Politični ogled. Tarška vojska je sicer do 25. sept. imela prenehati, a ker Turk ne spozna vere Kristijanu dolžne, bile so veckrat praske. Tako so Turki 21. eept. hotli 5rez most pii Trnjavu vdreti v Aleksinac, a bili so od Srbov krvavo odbiti in vrženi nazaj. Kratko prenebanje boja pa upotrebljajo Turki in Kristijani v to, da se pripravijo na novo klanje. Zato poizvemo, da je turiki general Kerimpaša iz Niša dobil 8 novih bataljonov ia da je 5 drugib utaboril na Babini glavi, da mu Srbi popolnem ne odrežejo zreze z Osman-pašo; ta general daje sedaj tnnogo živeža po Donavi privažati v Vidin in v Nia. Jednako delajo tudi Srbi ter so že ogromno veliko živeža nakupi5ili v Deligradu, Para5inu in Cupiiji. Na mir nih5e ne misli, ampak na krvavo vojsko tudi po zimi. V ta nanien je miniater Nikoli5 iz Pariza dal pripeljati 25.000 šotorov; vsak je za 5 mož priredjen; na Nemškem je kupil novih 60.000 Berdan-skib pušek. V Deligrad je došlo 8 novih kanonov, ki sipljejo 7« centa težke krogle. Vojna ob Drini pa ni ni5 srečna; zbolelo je 300 mož na griži krvavici. Boljae je z vojno pri Zajčaru, kder zapoveduje ruski oberst Atanazijevič namesto ranjenega Lješanina. Ruskih prostovoljcev prihaja vedno več, vseh je že gotovo više 10.000 mož; vsaki den se jih pripelja kakib 300—400 in se brž vai podajo na bojiš6e, kder se orožajo in vvrstijo v kompanije in bataljone. Došlo je tudi že 500 ruskib vojakov z konji vred. Turki to dobro ved6 invzato so prosili evropske ministre, naj Srbijo in Crnogoro primorajo vsaj do 2. oktobra mirovati z orožjem, da bi ae med tem bolj piipravili na vojsko. Ali Srbi temu niso privolili in so Črnajevu ukazali Turke zopet zgrabiti. Črnogorci držijo Muktar-paso še vedno obkoljenega; ne more se nikamor genoti. V Bosnijo priliaja vedno ve5 Rusov, dobro oborožanih. Pri Dulanu je Despotovič Turke zopet natepel. V Mostaru ao se bašibozuki spuntali zoper turskega poveljnika, ker jim ta ni mogel ne denarjev ne živcža dati, in so ga umorili in potem všli. Tako se godi na večih krajih, da izstradani vojaki generalom zbežijo in po deželi kradejo, ropajo, ubijajo in požigajo. Res straano senaTurškem godi! Avstrijske dežele. Dunajski in magjarski ministri so celi teden na Dunaju skupaj sedeli in ae pogovarjali, kako bi obnovili 1. 1867 sklenjeno nagodbo z Ogersko in dualizem obranili. Toda niso se zamogli pogoditi in v tej zadregi so sklenoli vse odložiti do januarja 1877. Najve5jo težko5o dela svota 80 milijonov, katero je vsa Avstrija dolžna nacijonalnej banki (to je društvo, ki izdaja sedanje desetake itd.) na Dunaju; Magjari ne5ejo ni6esar prevzeti, ampak ves dolg na naše rame navaliti. — Saksonaki kralj Albert je prisel našega cesarja obiskovat. Ta visoki gogpod je tudi tedaj ae na Dnnaju mudil, kedar je moral grof Hohenwart odstopiti in se je pogajanje 8 Gebi razbilo. — Jadi imajo na Dunajn 7eliko sbodnico, kder so do sedaj molili: Gospod, Bog Abrahama, Izaka in Jakoba, daj nam zopet priti 7 87eto mesto Jeruzalem. Letos so to molite^ opustili, kar kaže, da se Jndom pri naa dobro godi in da ao na Dunaju našli S7oj Jeruzalem. — Meseca no7embra bode peuzijoniranih mnogo generalo7 in imenovanih 150 Htotnikov. — Na Českem in tudi na Dunaju so botli tamošnji Slavjani napraviti veselice, 5ijih 5isti dobodki bi ae bili obrnoli za flrbske ranjence. Vlada je 7eselice prepovedala. Gudno! leta 1870 pa se je za pruske ranjeuce slobodno pobiralo! — Sedanja hr7at8ka 7e5ina 7 ZagrebaSkem saboru je magjaronska in podpira Magjare. To je 7elika sramota za Hrvate! Vnanje države. Nekaj časa so naši vladni listi 7edno pisali o miru — 7se 7lade so jim bile miruljubne — tursko praaanje, turaka 7ojska, srbsko kraljeat^o, 7se jim je bilo brez ne^arnosti za mir; toda sedaj jim postaja 5rno pred o5mi; pra^ijo, da je položaj jako resnoben, ne^aren in 7sak trenutek vojska mogoča. No, inzakaj? Zato ker je srbska 7ojna pod Črnaje^em, potem 7si okraji in mesta in naposled stalni odbor srbske 8kupš5ine kneza Milana proglaail za od Turko7 neod7J8nega kralja. Danajaki liati zabte^ajo, naj A^strija sedaj mabne po Srbih in jih zopet pod turško nad^lado posta^i. To se menda ne bo zgodilo, pa5 pa se utegne med Rusi in Turki 7sak trenutek za5eti 7ojska. Vae pomiro^anje evropskih mini8tro7 se je razbilo. Rusi so od Rumunije dobili pmoljenje, da smejo s 3 oddelki 7ojne, t. j. s 150.000 7ojako7 udariti 5rez Dona^o na Tuiško. Ob enem se pomika grozno število 300.000 konjeniko^ proti a^strijsko-turškej meji. Vea ruski narod zahte^a kr^a^o maščevanje za ubite Bolgare. In 7e5ina izobražene E^rope mu pra7 daje. — Prii8ka Nem5ija 7le5e odločno z Rusi. — Ba^arskemu kralju so 7 Monakoveru zbrani Katoličani poslali pismo udanosti; kralj pa se ni nič zmenil za nje; pra7 se jim je zgodilo, zakaj pa vedno klepeSejo z re6rai, katerih kralj ne porajta in katere se pri Katoli5anu že itak nesmejo pogrešati. — Badenski veliki 7ojvoda je vendar enkrat ra7.pustil ministerst^o, ki je katoliako Cerk^o 16 let preganjalo. — Angleško ljudat70 je zoper Turka, ininistri pa ga se 7edno, vendar že nekoliko menje podpirajo. V Se^erni-Ameriki je velik nemir, ker se atranke pripravljajo na 7olite7 no^ega predsednika republike. — V katoliški drža^i Ek^ador 80 frajma^rerji napravili zaroto in 7ilega predsednika Borero-ta odstavili in zaprli. — Na KitaJ8kem trpijo 7 se^ernih pokrajinah grozno lakoto; ljudje gladu umirajo. Perzijski kralj je za5el pobijati turške tolo^aje, ki ao mu 5rez mejo ^dirali. — Na otoku Kandiji je turški paaa za7iatno za5el zapirati in 7 Carigrad od^ažati najodli5niae Grke, med temi tudi poslanca dr. Micotaki-ja. To je 7es otok iznemirilo zoper Turka.