t
ŠOLSKO SVETOVALNO DELO,
letnik XX, številka 1-2 Ljubljana 2016 ISSN 1318-8267
Uredništvo:
mag. Cvetka Bizjak
(odgovorna urednica),
mag. Tanja Bezic, Ivica Gracelj,
dr. Petra Gregorčič Mrvar,
Tamara Maleševic, Urška Margan,
dr. Milko Poštrak,
dr. Melita Puklek Levpušček,
dr. Tomaž Vec
Urednica založbe: Simona Vozelj
Jezikovni pregled: Mira Turk Škraba
Prevod povzetkov v angleščini: Ensitra prevajanje, Brigita Vogrinec s.p.
Oblikovanje: Suzana Kogoj
Računalniški prelom in tisk: Design Demšar, d. o. o., Present, d. o. o.
Naklada: 580 izvodov
Izdajatelj in založnik: Zavod Republike Slovenije za šolstvo
Predstavnik: dr. Vinko Logaj
Naročila:
Zavod RS za šolstvo - Založba, Poljanska cesta 28, 1000 Ljubljana faks: 01/30 05 199 e-pošta: zalozba@zrss.si
Letna naročnina (4 številke) je 31,30 EUR za šole in ustanove, 26,71 EUR za posameznike in 25,04 EUR za dijake, študente in upokojence.
Cena posamezne številke je 16,69 EUR (dvojna številka)
Revija je vpisana v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Ministrstvo za kulturo, pod zaporedno številko 576.
© Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2016
Vse pravice pridržane. Brez založnikovega pisnega dovoljenja ni dovoljeno nobenega dela revije na kakršenkoli način reproducirati, kopirati ali kako drugače razširjati. Ta prepoved se nanaša tako na mehanske oblike reprodukcije (fotokopiranje) kot na elektronske (snemanje ali prepisovanje na kakršenkoli pomnilniški medij) medijske oblike reprodukcije.
Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana.
Q
O
B	m	1996 ima v razvoju šolskega svetovalnega dela
I f' ^^	poseben pomen. Takrat - pred dvajsetimi leti -
I ^— I I I se je zvrstilo več pomembnih dogodkov. Sprejeti ^^^ ^ ^^^^ so bili novi šolski zakoni, ki so šolsko svetovalno službo opredelili kot obvezno v vseh vrtcih, osnovnih in srednjih šolah. Isto leto so svetovalni delavci svoje stanovsko združenje iz sekcije preoblikovali v Društvo šolskih svetovalnih delavcev. Tretji pomemben dogodek pa je izid prve številke naše revije. To pomeni, da ta hip prebirate jubilejno številko. Dvajset let izhajanja pomeni, da revija iz mladostništva počasi prehaja v zrelo obdobje. Nekaj podobnega bi lahko dejali tudi za poklic svetovalnega delavca. Pred dvajsetimi leti je bil še zelo mlad. V osnovnih šolah se je že uveljavljal, prve svetovalne delavce so začele dobivati tudi srednje šole, v vrtcih pa nas je bilo še zelo malo. Z opredelitvijo svetovalne službe kot obvezne je bila postavljena zakonodajna osnova in dozorel je čas, da se začnemo intenzivno ukvarjati s pripravo podrobnejših strokovnih podlag za delo naše službe. Nastale so programske smernice, ki so postavile splošni referenčni okvir za naše delo. Postopoma so se oblikovali bolj specifični koncepti delovanja, ki so tesno povezani z delom svetovalne službe: koncept odkrivanja nadarjenih, koncept dela z učenci z učnimi težavami, usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, šolski razvojni timi itd. V dvajsetih letih obstoja je tudi revija sodelovala pri graditvi strokovne doktrine dela svetovalne službe. Prinašala je strokovne članke o aktualnih vsebinah, dajala pa je tudi prostor za izmenjavo idej , dobrih praks in izkušenj tistih svetovalnih delavcev, ki so pogumno orali ledino in iskali odgovore na vprašanje, kako naj vizijo programskih smernic udejanjim na moji šoli.
Po dvajsetih letih ugotavljamo, da je temeljna zamisel o vlogi svetovalne službe, ki jo je oblikoval dr. Pediček in jo v prvi številki revije tudi zapisal, še vedno aktualna. To pomeni, da je bila vizija prava. Prihajajo pa novi časi z novimi zahtevami. Pogled nazaj in vizija nadaljnjega razvoja - o tem so za jubilejno številko spregovorili avtorji dveh prispevkov. Tanja Bezic je s svetovalno službo in z revijo tesno povezana že od vsega začetka. Zato je najbolj poklicana, da napiše uvodni članek jubilejne številke. Naslov je zelo poveden: Pogled nazaj, da bi bolje videli naprej. Tudi Metod Resman je eden od ustanoviteljev. V zadnjih letih se mu je pridružila Petra Mrvar, ki na oddelku za pedagogiko skrbi za nove rodove svetovalnih delavcev.
Delo svetovalnih delavcev je raznovrstno in to se odraža tudi v vsebini jubilejne številke. Vedno smo se skušali odzivati na aktualne potrebe slovenskega šolstva.
1
šd
Tokrat so to begunci. Odprli smo jim vrata v našo državo. Sedaj pa moramo poskrbeti, da se bodo med nami dobro počutili. Po tem ko so pobegnili iz grozot vojne, najprej potrebujejo naše sočutje, ki jim bo pomagalo, da bodo čim prej zacelili čustvene rane in se z vsemi svojimi človeškimi potenciali vključili v življenje in delo družbe gostiteljice. Naloga je še posebno zahtevna, ker gre za srečanje zelo različnih kultur, in šolski sistem ima pri tem izjemno pomembno vlogo. Če integracija v družbo gostiteljico ni uspešna, se posledice pokažejo kasneje - praviloma v drugi ali tretji generaciji priseljencev. Posledice neuspešne integracije smo lahko opazovali v Franciji in drugih državah, v katerih so se mnogi priseljenci znašli na obrobju družbe.
Prispevek o beguncih je pripravila Anica Mikuš Kos, predsednica Slovenske filantropije, ki se s tovrstnimi problemi ukvarja že vrsto let. Njene besede, iz katerih je čutiti poglobljeno strokovnost in so prežete s človeško občuteno modrostjo, so vedno dragocene. Veseli nas, da si je vzela čas in pripravila prispevek tudi za našo revijo.
V dvajsetih letih delovanja je revija tudi med praktiki poiskala in vzgojila mnoge dobre pisce strokovnih člankov - bodisi člankov, ki se izbranega problema lotevajo raziskovalno, pa tudi takih, ki opisujejo primere dobre prakse. Prispevkov praktikov smo v uredništvu še posebno veseli. V jubilejni številki smo jim namenili veliko prostora.
Revija je doživljala vzpone in padce. Čeprav je včasih težko, pa člani uredniškega odbora revije vztrajamo in se borimo za njeno ohranitev, saj čutimo, kako pomembna je za razvoj stroke. Svetovalni delavci potrebujemo prostor, v katerem lahko objavljamo svoje razvojne, teoretične in praktične dosežke, polemiziramo o aktualnih temah in izmenjujemo izkušnje. Čestitke ob dvajseti obletnici izida prve številke torej veljajo vsem nam: vsem bivšim in sedanjim članom uredniškega odbora, pa tudi vsem vam, ki ste preko revije širili svoje izkušnje in znanje. V teh letih smo z našim znanjem napolnili skoraj osemdeset številk revije. Na to smo lahko upravičeno ponosni.
Cvetka Bizjak,
odgovorna urednica
2