, dasi ne v taki meri kot v j jih. Seveda so prišla glavna jji\ vsod pod zaporo, država je }>• ^ v svojo upravo razdeljevanje L lav ni h živil. Vzporeckio s temi razmer Ckjiai nizkimi cenami pa so šle navzgor £~ne skr itega blaga, ki se je prodajalo po oderuških cenah. Te cene so zmagovali Je bogataši in vojn«; dobičkar'-?. Da bi sc Javr-a. prehranjevalna ob last va polastila vcega blaga, ki je bilo na raznolago, ie bilo neizvedljivo. Državne odredbe niso ogle tega doseči. Povzročile so le ode^ puško navijanje cen. Nove razmere so rodile nov stan takozvanih navijalcev cen ali verižnikov. Taki novopečeni tr* ^ovci so kupovali bkgo in ga oddajali iz velikim dobičkom v drugo roko, Iz idruge je prišlo v tretjo itd. In po mnogih takih verižnih sklepih je nrišlo kon-Eno blago do konsirmenta, ki je moral plač-iti dobičke \Tseh posameznih pre= .cupčevalcev. Ta&o je u ostala trgovina parna Jsebi namen, trgovina je poslala oderuštvo in verižništvo. Te razmere so se stopnievale z vsa* kim vojnim mesecem, verižništvo je ra^ 8 ti o s številom predmetov, bi' so priha= jali pod zaporo. Zakaj pozneie so začele briiT-.' n"« ovati tudi ostale življenske po-trebščinc * akor oblačila, orodje, zd*-ar vila itd. •kljub ve'ikemu pomanjkanju Jn nerizmerni revščini si dobil za drat; denar še v zadnjem letu vojne, kar ti je srce poželelo. V tej borbi za obstanek, ki se je bila v zaledju, je trpelo največ mestno prebivalstvo, in sicer od najnižjega delavca do najvišjega uradnika. Enako trp« ljenje vseh mestnih stanov je privedlo do takozvanega proletariziran j a sred? njega stanu. Posfebno stališče je zavzemal v tem boju naš kmet. V splošnem zamoremo trd'*d, ie bil pred vojno kmet v silno slabem po« ložaju. Svoje pridelke je moral proda* »jati po razmeroma nizki ceni; ki ni bila v pravičnem razmerju z njegovim tež* kim delom. Industrijske izdelke je mo* fral kmet na ta način preplačevati. Zato se je moral posebno naš mali kmet bo> rib; prav trdo za svoj obstanek; toda ves trud mu je malo pomagal, skoraj vse .kmetije so bile pred vojno hudo zadolžene, denar je bil redek in drag. Ni ču* da, da je smatral kmet mestno prebival* stvo za »gospodo«, ki ga odira in se redi in zabava na njegov račun. Tik pred vojno je bil naš kmet v splošnem pred polomom. Revščina, in njegova odvis* nest od mesta je naredila iz kme'a sužnja, človeka brez ugleda. To je bil naš predvojni kmet. , Ko je po nekaterih mesecih vojne po* italo povpraševanje po živilih in kmet* akih pridelkih silnejše, tedaj se je naš kmet začel zavedati svoje veljave in po* "tal je zamozavesten v občevanju s tisio ^gospodo«, o kateri je bil prepričan, da ga odira. V1o2e so se zamenjale, kmet ie postal gt od, »gospod« pa berač. Meščan je začel gledati sedaj na kmeta kut na svojega izkoriščevalca, nasprotje med mestom in deželo, med meščanom in kmetom se je še poostrilo. Priložnost napravi tatu, pravi pregovor. In tako so nekateri kmetje v resnici postali imali oderuhi, ki so predrago prodajali svoje izdelke. Toda to »oderuštvo« je bilo; naravnost malenkostno v primeri z ode? ruštvom mestnih verižnikov, ki so ku* povali od kmeta njegove izdelke ter imeli včasih tako visok dobiček, kolikor j je znašal celotni izkupiček, ki ga je kmet preicl za svoje blago. V meščanu; je imel torej kmet ;relo slab zgled kr*j ščanske pravičnosti in krščanskega us» miljenja. Poleg tega je treba pomisliti, ■ da so kmalu neznansko poskočili indu*, strijski izdelki, ki jih ie mogel kmet ku/ piti le tedaj, če je tudi on »odiral« pri prodaii svojih pridelkov. Kliub vsemu tenrj pa ni tako zvano kmetsko ode* ruštvo doseglo nikdar tiste grde oblike in višine kakor oderuštvo mestnih ve® rižnikov. Končno pa je kmet prodaial žulje lastnih rok; če si je svoj trud za* računal drago, je to veliko bolj opravič* llivo, nego pa početje verižnikov, ki so bogato želi, celo veliko bogatejše neg:> oroducent sam, ne da bi bili sejali, ludi je treba pomisliti, da so bile to veci* noma kmetice, ki so del svojega izku* pička pošiljale svojim možem, svojim si* novom itd. k vojakom, kjer je vojaška uprava pustila stradati moštvo. Razume se da so si mnogi kmetje toliko op o* mogli, da so plačali dolgove svojih do rfrla zadolženih kmetij in so se na ta. na* čin oddolžili za krivice, ki so se jim go* dile v prejšnjih letih. To je bil položaj kmeta v vojni dobi. To velja seveda le del našega kmetskega prebivalstva. Pozabiti ne smemo na one nesrečneže, ki jim je vojna vzela vse in ki so po* stali v pravem pomenu besede berači. Dalje moramo omeniti nesrečno Istre, v kateri je paševal ves 5ss vojne zlo* "lasni polkovnik Vogelhuber, ki je pri, pravil istrsko ljudstvo ob neštete miljo* ne, ki so izginili v žepe dunajskih voj* nih dobičkarjev. V povojni dobi so se življenske raz* mere le nolagoma obračale na ooljše. Toda vkljtrb večji množini blaga je ara? t in j a dalje traiala, vendar ne po krivdi kmeta, ampak so tu odločevati cisto drugi činitelji. In kakor stvari danes r.toje, ni kmet, torej producent, tisti, ki Sanje bogate dobičke, temveč imamo zopet opravka s celo vrsto prekupceval* cev, ki navijajo cene blagu. Tudi so m* dustrijski izdelki, ki jih mora kmet ku* oovati, brezprimerno dražji od izkupičkov, ki jih dobi kmet za svoje izdelke. Zato se nam zdi najnovejša noteza fašistov, ki so prisilili naše kmetice, da >o morale nenadoma za polovico zni* >ati ceno živilom, pristranska in kri* vična. Prvič si od takega postopanja noben žameten človek ne more obetati traj* nega uspeha, pač pa je pričakovati, da do imelo mestno prebivalstvo le škodo od tega. Kmetje bodo ostali s svojim blagom doma, deloma iz ogorčenja, de* loma, ker se jim ne izplača voziti do taki ceni na trg svojih pridelkov. Grožnja fašistov, da pojdejo sami na polje, je smešna ne glede na ^osled'ce, ki jih utegne imeti tako dejanje. Nn*e mnenje je, da bi bilo tako nasilno za'» zanje cen stvar vlade in njenih oblastev in to še*le tedaj, če se doseže istočasno znižanje cen industrijskih izdelkov in drugega blaga, ki ga mora kmet k-upn* vati. Dokler se to ne zgodi, je tako r>r>* stopanje samo proti enemu razredu skrajno krivično, neglede na to, da ne prinese nobene koristi. Drugič je treba pomisliti, da za pre* živi janje Trsta ne zadostuje bližnja o* kolica, temveč da prihajajo poljski pri* delki tudi iz oddaljenih pokrajin Italije v naše mesto. Trgovci na debelo, ki ku« pujejo blago zunaj, bodo pač v takih razmerah ustavili svojo trgovino in po* sledica bo še večja draginja. Ravno ti trgovci trde, in nam se zdi, da je ta tož* ba upravičena, da so prometne razmere tako slabe, da mora računati vsak trgovec s svežimi živili na dobršen odstotek Iz* gube, ker se blago po poti1 pokvari. Zboljšanje prometnih zvez je torej obhodno potrebno, ako hoče*™ da nc bo ta izgovor, če je -sploh izgovoT, več veljal. Dalje moramo ožigosati tudi surovi nastop neodgovornih mladeničev, ki so »izvedli« to nasilno nižanje cen. Kmetje so tudi' ljudje in če vidi meščan v kmc» tu oderuha, sme tudi kmet imeti isto mnenje o meščanu. Sicer pa se nam zdi vsa stvar zelo sumljiva. Gre tu za slovenskega kmeta, kmeta trpina, ki ne živi v izobilju, am* pak se trudi v potu svojega obraza, da i'ztrga iz naročja neusmiljene zemlje, kar mu je za življenje neobhodno do-trebno. Ako se bo fasistovska akcija omejila samo proti našemu malemu kmetiču, tedai bomo prisiljeni misliti na to, da hočejo zadati temu našemu življu občuten udarec, ki' naj ga spravi v nekdanjo kolonsko odvisnost. Zelo nas bo veselilo, če se motimo. Povemo pa že sedaj, da se bomo uprli takemu pristranskemu, krivičnemu postopanju z vso silo in da bo brezbrižnost oblastev odgovorna za vse posledice, ki uh u* tegne imeti to nespametno in brezglavo početje neodgovornih mladeničev. Boj med centralisti in avtonomisti v Jugoslaviji V Jugoslaviji se vršijo sedaj važni in odločilni boji za ustavo nove države^ V glavnem <*re za boj med centralistično in avtonemistično ureditvijo Jugosla* vije. Centralisti hočejo na en mah od* straniti vse razlike med posameznimi pokrajinami in uvesti enotno upravo po celi državi. Središče in težišče vse moči naj bi bilo osredotočeno v Belgradu, ki imej v zadevah posameznih pokrajin odločilno besedo. Centralisti hove položaje, ako bodo še streljali na Ratibor. Poljski vstaši-zapustili Ratibor OPPELN, 15. Vsled ultimatuma, ki ga je general Grafcier izročil poljskim vsta* Sem, so se ti poslednji umekniii iz Ra* tibora. Nemški politični odbor proti umeknitvi nemških čet PARIZ. 15. Agencija Havas poroča 12 Varšave dne 13. t. m.: Nemški -o lit ion/i odbor, katerega je medza veznika ko* misija zaslišala v zadevi irmeknitve nem* ških čet, ni hotel podpisati tozadevnega ukaza, dasi so sii posamezni člani med* zavezniške komrsije prizadevali, da bi Nemce pregovorili. Predvsem si je prizadeval angleški zastopnik, da bi Nemce pregovoril, toda njegovo prizadevanje je bilo biczus* pešno. Vsled tega se smatra, da so se pogajanja zn mimo rešitev sedanjega oboroženega spora v Gornji Šleziji raz* bila in da bo zavezniška komisija mo* rala rabiti silo. Ker so Poljaki izjavili, da se bodo podvrgli sklopom medza* vezniške komisije, dočim se Nemci no» če i o pokoriti, pomeni ta nenadni pre* obrat v položaju za Poljsko velik mo* ralen uspeh. __ Btatlfa Občinske volitve bodo odgodene RIM, 15. Socialistični poslanec Va* circa je imel včeraj pogovor z ministr* skim predsednikom Giolittiijem, kate* remu je poročal o neznosnih razmerah v Sirakuzi, kjer se množijo, kakor dru* god po Italiji, številni fašistovski na* padi. Predlagal je ministrskemu pred* sedniku, naj bi se obč. volitve, dolo* čene za 19. in 26. t. m. odložile, ker razpis občinskih volitev v takih razmerah bi mcgel imeti hude posledice. Giolittl je izjavil, da se bodo občinske volitve sploh odložile, dokler se v državo ne vr< ne mir. — (Res lep vzrok za odložitev občinskih volitev! Ali res nima vlada dovolj sredstev na razpolago, da naredi mir v deželi?! Če ve, da nima moči, da bi vzdrževala v državi red, čemu je po* tem razpisala državnozborske volitve, katerih potek je bil tako sramoten?) Ogorčen protest Zadrčanov proti name* ravani ureditvi valute RIM, 15. Zadrški mestni svet in tr* govska zbornica sta poslala predsedni* štvu senata, poslanski zbornici in zadr* skemu poslancu Krekichu to*le brzo* javko: »Vsled vesti, ki jih je objavilo časo» pisje o določbah zakonskega odloka o izmenjavi denarja, se zadirski mestni svet in trgovska zbornica kot tolmača ogorčenega prebivalstva vsled pogubne* ga ukrepa, ki ima ne samo popolnoma napačno podlago im se ^protivi resničnim gospodarskim razmeram, temveč one* mogoča izmenjavo velike množine de* narja v prometu in tudi očivBdno krši vladne obveze s čl. 206. saintgermain* ske pogodbe in bi udejstvitev tega od* loka pomenila konec gospodarskega bla* gostanja vsega prebivalstva, katero bi bilo vrženo v najhujši obup — se obra* čata v svrho preprečitve te ogromno nesreče na ta visoki zbor s prošnjo, na; se prihrani Zadru, ki je že toliko trpe kot glavno mesto Dalmacije in vslec nesreče bratov*beguncev, še ta zadnj udarec, ki bi pomenil najbolj krvav za* smeh njegove nedavne odrešitve in slavne minulosti. Ta udarec bi izpreme* nil mesto, ki je živelo dostojno od vztrajnega in strpnega dela svojih si* nov v bedno pribežališče beračev in brezdomovincev. Obračata se na visoki zbor tudi s prošnjo, naj se ne dovoli, da se ukrene ta za?vso bodoče življenje Zadra tako odločilni ukrep, ne da bi sq prej vprašali za svet merodajni krogi tj mestu.« Nove stavke v Benečiji BENETKE, 15. V Benetkah je stavka skoraj splošna. Pridružili so se ji vsi delavci razen poštnih iti brzojavnih u* službencev. Včeraj zvečer je prišlo med fašisti in stavkajočimi železničarji dal spopada. Nasprotniki so rabili revol* verje in bombe. Ena oseba je bila ubita Stran R. »EDINOST« V Trstu, dne 16. junija 1921. in več jih je bilo ranjenih. Včeraj so vlaki dohajeli do Mestre, dočim so po drugih mestih redno vozili. Danes pa so se stavki pridružili tudi železničarji v Padovi, Vicenzi in Trevisu. Pripravlja se nova pustolovščina proti Reki? RIM, 15. Listu »Giornale d* ltalia« po* ročajo iz Ženeve, da pripravljajo bivši reški legionarji, ki so se zateči v f* nevo, novo pustolovščino proti Kcki po zalcdu nedavnega D Annunz-ijevcgs hoda. Organizator novega pohoda je baje mornariški častnik Kizzo. Medzavezniška finančna konferenca odgođena PARIZ, 14. Zavezniki se, kakor zna* no, še vedno niso zložili glede porazde* litve nemške odškodnine. Vprašanje bi se bilo moralo rešiti na novi konicrenei. Toda medzavezniška finančna kontc; renca, k* se je imela vršitivL^^ zadnje dni tega tedna, m katere se je moral udeležiti minister Bontim kot za, stopnik Italije, je bila odgodeiia na nedoločen čas. Francoska vlada, ki je za, htevala to odgoditev je izrazna tud željo, da bi se sestanek zastopnico, za. veznlških vlad vršil v Parizu namesto v Londonu. Na vsak način se sestanek ne bo mogel dolgo odlašati, ker so važna vprašanja, ki čakajo rešitve. Ne do Ho namreč samo za razdelitev ^ulj^de mark v zlatu, ki jo je plačala Ncmuja temveč se bo razpravljalo o celcm vdhu šanju odškodnine. Med dnigun o> pru šlo na dnevni red vprašanje kvote k je posebne važnosti za Italijo, ka.-e.ft zahteva, da se mora razdelitev izvršiti na podlagi kvot, določerih na ooskod* nini ki jo bo morala plačat. A vetrna. Druga zanimiva točka programa pri. hodn^e konference bo vprašanje mc. njalnih tečaiev, katerih zadnja vakne* n a so se prip^U dejstvu da jc N ^ rbo plačanja miliarde zlati.* mark zaveznikom kupila dolarje, kjteri To všled tega porasli. Sedaj se bodo proučevali ukrepi ki naj bi onemogočili ponovitev omenjenega dejstva. Donavska konferenca PARIZ 15 Mednarodna donavska konferenca je odobrila določbe glede postopanja proti kršitvam policijskih predpisov za plovbo in je zaee.a raz* pravi jati o predpisih za reševanje zadev med posameznimi državami in donavsko komisijo. Vprašanje postopanja preti bivšemu nemškemu cesarju pred francosko zbornico PARIZ, 15. Radikalni' poslanec Du* plentier je vložil pri včerajšnji seji po* slanske zbornice interpelacijo, v kateri je vprašal vlado, kaj, misli ukreniti, da versailleska mirovna pogodba1 izvrši, tudi kolikor se tiče Viljema II. in dru* g!h zločincev, ki so se pregrešili proti človečnosti. Poslanec je dokazoval nuj* nest svoje interpelacije, katera izhaja iz srrrnotnih razsodb, k? jih je izreklo so* dišče v Lipskem pri obravnavah prott vojnim zlc-čTicem. Ker je bil ministrski predsednik odsoten, se bo dan razprave o tej interpelacija1 določil pozneje. c Loucheur poroča o svojem sestanku v Wiesbadnu PARIZ, 14. Minister Loucheur je poročal na današnji seji; svojim tovarišem o pogovorih, ki jih je imel z nemškim ministrom Rathenauom. Na sestanku sta razpravljala samo o vprašanjih, ki se tičejo odškodnine. — Ministrski cvet je odobril načrt zakona za borbo proti hujskanju vojaštva k nepokorščini. Turki proti razdelitvi turške remije med Francijo, Anglijo in Italijo. PARZ, 15. Veliki vezir Tewlik paša je imel pogovor z urednikom lista »Petit Journal«, kateremu je izjavil, da ne bodo Turki nikdar priznali razdelitve in razkosanja svoje zemlje. *Carigrajska in angorska vlada — je rekel veliki vezir — smatrate, da ima Turčija, kakor vse druge države sveta, pravico do narodne, politične in gospodarske neodvisnosti. Naš teritorialni program je^znan. Ko bo vprašanje Smirne in vzhodne 1 racije rešeno po naši želji, ne bo vet nikakih ugovorov s strani Carigrada in Angore. Kar se tiče Dardanelskih vrat, smo pripravljeni sprejeti pravično rešitev na podlagi londonskih sklepov. Z gospodarskega stališča ne moremo sprejeti dogovorov, ki so bili podpisani izven sevreske pogodbe med Francijo, Anglijo in Italijo, katere predvidevajo razdelitev azijske Turčije v vplivne zone. Mi nismo v Afriki. Prepričani smo, da srao potrebni sodelovanja evropskih kapitalistov, pripravljeni smo dovoliti kakor v minulosti in tudi še več koncesij, ne moremo pa, če %e nočemo odreči svoje državne suverenosti, sprejeti sklepa, da se naša zemlja razdeli v vplivne zone. Glede kemali3tov je izjavil Tewtik paša, da to absolutno nepopustljivi v teh dveh točkah: l, aneksija Smirne in Tracije; 2. odklonitev porazdelitve Male Azije v gospodarske vplivne zone. Vsa druga vprašanja so manj važna in bi se dala lahko rešiti. Anglija Angleške vojaške priprave proti Irski "LONDON, 14. Angleška vlada jc baje sk^nila ustaviti represalije proti irskim fenijane., kar pa se ne sme tolma? čiti kot znak, da se namerava angleška vlada vkloniti pred njimi. Podkralj in iz* vrSevalni svet v Dublinu sta dobila na=» vodila, iz katerih je razvidno, da stav? Ija angleška vlada feoijaneem resen ultimatum; če fcnijanci ne sprejmejo tekom enega meseca, to je do konca ju* lija »Homirte rule«, ki je že stopil v ve* Ijavo v Ulsterju, in ne jamčijo za nje* govo lojalno izvrševanje, bo začela an? gloŠka vlada prve dni avgusta vojaško ol ci:o v velikem stilu. Predvsem bo proglašeno obsedno stanje po vseh u» pornih pokrajinah. Če bi fenijanci predlagali kako izpre* membo »Homme rula«, kakor je bi! sprejet v vvesthminsterskem parlamenta, bo angleška vlada prav rada upoštevala njihove predloge, ki pa ne smejo imeti avtonomije in zakonodajne svobode, kakor jo imajo velike kolonije. Spor med lastniki in delavci kovinarskih podjetij LONDON, 15. Pogajanja, ki so se vr=> šila že dolgo časa med lastniki in de* lavci kovinarskih podjetij o znižanju plač, so se razbila. Plače se bodo znu žale že jutri, kakor so bili sporočili lastniki podjetij. Anglija misli na mirno posredovanje med Grki in Turki LONDON, 15. Chamberlain je izja^ vil v dolnji zbornici, da vlada upa, da se ji bo sporazumno z zavezniki posrc> čilo napraviti med Turki in Grki mir. Dasi so angleška oblastva v Carigradu podrejena izključno angleški vladi, se politika omenjenih držav določa spora* zumno s francosko in italijansko vlado. Angleška vlada se ni obvezala, da bo Grke finančno in vojaško podpirala proti Turkom. Anglija in Francija ter grško*turški spor PARIZ, 15. »Temps« se bavi z raz? pravo, ki se je vršila v angleški dolnji zbornici o politiki angleške vlade glede grško s turškega spora. List pravi, da izhaja iz te razprave vtis, da so vse an* gleške politične stranke brez izjeme nrvs* protne vsakemu direktnemu ali indi* rektnemu vtikanju Anglije v anatolskc zadeve. Kljub nekaterim protestom radi Carigrada je vendar splošno mnenje zato, da se morajo Angleži m Francozi sporazumeti' o skupni politiki na bli2* njem vzhodu. V tem oziru so se tudi že začela posvetovanja in gotovo je, da bodo nadvladala miroljubna strem? 1 j e n j a. _ Proglas km i; a Kcaslentina. Napoved ofenziv«. ATENE, 14. Kralj Konstantin je izdal pred svojim odhodom sledeči proglas: »Odhajam, da se postavim na čelo moje armade. Tam, kjer grstvo bori že stoletja, bodo borbe našega plemena, ki neodoljivo sili nasproti svoji usodi, z božjo pomočjo ovenčane s končna zmago. Z našim nadvladjcm v teh krajih mu bomo zagotovili sedaj, kakor so storili nekdaj naši predniki, zmago vzvi?e-v!i i^erlov svobode, enakosti in pravice. Preteklost našega, plemena je vodnica našim četrm in ravno ta preteklost čudovite kulture nam nalaga dolžnosti, katerih se vsi globoko zavedamo. Smemo tudi s ponosom povedati, da smo v stanu te dolžnosti tudi izponiti. Neprimerne žrtve celokupnega grškega ljudstva nam podeljuje to pravico. Zaupajoč v božjo pomoč, v pol^t moje hrabre vojske in v neukrotljivo moč grške misli, grem tja, kamor me kličejo ta najvišja stremljenja grškega naroda.« fizifa Burna seja v angorc-ki skupščini LONDON, 15. Listi so objavili brzo* javko iz Carigrada, v kalen? je rečeno, da jc bila seja angorske skupščine, na kateri se je razpravljalo o zadržanju Turške nasproti AngHjL, zelo burna. Po* slanci so streljali eni proti drugim z re= volverji. Mustafa Kemal je zagrozil, da bo odstopil. _ . Kissil^ Trocki ukazal armadam, naj korakajo; proti Vladi vo stoku LONDON, 15. Iz Stockhohna, poro* čajo dne 13. t. m.: Neko po-ročilo Moskve, ki je šlo skozi Hclsin ;sfors, pravi; da je Trocki ukazal nekoliko ru* skim armadam, naj korakajo proti Via* d ivo stoku. Krasin o novi ^o^ndarski politiki Rusije PARIZ, 15. »Petit Parisien« je objavil pogovor, ki ga je imel neki nierfov no« ročevalec z zastopnikom sovjetske vla* de Krasinom. Krasin je podal značilne izjave o sedanji gospodarski in soe'.aini politiki uradne sovjetske Rusije. O Le? ninu je rekel, da je slej ko prej prepris čan, da bi se boljševiška vlada mogla trajno obdržati, samo pod pobojem, da izbruhne revolucija po zapadnih drža» vah. »Mi smo vodili armado ruskih pro* letarcev — nadaljuie Krasin —• kakor da bi bile proletarske armade dru* gih državah imele enake uspehe. Od« ločno smo šli naprej. Danes vidi Lenin, da je prišel kot predstraža nanredka sam na sprednje položaje. Zato ne mo« re ostati na sprednjih položajih in dasi je njegova komunistična vera čista ka* kor prej, se mora vendar iz strategičnih razlogov umikati. To je žalostno, toda neizogibno in Lenin ima pogum, t.a to tudi prizna za potrebno^ Izpremcnil je svojo taktiko. Mesto da bi se boril z notranjo opozicijo, t. j. s kmeti, se je odločil, da se z -:imi pomiri. Isto taks tiko rabi nasproti zunanji opoziciji, t. j. nasproti inozemskim kapdtaUstciii.* Glede razmerja med Rusijo in zuna? niim kapitalizmom je Krasin pii/naJ, da Rusija resno računa na nomoč iuo» zemskih kapitalistov. Ravno vslen te pomoči na se bo sovjetska oblast iur» dila, ker bodo inozemski kapitalisa dali Rusi i i izdelke, s katerimi se bodo *nJo< volj!le potrebe ruskega kmeta. Daije potrebu5e Rusija tehnično pomoč in mnogo specialistov, ki bi bili v stanu organizirati izkoriščanje neizmernega ruskega bogastva. »Tisttm, ki jih uua* mo potrebo, lahko povrnemo z zlatom, s sirovinami ali z dovoljenji za izkori* ščanie ruskega bogastva. Naša viž.da I r , ima to dobro strmin, da ni obremenjena z dolgovi. Mi ne dolgujemo nič inozem« stvu. Naš notranji diolg pa se bo plačal sam ob sebi, kajti mi bomo natisnili toliko denarja, da ne bo več nihče ral zanj. Tedaj bodo ljudje po lastni volji ta papir sežgali in položaj se bo razčistil« Krasin je prepričan, da bo ne* izmerno rusko bogastvo privabilo ino* zemske kapitaliste h gospodarskemu so* delovanju s sovjetsko vlado. Kapitalisti bodo imeli masten dobiček, toda ta žr* tev je notrebna in koristna, ker bo služila kot nenremagliiva vaba. »Videli boste — je zaključil Krasin — da se bo v kratkem, času ustanovil ogromen mednaroden konsorcij za izkoriščanje našega bogastva. S pomočjo tega k on? sorcija bo sovjetska vlada novrni^a Rus siii blagostanje, in bo tako premagala strahovite težkoče sedanjega hipa«. Ruske vojaške koncesije Zedinjenim državam LONDON, 14. New*yorski poroče* valeč lista »Evening Standard« puroča o pogovoru z Vanderbildtom, bogatim Amerikancem, ki je dobil od ruske vla? de vojaške, poljedelske in gozdne kon=» cesije na ozemlju, katero obsega za nad 400 kvadratnih milj ozemlja, in sic~i poluotok Kamčastko in cbe pomorski bazi na Tihem Oceanu, oddani v trajen najem Zedinjenim državam. Vanderbildt pravi, da je ena teh baz, Avatkal ogromen zaliv, v katerem b? lahko stalo vse brodovje sveta. Zaliv jc zaščiten po hrib ovih ned 500 metrov vi* šokih, ki omogočajo boljšo obrambo te baze nego gibraltarske. Druga baza je v bližini Vladivostoka in se lahko rabi za lahko brodovje, zrakoplove in skladišča petroleja. Trgovinska koncesija bo trajala 6 > let. Pomorska koncesija je trajna in veli* kanske važnost-1, ker Vsnderbildt trdi po poročilih ruskih vojaških krogov, da ima posestnik Avatkalsfce pomorske ba* ze kontrolo nad celim severnim delom Tihega Oceana. Wilson se bo zopet povrnil v politično vi , • . rrfrrf ipn :A PARIZ, 15. »Cfcicago Tribune« javlia iz Washingtona, da je bivši predsednik NVilson i-zjevik da se namerava zopet posvetiti politiki. Nova resolucija za mir z Nemčijo in Avstrijo \VASHINGTON, 15. Predstavništvo ie sprejelo s 305 glasovi proti 61 Porter* ievo resolucijo o prenehanju vojnega, stanja med Zedinjenim-" državami ter Nemčijo in Avstrijo. Kljub temu bo i> roditev tega vprašanja zahtevala še pre* cej časa. _ manjem dogodke v anektiranem ozem? lju. Mnogi tega ne verujejo, ker se o tem mnogo ne kriči v svet, toda kdor Srbe pozna, ve, da oni ne kriče in raz» bijajo oken, ampak da je njihovo delo tiho in mirno, zato pa temeljito in bo dalo še to in ono popraviti. Gotovo je eno: Ko bo ta ustava sprejeta, in to je skoraj aotovo, se bo ustavno vpraša^ nje še nadalje razpravljalo. To pa ni prav nič nenavadnega in čudnega, ko se je v drugih državah ravno tako godilo; vztrajno. Že pride čas, ko postane tudi pomislimo samo na staro AvstrOjo, kjer to vsem vidno. Pa tudi iz drugih vzro; sc je ustava tolikokrat popravljala in tu« kov se posebno Primorci tu dobro poču* di menjala. Zato pa je upanje naših na« tijo. Mišljenje Srbov je šrrokogrudo, njih ljubezen do domovine je res T>ntva in globoka; to je pa tudi ono, kar Pri? morce najbolj spominja na njihove kra? je in na njihove ljudi. Seveda nočem s tem niti od daleč razžaliti Slovencev in Hrvatov. Posebno Belgrad s svojim vrvenjem in — seveda cum grano salis vzeto — s svojim velikomestnim življenjem spo= minja na Trst. Res je, da jc šc mnogo, mnogo stvari v povoja in da je še mno* go znakov vojne, toda razmere se bolj= šajo s vsakim dnevom. Na ulici se čil; jejo vsi evropski jeziki, tujcev,^posebno trgovcev je polno, med njimi še precej Italijanov. V zadnjem času se je tuui začelo pridno zidati, tako da postane Belgrad res tudi v svoji: zunanji obliki vejiko mesto. Življenje je sicer drago, toda hotel bi vedeti, kje je ceno?! Mnogo zabavljajo o naši prestolici in govore sploh o naših neurejenih raz* merah, toda pri tem popolnoma pozab* ljajo, da je Srbija bila od leta 1912. nas prej vedno v boju, da je bila od leta 1915. pod sovražno upravo. Še velike in stare države ne morejo okrevati od vojnih posledic, pa se zahteva od mla rodnih nasprotnikov, da nas bo ustavne vprašanje pokopalo, prezgodno veselje Težkoče so res velike, toda ne ne-pre« mcstljive in pri žilavost® našega naro^ da, spričo volje in misli o edinosti te:,a naroda je misel o raznadu države narav* nest absurdna. Kar pa je najbolj razve* sel j ivo, je to, da se za misel edinosti naroda najbolj ogreva nova, mlada ge? neraclja, ki je bodočnost vsakega na* roda. Nek atere države so se uedinilc s krvjo in mečem v roki, druge se še danes bore za edinost, pri nas pa jo je ves nas rod ram hotel. Da pa vse ni še popolno* ma izvedeno, je kriva povojna revolu* cionarna doba, krivi so temu naši zu*= nanji nasprotniki >in krivo je temu še premalo spoznavanje samega sebe. Jugoslavija se vidno konsolidira in to, kar se je pri sedanjih razmerah napra* vilo, je naravnost velikansko delo; ako ne bi bilo one trdne volje, da ostanemo skupaj, in ako ne bi bilo one življcr.ske sile v našemu narodu, bi morali razpa* sti. Tako pa smo tu «m ostanemo, kat naj služi našim narodnim nasprotnikom v resen opomin. Padejo mi na um naravnost zlate be* Pismo is BaSg?ada Belgrad, junija 1921. Volitve v anektiranem ozemlju so zo« r.pf pokazale, kako se tuka;?nii kro^i živo zanimajo za te kraje. Ni bilo dne^ va, ko niso ta ali oni belgrajski list ali ceio vsi prinesli vesti o tamošnji volilni kampaniji. Posebno fašrstovski teror nad našimi voHVSe zavzemal v srbskih lis stih stalno r^ ko. Pripomniti je nam= reč treba, da Srbi poznajo prav dobro Italijane, ki s svojim delovanjem prav nič ne pridobivajo na ugledu. Ker pa je bil teror res tako velik, so tukajšnji ča^ sopisi pisali, da dobi jugoslovenska nas rodna stranka mogoče samo 1 mandat. Res veliko veselje je zavladalo, ko je jas vil brzojav, da je izvoljenih 5 Jugoslo« veno v. Povcod so govorili o sijajni zmagi in disciplini naših Goričsnov, a nič manj se niso zgražali nad početjem fašistov v Trstu in Istra«. In četudi nima Trst nobenega in Istra samo 1 jugoslo« venskega zastopnika v Montecitoriu, vendar ni to prav nič škodilo da se tudi ti dve pokrajini smatrate v Belgradu slej ko prej za jugoslovenski. Pa niso samo volitve vzbudile zani* manja tukajšnjih krogov za primorske kraje, temveč se vse sedaj bolj in bolj za nje zanima^ To lahko najbolj potrde primorski Jugosloveni, ki živć v Bels gradu; povsod jih sprejmejo z velikimi simpatijami in z ljubeznijo in vidi se, da zasledujejo Srbi res s pravim zanis mora priznati, da se je že mnogo nas redilo in da je v vseh resna volja, da se razmere čim prej zboljšajo. Da, d-ceetflo se je res že mnogo, kar pa je zopet dos kaz, da ie Jugoslavija država, ki ^ ima polno zdravih življenskih sil v sebi; da je sposobna za življenje. Nekaj se ne sme pozabiti, da d*momo mnogo zunanjih sil, ki delajo proti ob* stoju te države, katerim je ona nekak trn v očesu. Potem pride neobjektiven aH pa sovražen tujcc in misli, da Srbi, Hrvati in Slovenci nočejo skupaj živeti, da vsak vleče na svojo stran. No da, so razlike med posameznimi deli našega naroda, kose javljajo v nesoglasjih. Stoletja in stoletja srno živeli ločeni eden od drugega, v nekoliko različnih drža* vah, kjer se je s vsemi silami na to des lalo', M^i® vasti iz Jitgssiauijje B&iezen kralja Petra se boljša. Zdra* vijo ga dr. Nikolajevič, dr. Germanovič in dr. Moačanin. Poročilo o kraljevem zdravju se vsak dan brzojavno odpošlje regentu Aleksandru in princezinji Jc* 'eni. General Zečevič, ki je prvi kralje* vi adjutant, vsak dan obvesti! o kralje* vem zdravju ministrskega predsednika Pašiča. Vo;ne izgube Srbije In š?e-^IIo prebiTRlsiTa ▼ Jugoslaviji. Po poročilih mednarodnega statističnega urada v Kodanja je Srbija izgubila v vejnah od leta 1912. do 191 S, ogromno število prebivalstva, t. j. 1.683.003 ljudi. Od teh je na bojnih poljanah padlo C93.0G0 vojakov, pri umiku preko Albanije je poginilo 25^.030 ijedi, Bolgari, Nemci in Avstrijci so ubili in da bi eden drugega sovražil. Saj ; PobcsUi 40.000 nebojevnikov, a za 320.000 ie c ^ . i_t• t• * i bilo porodov manj, kakor bi jih moralo bili. smo se se ceio ma Movenco denli \ , Ni poKtem čuda< da najnovcj5i popis prebival- j^ranjce, Primorce, Štajerce m Korošce stva jugosiavije izkazuje samo I2,16?.o*o pre- in potem zopet V Tržačane, Ljubljančan j bivalcev. Srbija sama {kakršna je bila pred ne itd. To je bila pač stara metodtl! balkansko vojnol Šteje samo 2,854.000 preb:- Toda oni, ki so nas tako vzgajali, so do* segli ravno nasprotni usoeh; oni so iz* valcev. Stara Srbija (krajr po balkanski vojni) 1,425.00C. Ostale pokrajine ji'gosl. države ima- šinili, ini pa smo stvorili eno državo, ^J^6^ Atev.ilk?r_pre¥_valstv^ ki pa šc ni dosegla onih mej, ki odgo* varjajo obsegu našega naroda. Posledica tega odtirjčevalnega de!a se sedaj najbolj pozna pri polaganju temelja naše države, namreč pri debati o ustavi. Ravno te dni se vrši debata o specialnem delu jugoslovenske ustave in kakor mnogć< predvidevajo, bo ustava sprejeta že pred Vidovim dnem, seveda ako ne pride do kakih posebnih notra* njespclitičnih zapetljajev. V konstituanti imamo — splošno vze* to — dve struji: centraliste in avtono* miste. Od teh pa želi vsak iz svojega stališča samo dobro državi in se vsak bori za državo, njeno edčnstvo in njeno veličino; saj so še celo komunisti*!' slavili uedinjenje kot velik č:n in so tudi, v gotovem smislu seveda, nackmarsti. Nr mogoče kar na splošno trdr.ti, da jc avtonomistični ali pa ccntral.stieni sistem za našo državo boljši; treba je namreč vzeti v postev se-danjost in bo« dočnost. Res je, da se centralizem ne more kar črez noč vpeljati;, da se je tres ba ozfrati še na nekatere tradicije, ki so v tem ali onem dehi našega naroda vko« reninjene in ki se ne dajo kar tako iz* brisati. Na drugi strani' so pa zepet ne* kateri avtonoim'sti, ki si žele avtonomijo pokrajin bolj iz strankarskih interesov nego pa iz splošno=državnega rnteresa. In tudi tok a'ebate ni pravzaprav dal mnogo stvarnih govorov za ta ali oni sistem; govori se mnogo preveč na splo* šno in mnogi govore tudi radi volilce/. «0.000, Bosna in Hercegovina 1,8^-COO, Dalmacija 618.000, Hrvatska in Slavonija 2,610.000, Slovenija 6?S.C00, Bačka, Banat in Baranja r 1,600X00 prebivalcev. Ustava se progtesi na Kosovem! Z vso gotovostjo se računa na to, da bo u. '.sva v skupščini do konca tega mese* ca končnove!javno spreieta. Za ta slu* čai ima ministrski predsednik Nikola Pašič namen priredf'ti velike svečanosti na Kosovem polju, katerih se udeleži prestolonaslednik regent Aleksander z vso ^lado. s postne? ustavotvorne skupščino in zastopnilci tujih dr/av. Na Vidov dan, 26. t. m. podrše regent Aleksander na slovesen n-6'tn ust. vo. Z ljubljanskega vseučilišča. Za rek* tor j a v bodočem šolskem letu je bil iz« bran redni profesor rimskega in ne(,a prava dr. Gregor Krek, kot prr« rektor bo pos'oval redni profesor maiC* metike dr. Kikard Zupančič. Na prav* niski faku'ltetn- ie bil voljen za dekana v bodočem šolskem letu redni profe-sor kazenskega prava dr. iMetod Dolenc, a za niodekana redni nrofesor kanonske? ga nrava dr. Rado Kušej. Prepovedan RadiČev organ. Kakor se je izvedelo, izide te dni vladna odredba, ki prepoveduje izdavanje Rcriićevega glasila »Dom« in frankovske »Hrvatske ' Misli«. Grof Begouen pr'de v Ljubljano. Znani francoski novinar in sotrtidnik pariškega »Journala des Debats« grof BrCouen jiamerava po zagrebških po* ročilih obiskati tudi Ljubljano, da upoz* Sicer pa je sam Pašič v svojem govoru na politične, socialne in kulturne raz* poudarjal, da to ni vzot»ustava in da se! mere Slovencev. P O D L I S T F K V. F. B. V malem svetu (63) — Dober človek je, on ne more nikomur j ničesar odreči, če ga je kdo kaj zaprosil na Štiri oči. Ali, bolan je, v nevarnosti za življenje. — Ali, tudi jaz in ti sva v nevarnosti... To je res in ne morem do njega. — Ce bi pa kdo drugi zaprosil mater v tvojem imenu, naj govori s stricem, ako bi se ta drugi njemu in nji vrgel pred kolena, in jima predočil vso resnost nevarnosti — ali bi se dala ganiti, ali bi mogla to odreči tvoji zaroč-nici? — Jaz ne vem, ni mi znano, kako mu je sedaj, ali se more še govoriti žnjim... a vendar je to edina nada, to sta moja edina prijatelja — Dobro, Rudolf! Ohrabri se in zaupaj v hitro pomoč, ie danes odpotujem v Gradec. Pogledal io je z velikim, občudujočim pogledom. Odločna, pripravljena na vse in polna zaupanja — je stala pred njim in nje obraz je zadobil izraz trdne volje. V njem samem se je vzbudila živa nada: saj mu je od prvega tre-notka, ko jo je danes zagledal tu( govorila slutnja, da je to rešitev, Bilo je že po eni uri popolunoči, ko je Dra-gan Krivošič odšel s svojo družbo iz Grand; hotela ter kreni! preko Jelačičeveča trga: proti Centralni kavarni. Družba se je dobro najedla in napila pak je bila vesela. Dragan je vodil pod roko Sofijo, blagajničarko iz Velike kavarne, Roder in Blanušič pa sta šla z neko njeno tovarišico, ki so jo imenovali Lidija. Razsežni trg, ki je zapadel v nočno tišino in tmino, razsvetljeno samo s polovico svetiljk na kandelabrih, jim je bil preširok, da niso šli v isti smeri in skupno, ampak so križali, a gospodje so med potjo izvajali neko j vrst kankana ter poskakavali, sedaj eden, sedaj drugi. Tudi dcklici ste bili veseli ter ste se smijali in vsklikali vsied dovtipov svejih prijateljev. V vsej velikosti se je dvigal na gorostasnem konju banov kip: zdelo se je, da se dotika nebesnega svoda, oblačnega in tem-' nega. Nekoliko fijakarjev je stalo tu mirno: j tudi konji in kočijaži so spali. V ulici Marije-Valerije so pometači polivali cesto in strgali, z nje blato, ki se je napravilo iz prahu, nasta- ! lega vsled toplega majskega solnca. Od Zrinjevca je struji! svež nočni zrak, zasičen od nežnega vonja ravno razcvetih cvetov. Kot dranjava orjakov je stršel Sveti kralj v j noči s svojimi vitkimi, velikimi stolpi. Vss je zadobivalo gigantsko in fantastično podobo v noči. Sence so padale — dolge, velike, čudne. Iz Centralne kavarne se je čul šrnn, udnrce krogelj na biljardu, klici. Ko je vstopila Dra-zakajena: življenje nočne kavarne se je še le prav začelo. Sli so skozi to veliko sodbo v ozadje, kamor jih je spremljal natakar — v malo sobo. za male družbe. Sneli so svršnike in posedli okoli okrogle mize. Eela plinova luč je razsvetljala prostor, enostavno in prazno, pravo nočno luknjo, ter padala na obraze te družbe — pretresene od nočnega zraka in blede vslcd bdenja. Beli o-braz Scfijin je bil sedaj bled kot zid, a njene temne oči so se izticale še bolj v tem bledilu. mala je na sebi obleko iz spomladnega sivega sukna, prikrojeno ozko, iako, da so se izticale njene oblike, r.e razkošne, marveč srednje obline. Ta je podajala njenemu telesu veliko gibčnost: nekoliko trenotkov je sedela mirno, premikala se na stolici sem in tja, ali gornji del teleja ji ni nikdar miroval — previjala se je kot kača. Smejala se je vedno, a samo z ustmi, zvonkim glasom, kazoč vrsto belih in drobnih zebov. Ali, niti tedaj, ko se je smejala, riso njene oči postajale svetlejše ampak so ohranjale svejo temno barvo, ki je prihajala od nekod iz globine in se vračala v globino. Njena tovarišica Lidija je bila polnejša in močnejša, pjavolasa; pod gornjo ustnico je imela na desni strani bradavico, veliko kot zrno leče. Možki so govor'1!, da ie to »pasma« in je posebno dra-.estna. Tega u zora je moral biti tudi Rodor, ker si je vel ;ko prizadeval okoli nje ter ji posvečal vso svojo pozornost, kar jo je radostilo. To je bilo novo poznanstvo: Lidija je še le dan poprej pn5!a v Zagreb in vstopila v Veliko kavarno. Med tem, ko ji j-j Roder sedel na levi, jo j^ Tlanu-šić zavzel od desne strani in jo skuSal om imi-ti z raznimi nemožnlrai stvarmi, ki jih ji je pripovedoval. V Trato, dne 16. Junij« 1*21. »EDINOST« Stran m. Grof Begouen v Sarajevu. Dopisnik | tcval, naj se italijanske propovedi n. pr. prt lista »Journal des Dčbats« grof Be* Jus~ j:Y" priložijo krstni list in listine o dosedanjem Tamkajšnji g. učitelj je g. A. Možina. Kolibo službovanju. Suplenti pa, ki so sedaj že na- križev nosi, ne vem! Vendar jih pa, po ze prestavljeni in hočejo biti v šolskem letu 1921—22 cej sivih laseh na glavi m bradi sodeč, nos ' _ jepD gtevilce. In tudi on se je pokazal. Vodil je moški zbor, ki nam je zapel Ferjančičevo: »Oj, slovenska zemljica«. Pa to ni dovolj glasbe Slovencu. Med točkami je pel rinemberški zbor pod vodstvom g. Valentiča, a selski tam-Okrmkan tolovaj". Pred Včerajšnjim je kro- burasi so pridno udarjali lepe ^poskočnice. Ka-žila " ** * ' ' 1 * , _ " J ..... zopet nastavljeni, naj vložijo tozadevne prošnje do 15. julija t. J.__ is ti*žaš&@ea žlvllenla napad. napadu, ki se je zgodil pred enim letom v ulici Vicolo delle Ville. Seveda govorica ni bila resnična. Iz raznih zanesljivih virov smo doznali, da se je zgodil ta roparski napad pre Glej no! Kmalu bi bil pozabil! Ves čas ve selice so smukale med množico neke sumljive deklice! GorjS, če so prišle k tebi! Vzele so iz košarice cvetko, ti jo pripele na prsi in vc- tekli večer v ulici Milano št. 25 in da ni bil pri lele: plačaj! Pa ne zanje, temveč za tužno tem nihče ranjen in tudi ne ubit V četrtem nadstropju v ulici Milano št. 25 stanuje delovodja Angelj Bertuzzi s tremi Istro. Res Gregorčičeva: »Odpri srce, odpri roke, otiraj bratovske solze,« otroci, od katerih najstarejša Nerina ste,e 14 - R jim povrnil« let. Pred snoenjim okoli 17 ure, ko ,e bila j ? ^ omenim strogi red, ki ,'e vla- Nerina sama doma, je potrkal nekdo močno; aJ,1™jI<:„selico, četudi je bila dvorana pol-na vrata Bertuzzi,evega stanovanja iNerma je litltJsW, Ia š'e nekai! - Videl sem tucTi <|lo predvidevati — tržaški trgi so profesorskim in zdravniškim zborom vrsto čeraj je bilo na trgu nekoliko ... i predavanj in demonstracij o veliki iznajdbi na in napol gnjilih črešeni ter par košov j polju notranje medicine, ki jo je dosegel po ' solutno gotovih uspehov priposnana od mero-, dajnih zdravniških činiteljev — kakor se je ' " * zdravniška kapaciteta — »za izjavila neka Smrtna kosa. V sredo, 15, t. m., je v Marezi- f[ah umrla mati gospoda odvetnika drja. Agne-etta. Gospodu doktorju in vsem ostalim izrekamo iskreno soŽaije. Boj proti draginji se nadaljuje, toda — kakor se je moglo prazni Včeraj limonov in napol gnjilih črešenj ter par košov j polju notranje jajc. Tudi po trgovinah je blago kar nenadoma dolgem proučevanju in mnogoštevilnin poiz-1 izginilo in skladišča veletrgovcev so se na ču-ikusih. Njegova originalna metoda, s katero se dovit način izpraznila: kratko, zdi se, da sc' omogoča diferenciranje mnogih notranjih bo-pripravlja ponovitev posledic zadnjega 50&' lezni, o katerih se je moglo dosedaj^ samo^ u nečno resno svejo Marto, jo brani pred zapeljivim pohotnežem, ter zadavi, ko zve popoino resnico, svojega gospodarja in odpelje ženo zopet nazaj v višavo k svoji čredi. V nižavi je vse gnilo In zlobno — le v višavi ni greha. Uprizoritev te lepe drame zahteva globoko umevanje vsake in izborne igralce. Da je dramatično društvo res kos tudi težkim nalogam in da razpolaga z prav dobrim igralskim osobjem, nam priča vprizoritev imenovane drame. Vse vloge so bile v pravih ro-' kah, dobro naatudirane in vsi igralci so se res ytopdi v svoje težavne vloge. Mnogobrojno občinstvo pa je sledilo tiho in z občutkom drastičnim, v src** segajočim priborom ter dajalo priznanje z gromovitim pleskanjem. Posestnik Sebastjan je bil v celem* nastopu dobro pogojen pohotnež, njegova dekla "la.-ta pa je bila naravnost odlična. Poznamo to izvrstno izgralko že iz prejšnjih let in le škoda, da jo vidimo tako redkokrat na našem odru. Težka vloga kožarja Mnnelika je bila poverjena priznanemu, pridnemu, mlademu igralci', ] i je s svojo izborno igro očaral vse občinstvo. Nurl,' dekla pri Sebastjanu, jc bila v vseh svojih nastopih pravo naivno deklč, ki ni moglo bolje rešiti svoje naloge. Še sedaj nas preletava mraz, ko pripoveduje Nuri drugim deklam, ka^ ko jo je v temni noči domov grede nek zamol-_ kel glas skrivnostno in grozo vzbujajoče klical: Nuri, Nuri! Stari pastir Tomaž je bil izboren v svoji m^ski kakor tudi v svojem nastopu in govoru. Pohvalno moramo omeniti tudi vs": prštale igralce, hlapce in klepetane dekle, knit! vsi so prav dobro izvršili svoje večje in manjše vloge. Španski kost . mi so bi" lepi in m? skiranje izborno. Vsa čast g. režiserju. Dramatično društvo je s to dram dokazalo, da ima res izborne igralce, kateri bi delali ča„t tudi večjim odrom. Idrijsko občinstvo pa je pokazalo, da je dovzetno tudi za duhovite in jTloboko zamišljene drame in ne samo za pre-igrnne narodne in vesele igre. Hvala torej dramatičnemu društvu, da nrm jc nudilo tak lep, užitka polen večer in orl-čakujemo, da nas bo kmalu zopet razvedrilo s kako igro. Tudi salonski orkester je izpolpil pr^v č*1-, stno posamezne odmore z dobrim in prec :nTm proizvajanjem godbenih točk. Sv. Peter ni Krr.su. Predsednik, podpredsednik in tajnik naše čitalnice se kljub temu, da so bili ie mnogokrat opom'njani, ne potrudijo, da bi sklicali občni zbor, kateri bi se moral vršiti že pred tremi meseci. Ako sc-ozremo po naših sosedr^ vasicah, vidimo, da vsi društva delujejo s " '-t paro in da ima že skoraj vsako svoj o^c Pri nas pa sp;mo spanje pravičnega. Sv. 't ima sicer lepo dvorano z odrom, katera pa s!u?i za aprovl-zacijo in tajniku hranilnic- in posojilnice z i sko trgovino v korist trgovcem iz daljne^ juga. Vprašamo, v kakšen namen je 11 a zidana prav za prav ta c-^r «^ mj 7r> |o, cTa bo služila narodu in njegovi \ ""'i za to, da se bo v njej delala vinska ,!na? Torej Tone, popusti, kar sedaj tako močno držiš, če ne se bomo drugače pogledali. Možje pa, kateri veste, da vplivate, delajte na t^ in pre-skrbi*e nam tako potrebno dvorano, hva'ežni vam bodemo za to. Žalostno dovolj, c.t moramo mi mladina vas voditelje za takšna dela,' katera so sveta dela, prositi! — čitalničar. Iz Senožeč. Oro^niška postaja je tu prijela Ivan« Špiiarja iz Mihalove pri Brežicah, ki je osumlji n umora na Josipu Jakopinčiču. truplo umorjenega je bilo najdeno dne 1. 1. 1921 v Vrbini pri Brežicah. Storilec je s konii pobegnil, a bil na meji priiet ter odclan k o*;r. so-dššču v Postojni, kjer je iz zaporov pobegnil. človeškem življenju. Tam ne boš našel pustno našemljenih deklet, tudi ne v težkih zlatih verigah in prstanih, rekel bi naravnost oko-vanin mladeničev. Priprostost, dobrodejna nx-ravna priprostost se zrcali na licih Brejk in imeli več običajnega javnega plesa, ker ljubimo raje gledališke predstave in narodne veselice. V tem gremo pred drugimi naprej, kar so pokazale tudi volitve, kjer j? industrijski kraj Ajdovščina oddal le pičlo i ~ za laške ko- Brejcev. Pa bo kdo rekel: »Ej, to so le hvale! j nmTiiste. Želimo, da bi se 'a iz spania Na vinorodnih Brjib bo pač kaj drugače!« Ni- j tudi -sosedna občina Sv. Križ, ki ni priredila kakor, dragi! In evo vam dokazov, vi neverni' ]etos še nobene narodne veselice, pač pa že Tomaži! Dobro se še spominjam veselice, ki 3_4fcrat velike javne plese, ki nimajo nobe- so io priredili Breici ob Vipavi v Kasovlfab nih dobrih posledic, pač pa posurovelost in pred komaj devetimi mesecL Preprosto je bil"> narodno nemarnost, tedaj, o tem ne bo dvomil nihče, ki je videl takratni oder, sestavljen od domačih fantov. No, danes po devetih mesecih je že nekaj iz-nremembe. To se je pokazalo preteklo nade- Vssil iz SSotraitlske Idrija. V soboto dne 4. junija 1921 je prirc-fio S'T'm Z vseh vipavskih goric je privrelo dilo dramatično društvo v Idriji dramo »V ni-skuoai naše vipavsko Ifudstvo, da se udeleži žavi«. Španski pisatelj te drame Don Angelo naznaniene veselice. Tudi jaz sem sc m:mo- j Guimera nam je poda! živo, resno m globoko gredč ustavil v dvorani kasoveljskega mlina, t zamišljeno sliko iz španskega življenja, deja- Za varnost potnikov je bila občina od* govorna. Je bil kdo oropan, so kar 2 moža iz določne občine odpeljali na rtrad v Trst in ju toliko časa na občinske stro* ske tam zadržali, da so krivca) dobili. 2. decembra 1805. je bil Napoleon za cesarja kronan, isti dan je premagal pri Slavkovu (Austerlitzu) ruskega in avstrijskega cesarja. Ta dan so morali slovesno praznovati. Duhovščina je mo* rala v cerkvi zapeti Te Deirm in vsj u* radniki so bili navzočo, popoldne je bila ljudska veselica, na večer razsvetljava. 3. decembra 1809. so morali vsi avstrijski uradniki priseči novi vkudi, 4. januarja 1811. tudi rudarji in gozdni delavci. Navzoč je moral biti vselej rac« itri župnik, ki je pojasnil svetost in važnost prisede. 31. marca 1811. je bil oal radi rojstva Napoleonovega sina, ki je je vršil čun najbolj slovesno. Pismonošo je imela Idrija še pred fran* coskrmi časi. Dvakrat na teden je mo* ral v Ljubljano in zopet nazaj. Josip Ha* cin^ jc za ta posel dobival 250 gl. na leto, žito za se in za družino in še »sili* tuJprn — i-> /'+0 za hlapca. 18 gl. je še na vrh dobil za prenočišče v Ljubljani. Francozi so mu nakazali 400 frankov in žito za njega in vso družino. Uradnih denarjev ni nosp. Policija je bila stroga. Mestni stražnik nI pustil nobeneaa tujca v mesto brez posebnega lista. Voznik je moral raz* kazati vse, kaT je imel na vozu. Prepo* vedane stvari so mu odvzeli in njega zaprli. Gostilne so zapirali ob 10. uri zvečer. Krčmar je moral plačati kazen 25 frankov, ako ni točno ob 10 imel prazno gostilno. Vsak teden je bil se* men j v Postojni. Tja so vozili razne pridelke in vse brez daca, da se je lažje preskrbela posadka z živežem V Idriji so bili le trije semnji, in še ti so bili zelo slabo obiskani. Trgovina je sploh pešala. Kmet ni rad nosil v Idrijo, ker ni bilo denarja. Na posodo se pa ni nič dobilo. Napoleon je sicer nakazal 6 miljonov frankov, da bi se zaostale plače uradnikom, duhov* nom, učiteljem in rudarjem izplačale. Zato so prodali nekatera anektirana po* sest v a. Vse skupaj pa ni veliko izdalo, kajti tirjaii so od nas razne podpore in darove drugam. Tako jc 30. marca 1811. pogorel Tržič. V:ibr^li so v Jdriii za xxi0orelce 217 frankov, 68 mernikov žita in nekaj o* bleke. 10. maja 1811. je zopet pogorel Kranj, tudi za tega so pobirali a najbrž zelo malo nabrali, ker se svota ne ome* nja. 13. avgusta 1811. je zgorelo 29 hiš v vasi Lipi. Ko so v drugrjč zaukazali, naj se za te v Idriji pobira, so nabrali le 5 fl. 19 kr. Napoleon je za Tržič nakazal 70.000 frankov in za Kranj 30.000 fran* kov a zato so morali duhovniki raz lečo oznaniti kako darežljiv je novi vladar in kako očetovsko srce ima za svoje ljudi. ..11 Ker je vladi vedno primanjkovalo denarja, so iskali, kjer le mogoče, kakih davkov. Zato so na zadnje vpeljali še osebni davek. Kdor je spolnil 21. leto, je plačal 3dnevni zashizek. Uvršteni so bili v 3 razrede. V prvem si plačal 9 frankov, v II. 6, v III. razTcdu 3 franke. Posestniki pa veliko vec. Kmet Val. Svetldčič v Sp. Idriji je odštel 238 fran* kov vsega davka, Jurij Šinkovec 176, Jernej L*fcar v Zg. Kanomlji 171, Ga* špar Likar na Vojskem 150, Matej Pivk v Cekovniku 129 in-Štefan pl. Premer* stein v Debevču 295 m Zemljiški davek je znašal namreč petino pridelkov in 32 cent. dc&lade, tora j blizu 27%. Pritožite so se Premerctcm* Lcskovec in Svetličič, da so jim po krivem nalo* žili davek, oni so dolžni voziti rudnnkr in kot taki so oproščeni davka. Sodnik Gariboldi jim je to potrdil. A n? zalegle. Zgovarjali so se, da je toliko zakotnih pisačev, ki ljudem delajo neopravičene pritožbe, da je nemogoče, se na take razloge ozirati. — Vsaki mesec je pobt* ral davkar Eckel v Idriji na št. 97 —- se* daj gostilna Šepetavec*Straus — dotične davke. Leta 1811. je znašal zemljiški davek okraja Postojne 337.000 frankov in osebni davek 60.000 fr. Ta svota se je celo oblastvom preogromna zdela, zato so znižali prvega na 246.000 čin dru* gega na 41.000 frankov, pa. so tud očitno poudarjali, kako sočutno je srce Napoleonovo, ki ne pusti, da bi se ko* mu krivica godila, in takoj popravi, če spozna, da je kdo več plačal kakor mi v resnici pristoja. Tudi trgovke s čipkami so prisilili, da sp plačale obrtni davek. V Idriji jih je bilo 20, v Spodnji Idiriji šest. N ajvee su prodale v Ljubljano in po Iliriji, nekaj malega v inozemstvo. Davek jc bil pa tudi na okna in vrata, ki vodijo iz hsše. Notranja vrata so bik brez davka. ____. (Dalje pnh.) tfssia Iz Toča v Istri. Iz Pazina javljajo: V nedeljo, dne 5. junija je zadela si-mraj ves pnz nski okraj grozna nesreča. Po silnem de~'u je udarila gosta tnča in nam uničila italr slabo letino. Posebno hudo je trpelo r. Shakespeare: Beneški trgovec. Prevel Oton1 govačke centralne stanice dr. Viljem Stecher rr_____ir____i__i.-u: .. t i položaj trgovine med Avstrijo in Jugoslavijo- ter poudarja, da so trgovinski odnošaji med: Tripcovich tema dvema državama izredne važnosti. Dr. j Ampelea....... Stecher opozarja, da so zagrebški trgovci, i Cement Dalmatia . • • bosanski posestniki in veleposestniki ter židje j Cement Spalato .... že pred vojno prihajali na Dunaj nakupovat. Tuja valuta na tržalkeni trgtn Gospodarstvene razmere se tudi po vojni niso Trst, dne 15. junija 1921. bistveno spremenile. Trgovini med] obema dr- Lvstrijsko-nemške krone . /..... 3.--3.50 žavama pa grozi zastoj vsled odreaoe bel- j češkoslovaške krone grajske vlade, ki je sklenila iztirjevati 30od- j dinarji........ stotno pristojbino od nemškega bla£a in blaga leji ......... nemškega izvora. Ker pa vsebuje dobršen del. marke........ le izšla v zelo lični izdaji in se prodaja po 28 avstrijskih proizvodov več kakor 50 odstotkov j jol|airjl .... k nevezan in 36 Y vezan izvod. sirov m nemškega izvora bo trgovina Avstnje^o^ franU .... z Jugoslavijo v bodoče silno ctezkoČena. Ne-! s , i"", * • ■ • varnost je celo, da bo popolnoma nemogoča. | *lln P3P'fIiatl • • * i - » - , ... > j " j| .' anglfski funti, z!ati . . Canna na petrolej v Jugoslaviji. Na predlog na^oleoni direkcije carin je uprava jugoslovenskih dr- j_i_* žavnih monopolov sklenila, da se za petrolej, j__ ki se uvaža iz inozemstva v kantah. brez ozira | ^g Ivan Zcrec*'na sc uvaža držav, s katerimi jej Njena pot. C. Golar: Gorenjska romanca. Josip j dogovor ali ne, računa monopolska: Vidmar: Tolstoj in njegov .Krščanski nauk«. P«sto,bma za netto-tezo petrolej j — Papirna industrija v Jugoslaviji. Dosedaj imajo v Sloveniji pet, na Hrvatskem pa dve, tovarni, ki izdelujejo papir. Tovarna v Medvodah proizvaja 130 vagonev papirja, tvornica v, Vevčah 1040 vagonov, tvornica v Zrečah pro-! izvaja Ie papir za zavijanje v majhnih količi-; nah. Tovarna v Zagrebu proizvaja 2(0 vagonov, ona rui Sušaku pa 70 vagonov I^tno. Proizvodnja prerro^a v Jugoslaviji. V bosanskih rudnikih, ki so drravna last, se je dnevna proizvodnja od 2600 ton zvišala na 4000 Zadružna gospodarska barka v Ljubljani, Llbcra Triestina LIoyd . • Lussino . M;rtinoiich . Oceania . , Zupančič." — V novi založbi v Ljubljani je iz- položaj trgovine med Avstrijo in Jugoslavijo i Premuda . žel kot 6. zvezek Nove knjižnice Shakespear-jev »Beneški trgovec« v prevodu Otona Zupančiča. Prvi Župančičev prevod te drame, ki je izšel pred leti, se je že odlikoval po točnosti, in pesniški vrednosti, ta prevod pa je prvega še daleč presegel. Ker »Beneškega trgovca« ni bilo več na knjižnem trgu, ga je Zupančič sklenil izdati nanovo, toda ko ga je jel pregledovati, so se mu popravki tako namnožili, da imamo čisto novo delo pred seboj. Prevod je naravnost klasičen. — Knjiga izšla v zelo lični izdaji in se nevezan in 36 K vezan izvod. _ »Ljubljenčki Zvon« št. 6. ima sledečo vsebino: Janko Samec: V beli nrči. Ivan Albreht: Nihče ne ve. Ivo Šorli: Zgodbe o nekaterih krščanskih čednostih in nečednostih. Alojz Gradnik: Večer je večir. Dr. Ivan Prijatelj: Duševni profili naših preporodite! jev Anton Vodnik: Kakor čolnarji. PRIPOROČA se dobroznana brivnica Josfp Jerman, Trst, ul. XXX. Ottobre 14. (37 27.-- 28 — 56.-- 58. — 29-- 30 50 i8.50— 29 15 19.05- 19.60 156.--157.- 32f>.-- 328.— 73 50 - 74.— 85.-- 86. - 69 -- 69 50 Posojilnica v MmM obdaja v najem bolel i ..Mm Nastop po dogovoru. Natančnejša pojasnila daje Posojilnica v Podgradu, Istra. 469 m n ¥il Tolstoj ;n rjegov Francoska narodna. Mirko Pretnar: Mornarjev povratek. Stanko Kosovel: Prerajanje. Milan Pugelj: Uboga deklica. Anton Vodnik: Pričakovanje. A.P. Fata morgana, Alojz Gradnik: Solnce v Brdih. Književna poročila. Nove knjige. Frank Reller: Prigode gospoda Collina. Šaljiv detektivski roman. Ljubljana 1921. Založilo »Jutro«. Cena 15 kron, po pošti 2 K reč. Ta roman je izšel sedaj tudi v ponatisu v krrifi velikega formata na 105 straneh. Naši r H list je narisal g. prof. S. Šantel. O tem retuanu se je izrekel pariški »Figaro«: »Prevajalcu moramo biti hvaležni, da nam je dal e-nega najboljših sedanjih švedskih prigodnih romanov. Frank Helter je pisatelj visoke kulturo in prvovrsten stilist. Kjegov »Collin* spada med najzabavnejše pripovedke te vrste. Lojzka Dolenc Alojz Goriup poročena Prosek, 16. junija 1921. Kmetijska In vrtnarska gosp. zadruga v Trsta reg. zadr z om. por. Telefon 36-75 — ul Raffinerla 7 — Telefon 36-75 vaW na I. reflne oMne zbore podružnic ki se bodo vršili dne 19. lunlja predpoldnei v Boljuncu ob 9. uri v gostilni g A. Sancin, v Predloki ob 9. uri v občinski hiši (Loka-Bezovica Črnikal. Popold n e: v Ospu ob 3 v gostilni Slavec, v Plavjah ob 3 v gostilni M Hrovatin v Škofijah ob 3 pri g. Furlanič Iv. Št. 115 v Dolini (kraj in uro določi podr. odbor) v Klancu ob 3 v podruiničn h 'prostorih. DNEVNTKED: 1. Poročilo zastopnika matice in odobritev letnega računa za I. 1920 ter razdelitev čistega dobička 2. Poročilo podružničnega načelništva in nadzo.nlš.va, 3 Sprememba pravil. 4. Volitev novega odbora fn zasiopnikov za obCnf zbor matice 5. Slučajnosti. Z ozirom na veliko važnost občnih zborov se pri-čakuje obilne udeležbe. 465 ODBOR MATICE. kakor koruze, fižola, moke, sliv, krompirja in drugih deželnih pridelkov dobavlja le vagonske pošiljatve najceneje tvrdka (463 Polarnost S Remi; UuSUcnc. Jugoslavija Naslov za brzojave PAREM Ljubljana. 468 J 418 z njivo se takoj p ©€Ža. Ogledali ss računajo po 23 stotink beseda. — Najmanjša ki je oričela delovati z delniškim k^pftafom Postojbina L 2—^ Debele črke 40 stotink be-j v ncdcllo V Kamjah 61 Dt\ OniČah. 4 milijonov K, premore danes 250 milijonov seda. — iNajmanjsa pristojbina L 4"—> Kaor j j r kron. j išče službo, plača polovično ceno. Uvoz in izvoz v ČehoslovaškL Pra?*a, 14 i-- Na zborovanju izvozničarjev je predsednik j KUHARICA išče privatno službo. Via Ginna-drfavnerfa statističnega urada izjavil, da se jej stica 12f Merlo. 1002 v lotu 197.0. uvozilo n^ čehoslovaško je za Knjiga se naroča pri Tiskovni zadrugi, Ljublja- n mil-onov čehcslcvaških kron biatfa, iz- POTOČNA in jedilna soba se ugodno prodate, na, oodna ulica št. 6. . vozilo pa za 95°4 miljonov. Uvoz prekaša te-1 Boccaccio 7, priti, desno. 1003 Dr. Šenoa Milan: »Geografija Jugoslavije«, J jaj i2V0Z za 1810 milionov. i ---- Zagreb. Nakladom in Štampom »Ju<*osloven- Koliko z^nal^e ha razde'ilo na Če^oslo^a-! 2-Ojc.KA 9 tednov stara, dobre pasme, se pro-s orf Kompasa«. Strani 52, cena 24 K. Vseu-' šker-. Pra^a, 9. Zemljiški urad je izdelal de-; Gostilna Kjuder, Sv. Ivan, nova cesta, čiliški profesor dr. Milan Šenoa je obdelal v|]ovni naert, po katerem se bo razdelilo na velikih obrisih Jugoslavijo in sicer pod pogla - ALOJZIJ POVH Trst, telefon štev. 3-29 Plazza Geribaldl 3 (jjrti Eifiisra) L 00 NHSl & mu Mavrlclja Wackvltza nasledniki Trst, u). Torre Slanca 32. Telefon 23-83 V>lika izbira majoličnili in železnih pe^i, ekonomskili ognjišč in š'eđii-l ikov. — Izbira majoličnih p za kuliinje, kopeli in closct Zaloga cementa, cementnih plo.šč, pečic, ražnjev, vratic iz litega železa vsake velikosti 13 ske, bosanske, srpske, 5. Karpatski ograniči, 6. Balkanski ograniči, 7. Rodopski masiv, III. Hidrografija, T. Jadransko područje, 3. Arhipe-laško područje, II. Alpsko podrrčj^, III. kon-tinenisko područie, V. Fauna Flora, I. Živo-ti-jstvo, VI. Žiteljstvo, VIL Privreda tla, 1. Ratarstvo i istočarstvo, 2. Šumarstvo, 3. Lov 1 ribarstvo, 4. Rudarstvo, VITI. Promet, IX. Alfabetski popis gradova i mjesta. Dobiva se v knji^otr^nicah in pri zavodu: »Jugoslaven-jki Kompas d. d. Zagreb. ^** T** r3? ■ t »II Moaiiorfe«. (Rasse^na Bimensile del com-nercio, eccncmia e finanza per I ltalia, Juj^o-ilavia, Austria tedesca e Czecoslovacchia. Uradi R im, ul. C. Caitaneo 24-. V Rimu se ie' nian^s kot bi moralo biti. ceM Čehoslnvaški se bo ted^j razdelilo 492.PDPOLDKE prosta, izvežbana v vseh pisarni-tisoč veleposestniške zemlje. i ških delih, iščem službe. Ponudbe pod: -»Pc- — Skokove tovarne v P'z^a (na Češkem) j poldne« na upravništvo. 1000 so imele v pretočenem l?tu ?4 mijjonov če- ———----- ško si o vaških Irrrn či'-'^^a dobička. {PRODAŠE »v cllgaters;ige« od 650 mm. Po- N^ i večjo Izbero daril za blrrno dobi eaamo v trgovini Plazza GaribaidI št. 3, (prej Barriera) — Kriza v steklarski industriji "a Češ^c^i. Na Češkem je dosegi"1 'crlza v steklarski industriji vrhunec. 21 steklarn je ustavilo obrat. Nad ?0f*0 c!"1pvcev je brezpo«;r>Ir,.;,i. — Že'.C2u'v'ti i5?.terirl na Sudtiroler Landeszeitung«, je od 1. junija dalje otvorjena železniška proga To blach-Ampezzo-Cadore v dolžini 66 km preko vzhodnih Dolomitov. Železnica, ki jo je bilo začelo graditi meseca novembra 1. 1917. av strijsko arraadno poveljstvo, je bila dograjena meseca maja I. 1919. po italijanskem armad nem vodstvu. Važno za trgovce z Jugoslavijo. Po ban-skem odloku od 20. maja I. I. je strogo prepovedano, uva?ati blago na Hrvatsko in v Slavonijo, da se tam razuečava na kramarski način in na drobno. Prestopki proti tej prepoved: se tam občutno kaznujejo z arestom, visoko globo in zaplembo blaga. Tudi se trgovci opozarjajo, da opremijo svoje pošiljatve z izkaznico o izvoru, kakor jo predpisujejo jugoslovenska carinska obla-stva. Ako naj bo izkaznica veljavna, mora vsebovati: ime in priimek odpošiljatelja in na-slov^enca, kraj in državo izvora, opis in vrsto Zlata rezerv« Zed'nianlh dr^ar. Od janu-t. !. dalje se ie v Ameriko uvozilo T^a zlata rezerva " at . P rja t. 1. naije se is v / Namen reviji ^ 238,624.063 dolarjev. Celokum trgovinskih odno- ie znaša]a L iuni:a t, \ 3^75,' LEKARNA V SUZANI ima zopet v zalogi pre-iskuš^no sredstvo proti infecijskemu katarju v spclovinah goveje živine, kateri ovira oploditev krav. 955 ZLATO IN K^-Orjii plačuje po najvišjih cenah F. Fertot, via S. Francesco 15, II. 824 zadnjega kroja, katere bom prodajal PO L 175.—. Ernest SmZmu, fegcuec, Postojna it 72 prej trgovina Peter Kreigl.er. BMHilCMI, via SiViOisr ŠS, IG izredna prodaja V po jo!io nizliili cencfi. 66 t7a *qq i i - i POSESTVO v Krajni vasi pri Dutovljah se j/O.l^S aolarjov. procja. Stavba za vsako obrt, več njiv, travnikov in gozd. Natančnejša pojasnila daje Zerjal, Piiskovica 44. 979 ENONABSTROPNA prostorna hiša v najboljšem stanju pri postaji v Dobravljah v kateri je že stara gostilna, se proda. Zraven je kos zemljišča in vrt ter izborna klet. Pojasnila daje Ivan Kobal trgovec Ajdovščina. 9S1 toliko zlate rezerve. Državni dele Kalife Svetovna vojna je zahtevala mno.čo človeških žrtev, a tucli limono denaria. Evropa je bila že po par letih vojne fu nanci'elno izčrpana; potrkala je pri As meriki, ki se je radoivoljno o-dzvala. Po^ ravnala je v kratkem času vse dotlgove napram. Evropi in prtieela je celo poso? jevra;ti velike vsote. Vsled tega se je te* daj razmerje med celinama popolnoma prevrnilo, Evropa je postala odvisna od Amerike. Vojna je trajatla d.'a50 •"■25 4.103 648 2,5 J3 12, i ib 50',. 21% 31V0 prejšnjfiih časov. L to Dolg Obresti Držav, dohodki Razmerje med «"> brest mi in d oh Leta 1866 je znašal torej državni doJg 6.936 miljonov tir, obresti z*ai tai dolg 323 miljonov, državni dohodki 648 mi* Ijonov; plačevanje obresti je požrlo to^ rej 50 % dohodkov, L 1914 le 21%, L 1921 31 ?o od dohodkov. Iz teh številk sledi ja&no, da je seda-nje stanje Italije veliko boljše kakor leta 1866, kajlf; se* danji dolg pobere za plačevanje obresti samo 31 % državnih dohodkov, leta 1866 pa 50 %. Ne pozabimo pa tudi dej* stva, da je bilo leto 1866 za Italijo leto nesreče in poraza nasprotno, da je Ita*. lija izšla iz svetovne vojne kot zmago* v alka. T. — Z!E3S3!imi leke. Priporočam se za obilen obisk. A Mer-molja Rieger, ulica Commerciale 3. 536 ZLATO in »rebrne kron* plačam več kot drugi kupci. Albert Pcvh, urar, Mazzini 46 (» bližini drvenega trga). 25 POZOR! Srebrne krone in zlato po najvišjih cenah plačuje edini grosist Belleli Vita, Via Madonnina 10. I. 740 UBIRALEC in popravljalec glasovirjev in harmonijev. Pečar Andrej. Trst, via Coroneo 1, V. nad. 853 rriporoča sTav. občinstvu (467 Turk Dominik, Rocol štev. 575, tdefon 936. rnp" u Mirnu pri Gorici. Bdm& psdlsSle t® stroke Izdolu^e in ima v zalogi vede g 98 raznih vrst čevljev v;eh vetS&csti in za vsak stan. Čevlji nnšega izdelka so delani lično in trpežno, ter se 7a Izdelavo rabi saaio prvovrstno, lično in trajno usnje. Kaka druga prim.s je izmučena. I Pn:iie na vnMveno znamko, ki ]s vtisnjena na poplatu oll najplelu. Ako tevIJI nlmnja ziamke, niso na! Izdatek varstvena znamka Čevl i na?ega izdelka se lahko naroče mravnost Iz tovarne v Alfrnu pri Gorici ali kupijo v naših prodajalnah : v Trstu, Via Rettorl št. 1 blizu magistrata. V Gerici Cerso Verdi 32, v hiši Centralne posojilnice. Zahtevajte čevlje „ADRIJA" [ r* vseh tr?ov ih. Trgovci so dolžni prodajati ns»ig«» dol«^ć til cen?, pomnoženi /a ooštnino Na zahtevo kupca morajo trgovci pokazati or gl alni, tiskani cenik Čevljarske zadru e". V krailSi, hie- friovd no drle čevl ev našega Izdelka, se fš