NISO DOLARJI VSE ... stran 2 NASLOV Leto XXXIV Št. 30 Murska Sobota, 5. avgust CENA 10 DIN VESTNIK Občinska konferenca SZDL Murska Sobota, Slovensko kulturno-prosvetno društvo Lastovka iz Ingolstadta in podružnica Slovenske izseljenske matice v Murski Soboti' vabijo na SKUPNO SREČANJE delavcev na začasnem delu v tujini in izseljencev, ki bo v nedeljo, 8. avgusta 1982 ob 15. uri v veliki restavraciji v Moravskih toplicah. Pridite vsi, ki ste na obisku v domačem kraju! Kirurški blok soboške bolnišnice naglo raste INVESTICIJE V ZDRAVSTVU Izgradnja bolnišničnega kompleksa v Rakičanu zajema štiri objekte — to je kirurški blok, kuhinje, plinske postaje in prostor za sežig smeti, poteka po predvidenem programu. Pri izgradnji kuhinje so končana gradbena, obrtniška in instalacijska dela, medtem ko je v teku montaža opreme. Predvidevajo, da bo kuhinja predana v uporabo v prihodnjem mesecu. Gradbena, obrtniška in inštalacijska dela so končana tudi na prostoru za sežig smeti, trenutno pa se montira naprava za sežig smeti. Objekt plinske postaje Pa je v celoti končan in pn-Pravijen za tehnični prevzem. N a kirurškem bloku, ki naglo raste, je bila v zadnjem trimesečju prvega polletja armirana betonska plošča pritličja m prvega nadstropja ter narejeni opečni zidovi terenske etaže z vzidavo kovinskih mestnih podbojev. Vzporedno z gradbenimi deli pa potekajo tudi-dela pri izvedbi vertikalne litoželezne kanalizacije terenske etaže in polaganje elektroinstalacijskih razvodov v betonske konstrukcije. V prvem polletju letošnjega leta se je iz občinskih samoprispevkov pomurskih občin zbralo 17.019.776 dinarjev, iz prispevne stopnje iz dohodka organizacij združenega dela 20,727.427 dinarjev in iz drugih virov 1,698.305 dinarjev ali skupaj 39,445.508 dinarjev. Po občinah znašajo zbrani prispevki iz samoprispevka občanov in prispevka iz dohodka organizacij združenega dela: Murska Sobota 21,899.000 dinarjev. Gornja Radgona 6,439.000 dinarjev, Ljutomer 6.136.000 dinarjev in Lendava 4,969.000 dinarjev. Po podatkih službe družbenega knjigovodstva skupščine občin in občinske zdravstvene skupnosti nakazujejo namenska sredstva za izgradnjo bolnišničnega kompleksa dokaj te- Izgradnja kirurškega bloka soboške bolnišnice v Rakičanu, ki naglo raste. Foto: Albert Abraham koče. Tako so doslej obveznosti za prvo polletje poravnali vsi razen skupščine občine Gornja Radgona, kije del teh sredstev uporabila za nakup RTG aparata v TOZD Zdravstveni dom Gornja Radgona. Skupna vrednost opravljenih del v prvem polletju na posameznih objektih je: kirurški blok 69,807.605 dinarjev, kuhinja 25,230.015 dinarjev, prostor za sežig smeti 2,156.080 dinarjev in plinska postaja 173.275 dinarjev ali skupaj 97,366.976 dinaijev. Sicer pa znaša pogodbena vrednost za vse štiri objekte bolnišničnega kompleksa 213.536.986 dinarjev, kar je manj od ponudbe vrednosti oddanih investicijskih del po projektantskih količinah in projektantska predračuriaksih vrednosti. To pa pomeni, da bolnišnični kompleks v Rakičanu gradimo zares racionalno. Feri Maučec Teden dni so se na 12. tradicionalnem beltinskem folklornem festivalu odvijali izredno zanimivi in izvirni folklorni nastopi, člani tamkajšnjega KUD in z njimi vsi Beltinčari pa so za to manifestacijo živeli skoraj mesec dni. Nemalo dela in odrekanja so morali prispevati gostitelji, vendar trud ni bil zaman. Organizatorji so s svojim preizkušenim načinom ob pesmi in plesu pri združevanju narodov tudi letos odlično uspeli. Več na strani 7. aktualno po svetu Izraelci so minulo nedeljo izvedli enega od največjih vojaških napadov na palestinske položaje. V napadu na Bejrut, ki je trajal polnih 14 ur, je padlo na mesto 185.000 letalskih in tankovskih bomb, ki so vsebovale 26 milijonov kilogramov eksploziva. KRVAVA NEDELJA Izrae Ici so v začetku tedna spet prekršili p rekinitev ognja, Iki je bila v veljavi od nedelje. Sicer pa je bila nedelja eden od najtežjih vojnih dni, saj so Izraelci napadali iz zraka, s kopnega inzmoija. V napadu, kije trajal polnih 14ur,je izgubilo življenje najmanj 200 prebivalcev Bejruta, več kot 400 pa jih Ije bilo ranjenih. Po libanonskih ocenah je ob napadu padlo na mesto 185.000 avionskihin topovskih bomb, ki so vsebovale 26 milijonov kilogramov eksploziva. Ta izraelski zračni napad je bil najdaljši in najmočnejši, kargaje kdajkoli v enem I dnevu izvedlo vojno letalstvo izraelskih vojaških sil, saj je 60 »phantomov« vsake tri minute metalo bombe na Bejrut. Bila je to neenaka borba, saj so se Palestinci lahko zoperstavljali le s topovi in minometalci ter raketami iz nekoliko topov in I lahkega strelnega orožja. Kljub tragičnemu koncu pa so I Palestinci bili v nedeljo svojo veliko bitko in občutijo ta dan “ kot veliko zmago. IJaser Arafat je v ponedeljek kot vrhovni komandant pozdravil svoje borce in objavil pripravljenost PLO, da so-. deluje z opazovalci Združenih narodov, ki naj bi kontrolirali prekinitev ognja. Ni pa še jasnega odgovora na vprašanje, I zakaj so Izraelci izvedli ta krvavi pokol, saj so napredovali le pet kilometrov proti severu, pri tem pa so prevzeli tudi nadzor nad bejrutskim letališčem. V začetku tedna so bili izraelski I tanki le 200 metrov od Utrjenega palestinskega taborišča Bružbražnji. To taborišče, v katerem je včasih živelo 70 tisoč palestinskih beguncev, je tako prva borbena črta Palestincev. I Izraelci .so taborišče obkrožili z južne in vzhodne strani, severna, kije obrnjena proti Bejrutu, pa opredstavlja zvezo z drugima dvema taboriščema — Sabri m Satili. Kot pravijo v krogih, ki so blizu izraelski vladi, je imela nedeljska akcija povsem določen strateški in taktični cilj. Njen Delegacija ameriškega kongresa, ki je obiskala nekoliko držav na Srednjem vzhodu, je po vrnitvi v Washington obtožila Izrael, da je odgovoren za večino kršenj prekinitve ognja, kj, so bile doslej objavljene v Libanonu. Po besedah kongresnikov Nicka Rahalla in Paula McCloskeya je Izrael prekinitve ognja izrabljal, da bi izboljšal svoje položaje okrog zahodnega Bejruta, pri tem pa prisiljeval palestinske borce, da so začeli z bojem. Ameriška vlada se zaveda takšne izraelske taktike, je izjavil Rahall in dodal, da izraelsko bom-bandiranje ni uperjeno le proti palestinskim ciljem pač pa proti celotnemu zahodnemu Bejrutu. Ameriška kongresnika sta tudi povedala, da se je pet arabskih držav, ki sta jih obiskala, odločilo, da ne bodo sprejele palestinskih borcev vse dotlej, dokler Palestincem ne bo omogočeno, da ustanovijo svojo državo. V žarišču dogodkov Niso dolarji vse... Vznemirjujoče so bile vesti pred setvijo o tisočih traktorjev na naših poljih, ki zaradi pomanjkanja rezervnih delov niso bili uporabljivi. Podobno se je ponovilo pred žetvijo. Najprej pomanjkanje deviz, nato pa še večja težava, kje „zvrtati” rezervne dele za vso to ,.traktorsko džunglo”, ki ji ni primere v svetu. V Jugoslaviji pravzaprav nimamo pregleda nad tem, kakšni stroji so po naših poljih in vinogradih. Zato sta se dva prometna strokovnjaka — Peter Histovski in Stanimir Spasojevič — kot piše zagrebški tednik ,,Sedam dana” — odločila, da ugotovita kakšno je stanje. Seveda ni tako enostavno ugotoviti za vseh 450 tisoč traktorjev, iz katere tovarne izvirajo. Problem pa ni samo tukaj, marveč tudi pri vseh osebnih avtomobilih, letalih itd. Delegati v zvezni skupščini so že pred davnim postavili delegatsko vprašanje kaj je s tipizacijo v našem potniškem letalstvu, kjer je med 47 registriranimi letali za prevoz STRAN 2 potnikov kar 20 različnih tipov. Hristovski in Spasojevič sta omagala, ko sta hotela ugotoviti kako je z okoli 2,5 milijona osebnimi avtomobili, 200 tisoč kamioni in 55 tisoč avtobusi. Dokopala sta se le do spoznanja, da gre za več sto različnih znamk in tipov avtomobilov iz 14 držav. Ugotovila sta tudi, da domači proizvajalci sestavljajo 62 vrst motornih vozil po licencah sedem velikih svetovnih proizvajalcev avtomobilov. Podobna zgodba je tudi pri naših ladjah ter pri celi vrsti naprav za pretovarjanje, mestnih dvigalih, viličarjih in pri avtomobilskih dvigalih. V jugoslovanskem pomorstvu in ladjedelništvu so šele pred nedavnim pričeli s široko akcijo za tipizacijo ladijskih naprav in opreme. Številne ekipe delajo na tipizaciji in terminološki obdelavi plovnih objektov in njihovih sestavnih delov. Nastajajo zmede, ker kakšen del v reški ali puljski ladjedelnici nazi-vajo drugače kot recimo v splitski. Vrhunec vsega tega je dejstvo, da so sestavljale naše ladjedelnice medsebojne pogodbe v tujem jeziku. Gre pa pri vsem tem za pomembnejše zadeve kot samo za terminologijo. Omenjena prometna strokovnjaka sta ugotovila, da vlada popolna avtarkija, kar zadeva naše sodelovanje s tujimi part-, nerji. Šele pred nedavnim je bil sklenjen sporazum o tem, da se omeji uvoz iz zahodnih držav ne samo štiri znamke avtomobilov, iz vzhodnoevropskih pa na tri. Tako bi morali verjetno nadaljevati, kajti dejstvo je, da je 40 odstotkov vseh vozil v našem Čeprav seje vojna za Malvine končala, prebivalci tega daljnega otočja še vedno niso zaživeli v miru. Na stotine ljudi iz Port Stanleya je izrazilo željo, da bi zapustili mesto, ker se bojijo min, ki so še ostale iz vojne. Med nedavnim čiščenjem območja, na katerem je brez reda zakopanih po vsej verjetnosti kakih 10 tisoč plastičnih min, je izgubil življenje en britanski vojak, osem pa jih je ranjenih. Prebivalci Port Stanleya so v strahu pred to nevarnostjo izrazili pripravljenost, da prepustijo vse mesto britanskim vojakom ter se preselijo v Port Luis, ki je bil do leta 1844 glavno mesto. Kot je izjavil britanski vojaški komisar general David Thome, bo preteklo še več let, preden bodo z otoka počistili vse mine, ki so jih nastavili Argentinci. Trenutno se mudi v Port Stanleyu poleg nekaj več kot tisoč prebivalcev še 2.500 britanskih vojakov. Danes je letalonosilka Illustrious iz pristanišča Portsmouth odplula na Falklande, kjer bo zamenjala letalonosilko Invincible, eno poglavitnih britanskih orožij v vojni z Argentino. gradbeništvu tujega izvora. Nič boljše pa ni tudi v nekaterih drugih panogah. Nekatere od omenjenih podatkov so navajali pred nedavnim na posvetovanju o prometu v izrednih okoliščinah, v Splitu. Vsa ta izredna pisanost je tako soočena z nič kaj naivno ugotovitvijo, da s takšno prakso rušimo obrambno sposobnost dežele. Neracionalnost, ki ji je težko najti primerjavo, zavira kolesje našega celotnega gospodarstva. V Jugoslaviji znašajo transportni stroški 20 odstptkov cene proizvoda, kar je trikrat več kot v ostalih evropskih državah. Tudi to onemogoča našo konkurenčnost na tujih, predvsem zapadnih tržiščih. Te ugotovitve potrjujejo, da ne gre samo za devize, za dolarje, temveč pogostokrat samo za red in dogovor, za več smisla o ten), kako bi naša družbena sredstva bolje obrnili in kako bi se izognili tudi nepotrebnim izdatkom manjkajočih deviz. Velike iranske izgube V šestih ofenzivah, ki so jih izvedli Iranci na iraške položaje je izgubilo življenje 27.255 iranskih borcev. To je izjavil predstavnik iraške vojske, ki je dodal, da je bilo v tem času sestreljenih več iranskih letal (4 a v ioni in 1 helikopter), uničenih 297 tankov, raznih drugih oklopnih vozi) in topov ter 15 lansimih raketnih ramp Potopljena sta bila tudi dva plovna objekta, zajet ih pa je bilo še veliko iranskih vojakov. Tako so iraške sile uspele zapleniti 65 tankov, 26 vojaških transportnih vozil, šest težkih topov ter mnogo orožja in vojaške opreme. dnim organom predlagal ukinitev Vojnega stanja na Poljskem, če bodo spremembe v državi govorile v prid normalizaciji. Vojaški svet si prizadeva, da bi take razmere ustvaril že letos. Na vprašanje delavcev železarne, kdaj bo papež Pavel II. obiskal Poljsko, je Jaruzelski odgovoril, da je obisk predviden za prihodnje leto ter da je med poljskimi oblasti in Vatikanom že vse dogovorjeno. Po prvotni verziji bi naj papež obiskal Poljsko že ta mesec, vendar so zaradi sedanjih razmer obisk preložili za leto dni. Delavce je tudi zanimalo, kaj je s predsednikom državne komisije Solidarnosti Lechom Walen-seom. ker krožijo govorice', da se zdravi v neki varšavski bolnišnici. Jaruzelski je to zanikal in dejal, da so Walensi in njegovi številni družini »ustvarili ugodne razmere«. Med obiskom v železarni je predsednik tudi dejal, da je treba izboljšati življenjske razmere delavcev, da bi le-ti imeli čim manj vzrokov za vznemirjenje. Ob koncu pogovora pa je dejal, da prihaja Poljska »v težavno politično obdobje in daje treba preprečevati ustvarjanje dodatne napetosti«. BONN — Zvezni kancler ZRN Helmut Schmidt se je nedavno vrnil z eniška v ZDA in Kanadi. Posebej je zadovoljen s pogovori v Kanadi, kJ®’ se je strinjal s stalisci kanadskega premieri« Troudoa glede »politike bojkota«, ki jo uporablja Washington proti SZ. NAIROBI-V Keniji so pripadniki oborozenin sil. predvsem iz vrst vojnega letalstva, poskusa« izvesti državni udar, via da predsednika Arapa Moia je upor s pomočjo vojske zatrla. . . BOSTON - Po pisanju bostonskega časnika »Boston Globe«, namerava ameriški predsedm Reagan zamenjati svojega poslanca na Bližnjem vzhodu Philipa Habiba. MOZAMBIK - T.uje agencije poročajo, daje poslopju kitajske ambasade v Maputu prišlo d° pokola, v katerem je b" umorjenih devet člano kitajskega poslanistv Morilec je za zdaj še ne znani uslužbenec amo sade v Mozambiku. PANAMA - V petek e odstopil predsednic tamkajšnje vlade Aris des Roya. Uradno s sporočili, da je odstopu« zdravstvenih razlogov, opazovalci pa menijo, gre tudi za politično oz« dje. Medtem je dolžno* že prevzel Ricardo de ESNEWaDELHI -prometna nesreča se j zgodila tudi v Indiji- * tobus, ki je bil po|n nm dujskih romarjev, p«" vsem žensk, je *0"?®'a nekega himala)Ak„n-prelaza v prepad. AS -cija PTI sporoča da je nesreči umrlo 33 ljudi, pa je ranjenih. _a SIDNEY - Noveg predsednika države dobila tudi Avstralija. W minulega četrtka nap jetoN.Stewen. -*, ADIS ABEBA, MOGA DIS - Mnogim, svet vnim kriznim žariščen^ je pridružilo še eno. meji med Etiopijo m ( maiijo so spet izbruhn oboroženi spopadi, r robnejših informacij ker Somalija ne pust benega tujega nov na svoje ozemlje. Ase NEW YORK-V ZDA mudi na desetdnev in' obisku Indira Gandnb dijska premierka. "e|j govori so se ze z s glavne teme pa। ’ jnin področja ^‘SJnii’ odnosov in mednarv vprašanj. N aZij- BANGKOK - regionalni kon vi, so ostro obsodb pa etnamsko ag'Sii so Kampučijo. Pojd'^ ustanovitev ^Sčne vlade Kampučije m poz. po-napredni «v^ ti por sveti vec pozom oda krize je pns>o uniji d« vladajoči partij, centra mokratskega . nOvite J (UCD). Njen usta" A(J0|-in dosedanji vodi fo Suares, do stopil. Ocene vse godka so^n , kakor pa osta a uande» da je novi vodja j sSvoP noLavillazezače' pred politiko, ki ob®®®o vsem zelo n1® edvoli'®|j nizirano o£enem zdi kampanjo. nki zadržati Pr Suaresa, saj biz >an» pomočjo 'fjfe centra|-ni vpliv te "Partl) Gener de TOKIO 7 pereZ ° sekretar OZN- do Cuellar, * obis^’ & avgusta naoo ^roC1 VESTNIK, 5. TOZD BELTINKA IZ BELTINEC oaledalo tedna Udarec v obraz — solidarnosti šča, ki so ga zgradili v rekord- Na nedavni seji predsedstva RK SZDL Črne Gore je bilo rečeno, da je treba ugotovitve službe družbenega knjigovodstva v zvezi z nenamenskim trošenjem sredstev iz sklada solidarnosti posredovati javnosti. Za kaj gre? Skupščina republiškega sklada je titograjski občinski skupščini odobrila za škodo, ki jo je povzročil leta 1979 potres na družbenih stanovanjih 678.713.000 dinarjev. Denar bi morala titograjska občina Preusmeriti na poseben žiro ra-čun pri službi družbenega knjigovodstva, ki bi sproti kon-. trolirala namen koriščenja sredstev. Naredili so drugače — denar so naložili na žiro račun pri Titograjski banki. To je bila pr-/a mahinacija. Aprila 1980 si je iz teh sredstev delovna organiza-eija ,.Športni objekti” izposodila 30 milijonov dinarjev z rokom vračanja 13 mesecev. Decembra istega leta so samoupravni skupnosti za telesno kulturo ,,posodili” 80 milijonov dinarjev, z rokom vračanja šest mesecev. Lani je občinski sklad odločil, da sisu ža telesno kulturo titograjske občine nakaže 13 milijonov dinarjev za gradnjo strelišča, za isti namen pa tudi delovni organizaciji ,,Industrija-import” 40 milijonov dinarjev. V odločbi občinskega sklada je zapisano, da se omenjena sredstva dajejo kot kredit za dooo 13 mesecev, v kolikor pa se v tem času ne zagotovijo sredstva za vračilo posojila, posojilojemalci niso več obvezani posojilo vrniti. Torej formulacija, ki je vnaprej ,,dišala” kot darilo. Ko so inšpektorji titograjske službe družbenega knjigovodstva raziskovali omenjene primere so naleteli na formulacije, da gre za ,,spremljajoče objekte hotela”, ki pa ga v resnici ni bilo. Nikjer pa inšpektorji niso naleteli na dokumentacijo o gradnji streli- nem času šestih mesecev. Ko je te ugotovitve komentiral član predsedstva republiške konference SZDL Vladimir Popovič, je dejal, da se v povojni izgradnji še ni zgodilo, da bi zgradili najprej ,,spremljajoče objekte” in šele nato hotel. Sedaj je tudi jasno — piše ob tem beograjska Borba — od kod denar za gradnjo stadiona Budučnost v Titogradu, za urejanje športnih naprav v Nik-šiču in drugod. Služba družbenega knjigovodstva je vso zadevo prijavila okrožnemu javnemu tožilstvu v Titogradu z zahtevo, da se sredstva, nenamensko kori-ščena, vrnejo skladu solidarnosti. Katastrofalni potres, ki je leta 1979 hudo prizadel Črno Goro je spodbudil solidarnostno akcijo po vsej Jugoslaviji. Takšni postopki, kot smo jih opisali pa pomenijo tej solidarnosti udarec v obraz. I finančno ode jo I I Prihodki in odhodki občine Murska Sobota so se v I letošnjem 1. polletju gibali dokaj ugodno, saj je dosežen I celo presežek, vendar pa nekatere »zadeve« niso zadovo- Ijive — so ugotovili na torkovi seji izvršnega sveta. Tako se I okrog 10 obrtnikov že dalj časa izmika plačilu davkov in H kaže tudi, da smo preveč tolerantni do nekaterih kmeto- I valcev, ki jim kaj hitro odpišemo obveznost plačevanja za starostno in pokojninsko zavarovanje, čeprav bi lahko na I svoji zemlji — seveda če bi jo bolje obdelovali — ustvarili B dohodek tudi za ta namen. Kljub vsemu bo treba do konca leta zmanjšati porabo I za2odstotka(na5/12),karpomeniokrogmilijon380tisoč m dinarjev. Pri vseh, ki prejemajo sredstva iz proračuna občine, bo treba pregledati, ali nimajo skritih notranjih | rezerv in ali se obnašajo dovolj stabilizacijsko. »Nič hu-| dega ne bo, če bo katera proslava odpadla, oziroma bo manj g slovesna,« je med drugim dejal eden izmed razpravljalcev. I Sploh pa bo treba zaostriti finančno disciplino tako pri _ dohodkih kot odhodkih. Člani izvršnega sveta so se pridružili tudi predlogu I sklepa odbora podpisnikov dogovora o načinu uporabe in _ upravljanja s sredstvi za odpravljanje posledic naravnih I nesreč v SR Sloveniji, da neporabljena sredstva solidar- | nosti v lanskem letu — gre za znesek v višini 5.275300,00 I dinarjev — namenijo občini Brežice za odpravo škode, m ki je nastala zaradi zemeljskih plazov in pozebe. Skrb za človeka in ekonomičnost ^Pričakovanja, da bi skrajšali delavnik, ko ne moremo po-^A^.Praduklivnosti in akumulativnosti gospodarskih orga-izč1^’ ?? praviloma nesmiselna razmišljanja. Precej slabiti dAsenJ imamo namreč že s prvim generalnim skrajševanjem ^sa obprehodu na 45-urni delavnik v tednu. Kljub aktU rAmi^danja 0 skrajševanju delavnika ne izgubljajo svoje člo j*105}' ‘n s° smiselna tudi zato, ker je cilj socializma, a ima je dl Ve^ ? hm za P°žitek in kulturo, torej za svoje življenje, saj nenehnlU^a ne P<1 življenja, sicer bi se trudili, da delamo vprašanje je delavnik zlasti v organizacijah, ki si/J0 Proizvodnjo, ki hitro izčrpa človekov organizem in je vsi d s.dljiva za njegovo zdravje. Zaradi tega tudi sindikati in v i ^‘dejavniki naše družbe vztrajajo pri tem, daje treba delo ustrno težkih delovnih in življenjskih razmerah vrednotiti posam° ^°ye’Pot Pa delo drugod. Če ob takšnih zahtevah samega*16 organizacije sindikatov gredo tudi nekoliko dlje od naletii0 A'nenja težkega dela, je razumljivo, da kaj kmalu delavcem l>PA^anje: kako bi bi^°' če bi tem naJbo,Jprizadetim zmani^, abko skrajšali delavnik, a da rezultati dela ne bi bili Tako ni' že povečani? Tcrničnp razmišljanje sindikalne organizacije v Ložnici, ‘ndustriji »Viskoza«, kjer predlagajo, da bi uvedli tudi Pismoiz beogradL četrto izmeno in temu ustrezno ^kra-i Aktivnost očitno naglo 1 prav za tisti dve uri, ko začne pro ^ali ie delavec ta čas na I upadati in je zato pravzaprav vs^en°nj in organizacijo mnogo delovnem mestu ali ne, bilo pa bi zanj g Sp0Cu. bolje, če bi naslednjega dne lahko Pr u kolektivu za- I Sama uvedba četrte izmene pa omog mnoeo nezaposle- poslitev še 600 delavcev, kar bi za ta J kadrov oziroma nimi, pomenilo veliko tudi za obnavljanje Kaa dela, ki ni pravilo, temveč izjema in bi k° izkazane. Praksa res pokazala prednosti, ki so zd J oknih računov V prvem skrajšanju delavnika je .‘ ^prie bil predlog za VeHko, vendar so marsikje ostali na. papirj • , n^s0 zaslužili krajši delavnik izveden za vse, tudi za tis . ° odarjenja. Za-z. rezultati svojega tedanjega in PKJW^JiavPnikd toliko bolj I torej je zdaj ponujeni način skrajševanj , proizvodnih \zanimiv, ker je pogojen s polnim izk ‘ , v v procesu J zmogljivosti, a ob manjšem ^AT^noDolnjevanju proiz-> Proizvodnje. Če bi šli od tega dalje k izpop' Aktivnosti | v.°dnjezvsevečjomodernizacijo,ktjopov J postopek "J akumulativnosti očitno obetata, po odministrativnim skrajševanja delavnika odprt in ne omeje zdravju škod-^'očanjem o tem. Kolektivi, ki ^A ^nostiza še boljše Pvo proizvodnjo, a niso izkoristili vseh d >avce k izpopol-^°.sPodarjenje, pa bi z lahkoto pritegov lakšno delo bolj nJevanju svojega dela, saj bi bili motiviran osebnih do- ,ot s kakršnim koli sedanjim s,st^, nimajo trajne vre-.°dkov ali kakšnih drugačnih sP°dbA\h i,kratnem zmanjše-nosti v večanju novih vrednosti dela iavkih ki se pravi-anju bremen, ki jih čutijo v prispevki ekonomski način oma večajo in ne zmanjšujejo, kakor s P k anjU v gospo-8°spodarjenja umika administrativne aarstvu. . »Viskoza« bi utegnila , .Pravimo, da zgledi vlečejo. Lozniska > nijfeVania materi-',l nnzitiven zvled s takšnim postopkom ^inl natm l osnove samoupravljanja, ni pa rečeno, ^la. poskusi ° Jšanja rezultatov dela z zboljševanjem p škodljivi a 'em in drugih področjih zagotovo ne J lake„a posku-asploh, če se ne posrečijo, škodljivo pa J ' , -ran jZ kakr-^n[a poboljševanja gospodarjenja ne bi P lnk°U razlogov administrativnih predso • popUae sin-Alcer pa bomo kmalu videli, kakšna b ,rktnr Širec ‘kalne organizacije »Viskoze« v Ložnici. Vik Zvezni izvršni svet je na sejah prejšnji teden proučil več vprašanj v zvezi s tekočo gospodarsko in razvojno politiko ter sprejel nekaj pomembnih sklepov. Med njimi sta pomembna zlasti dva, ki naj bi prispevala k zaustavitvi rasti cen in zmanjševanju potrošnje. Prvi sklep, kimupripisu jejo poseben pomen, je zamrznitev vseh cen, ki so v pristojnosti federacije, republik, pokrajin in občin. Ta sklep je začel veljati 31 .’julija, veljal pa naj bi šest mesecev. Čeprav je sprejemanje takih odločitev dokaj nepopularno, pa je po besedah predsednika zvezne skupnosti za cene Antona Polajnarja bilo nujno, da bi preprečili nadaljnje odstopanje od projektirane politike cen. Odločitev naj bi prispevala tudi k umiritvi inflacije, ki naj bi do konca leta znašala od 25 do 27 odstotkov. Sklep zveznega izvršnega sveta je zajel vse proizvajalce, vendar je dejstvo, da je večina že računala nanj in je cene dvignila že v prvem polletju. Zaradi tega je prišlo tudi do odstopanja od predvidene rasti cen v letošnjem letu. Proizvajalci, ki so dvignili cene mimo zakona in sprejete procedure, jih bodo morali vmiti na prejšnji nivo. Zvezni izvršni svet je spre- stotkov. Gre torej za pomembno povečanje izvoza na zahod, čeprav so si s planom zastavili višje cilje. To pa jim povzroča velike težave predvsem pri nabavi surovin. Tako so dosegli lanskoletni obseg proizvodnje pri močno povečani vrednosti in spremenjeni strukturi proizvodnje. Celotni prihodek se je povečal za 22 odstotkov in predstavlja 45 odstotkov plana. Treba pa je reči, da dobršen del proizvodov ni bil dokončan za odpremo v mesecu juniju in bo to realizirano v mesecih juliju in avgustu. Zelo so narasli tudi materialni stroški, saj znašajo ti 59 odstotkov. Zato so v Beltinki sprejeli vrsto varče-valnihukrepov in nalog. N izke cene pri nekaterih izvoznih proizvodih pa krepko zmanjšujejo dohodek, ki se je v primerjavi z lanskim povečal za 16 odstotkov. Osebni dohodek na zaposlenega je v povprečju 10.746 dinarjev in je za 24 odstotkov višji od lanskega. Treba pa je povedati, da so osebni dohodki v skladu z družbenim dogovorom o raz- . porejanju dohodka za letošnje leto. Poslovni sklad je tokrat bolj skromen, saj znaša 26 odstotkov plana, predvidoma pa se bo povečal v drugem polletju. ' . Feri Maučec ČETRTO MESTO ZA TEŠANOVCE Aktiv mladih zadružnikov iz Tešanovec se je tudi letos udeležil že šestega tradicionalnega shoda mladih zadružnikov Slovenije na Vranskem, ki je bilo 24. in 25. julija. Na »večeru kuhinje« sta se mlada kuhaija iz Tešanovec dobro odrezala, saj sta s svojo jedjo » sekeli« osvojila sedmo mesto. Uspeh je še toliko večji, saj sta to jed tokrat pripravljala prvič. Seveda pa na srečanju mladih zadružnikov ni manjkalo tudi drugih tekm )vanj. Kljub dežju so izvedli tekmovanje v košnji in grabi jan ju ter vlečenju vrvi. Tudi tu so se mladi iz Tešanovec dobro odrezali in so v skupni uvrstitvi zasedli četrto mesto. Mladi zadružniki iz Tešanovec so na srečanju na Vranskem predstavljali soboško občino, njihov uspeh pa je še toliko večji, saj je na srečanju sodelovalo kar 40 Odbor za medsebojna razmerja na Osnovni šoli Fokovci za potrebe podružnične dvojezične osnovne šole Prosenjakovci OBJAVLJA naslednja prosta dela in naloge: 1. hišnik-kurjač za nedoločen čas s polnim delovnim čaJom 2. snažilka za nedoločen čas s polnim delovnim časom 3. varuhinja za WE za nedoločen čas s polnim delovnim časom Rok prijave 15 dni od objave. Nastop službe 1. 9. 1982. V Krncih so mladi z območja krajevne skupnosti Martjanci zadnjo julijsko soboto že drugič sodelovali na delovni akciji pri izkopavanju jarkov, lotili so se del, ki so bila zajeta v delovni okvir ,.GORIČKO 82”. Že pri prvi akciji so ugotavljali nekatere slabosti, k sodelovanju so mlade povabili v času žetve, zato jih je sodelovalo samo enajst. Trije iz Andrejec in osem iz Sebeborec. Na drugi akciji je bilo še slabše, saj so se dela lotili le trije iz Sebeborec, domačih mladih pa sploh ni bilo. Zagotovo bi lahko zapisali še kakšno na račun slabe mladinske organiziranosti, vendar ježe to dovolj . . . Simona F. INVALIDSKA DELAVNICA ,,SOLIDARNOST" Murska Sobota objavlja prosta dela in naloge za: 1. knjigotiskarja, veščega dela v offset tehniki 2. knjigoveška delavka z večletno prakso J Kandidati naj pošljejo prijave v 15 dneh po objavi. Začetek dela po dogovoru. STRAN 3 -------------- 5. AVGUSTA 1982 BELEŽKE O MLADINSKEM Odšli so V nedeljo je okrog štirideset brigadirjevodšlona28-dnevno mladinsko delovno akcijo v Kočevje, kjer bodo meliori-rali zemljišče, planirali in podobno. Čeprav govorimo o najmlajših brigadirjih, ki v okviru medobčinskega sveta ZSM za Pomurje sestavljajo pionirsko brigado, moramo priznati, da so se čvrsti pionirji temeljito pripravili na delo. PROSTOVOLJNEM DELU in še bodo šli. .. Na številnih zborih brigadirjev in lokalnih delovnih akcijah so dokazali, da so dobro organizirana brigada, s katero štirje mentorji iz vseh pomurskih občin ne bodo imeli niti najmanjših problemov. Mladi so se izvrstno izkazali na lokalni delovni akciji, ki so jo izvedli z brigadirji z Goričkega, ki prav tako zelo prizadevno delajo. IV nedeljo^ 8. avgusta, bo ob 15. uri skupno srečanje naših delavcev v tujini in izseljencev. Zbrali se bodo v veliki restavraciji v Moravskih toplicah in to bo že tretje skupno srečanje; prejšnja Ileta so se zbirali po posameznih društvih. To skupno srečanje so organizirali občinska konferenca SZDL Murske Sobote, Slovensko kulturno prosvetno društvo Lastovka iz Ingolstadta ter podružnica Slovenske izseljeniške matice v Murski Soboti. Sia-Ivnostni govornik bo Rudi Čačinovič, predsednik komisije za mednarodne odnose pri skupščini SR Slovenije. V kulturnem programu bodo nastopali soboški pflralni orkester Stefan Kovač, folklorna skupina iz Motvarjevec ter učenci naših zdomcev iz k Ingolstadta. Za razvedrilo pa bosta poskrbela tudi humorista Kori in Geza. »V drugi izmeni smo kljub deževnim dnem lahko zadovoljni z doseženimi rezultati, saj so brigadirji v povprečju dosegli 147,4-odstotno normo. V prvi izmeni so z domačini dvakrat sodelovali na udarni akciji v Markovcih in Krncih, v drugi izmeni pa smo imeli eno udarno akcijo, seveda pa bomo delali še v Pertoči, Markovcih in drugje. Mladi pa se usposabljajo tudi na obrambnih drievih. Ostane pa jim še dovolj časa, da koristno združijo s prijetnim in si pridobijo dovolj znanja v družbenih dejavnostih. Radi se vključujejo v športne dejavnosti, zanimivi pa so tudi družabni večeri, mladim pa se je vtisnil v spomin dan, ko seje brigadirjem predstavil mešani pevski zbor »Štefan Kovač« iz Murske Sobote,« je menil komandant mladinske delovne akcije »Goričko 82«. Obogateni z nepozabnimi spomini in mislijo, da so s prostovoljnim delom veliko pripomogli k hitrejšemu razvoju naše domovine, pa so se pomurski brigadirji, ki so sodelovali na zveznih delovnih akcijah, že vrnili in zatrdili, da bodo še 'sodelovali. Milan SKLEDAR S kolesom po Jugoslaviji PRED STARTOM Kaj vse lahko: pade človeku na pamet; včasih res pomisliš, da smo neumni. Toda včasih tako misel tudi uresničimo. Nama je skozi . možgane šinila misel, da bi obiskala brigadirje po Jugoslaviji. Poleg tega pa bi obiskala še znamenitejše kraje iz NOB ter fotografirala našo lepo deželo. Kot stara akcijaša sva videla že precej lepega, a vleklo naju je, da vidiva še več. Ideja je bila sprejeta, vendar, ko sva izračunala kilometre, se je številka ustavila pri 2.400 km. Prav gotovo ni lahko šoferju, ki ga čaka tako dolga pot, kako pa se počuti nekdo, ki mora to pot prevoziti s kolesom? Zelo dober matematik bi imel precej težav, preden bi izračunal, kolikokrat je treba pritisniti na pedale, da premagaš to dolžino. No, da pa ideja ne bi padla v vodo, sva začela s pripravami. Teden dni sva si utrjevala in kalila mišice na čudovitem, vendar malo zapuščenem Negov- skem jezeru. Lepe prijazne domačinke so nama pomagale, da sva lažje pretekla določene kilometre. Zadnja dva dneva pred odhodom sta bila v znaku priprav, še enkrat natančen pregled koles in druge opreme. Na srečo je vse potekalo brez večjih težav. Kolo moje- ga sopotnika je bila prava mojstrovina, saj je bilo sestavljeno iz precej delov raznih drugih koles. In tako, polna optimizma, volje, sva dan pred odhodom spakirala stvari na kolesa, ki z natovorjenimi stvarmi niso bila ravno lahka. Ker je potekalo začudo vse brez problemov, sva upala, da tudi z dežjem ne bo problema. No, že zjutraj sva ga dočakala, vendar naju to ni spravilo v slabo voljo. Lep začetek te najine avanture, sem si mislil. V premoru, ki je nastal med dežjem, sva pognala pedale ter jo mahnila proti Murski Soboti. Morala sva urediti še zadnje formalnosti, se posloviti od znancev, pa tudi na hotel Zvezdo nisva pozabila. In, ko smo se vse zmenili in so nama zaželeli srečno pot, je preostalo le, da se fotografirava za naš časopis Vestnik. Najini kolesi sta zavozili neznanemu naproti. Prihodnjič: Prvi mokri kilometri. N predzadnjištevilki Vestnika,21.julija 1982,je vaš novinar Jani Dominko pisal o poslovanju Viatorjeve menjalnice na mejnem prehodu v Dolgi vasi. Zaradi nepoznavanja dejstev ali pa zaradi površnosti pri zapisovanju razgovora z delavci te menjalnice je prišlo do netočne informacije, zato smo se odločili^ da za tisti del, ki je netočen, oziroma kjer je delo menjalnice povezano s Pomursko banko, damo ustrezno pojasnilo. Novinar v svojem prispevku navaja, da menjalnici večkrat zmanjka dinarjev, in tako ne more zadovoljiti vseh potreb potnikov, ki bi radi menjali tujo valuto in se sprašuje, če banka ni zainteresirana za menjavo na meji in da zahteva pri menjalnih poslih celo provizijo. V zvezi s tem bi dali naslednjepojasnilo: LB Pomurska banka skrbi za delo menjalnic na svojem območju in jim za potrebe menjave odobrava brezobrestne kredite v taki višini, da lahko le-te nemoteno poslujejo. Da v Viatorjevi menjalnici večkrat zmanjka denarja, banka ne more vedeti. Viatorjevi delavci bi morali urediti dvig gotovine v banki, da bi lahko čimprej odpravili zastoj pri menjavi. Glede provizije pa: banka pri delu menjalnic ne zahteva provizije, ampak nasprotno, dajejo menjalnicam, in je na mejnih prehodih celo višja, kot v notranjosti. LB Pomurska banka ODLIČJE ZA IRENO DŽUKIČ Dvorana kulturnega doma v Bogojini je bila v nedeljo zvečer pretesna z i vse. ki bi radi poslušali prireditev — (Jas mladih pevcev Pomurja. Okrog 250 se jih je stlačilo v dvorano, da bi slišali zvoke ansambla Magnet iz Murske Sobote, enajst pevcev in dve skupini. Vzdušje je bilo prav prisrčno, saj se je bogojinska osnov na organizacija ZSMS že pri pripravah potrudila za to. Žirija in občinstvo so dodelilipno mesto Ireni Džukič iz Gaberja, drugo mesto je osvojil Štefan Petek iz Bogojine, tretje pa Dušan Horvat iz ( ernelavec. Radenska. Pomurska založba. Potrošnik in Zvezda so poskrbeli za nagrade in pokroviteljstvo, mi pa naj dodamo samo to. da je bilo slovenskih pesmi premalo. Komisija za razpis del in nalog na Šolskem kovinarskem centru v Lendavi ponovno RAZPISUJE po 174. čl. Zakona o usmerjenem izobraževanju prosta dela in naloge učitelja praktičnega pouka smeri kovinarstvo strojništvo z višjo strokovno izobrazbo in tri leta ustreznih delovnih izkušenj Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov Šolski kovinarski center Lendava. Začetek dela s 1. 9. 1982. posojil ugodnosti S prodajo deviz banki do zanimivih in vrste novih Občan, ki na svojem deviznem računu oziroma devizni hranilni knjižici razpolaga s prihranki v konvertibilni tuji valuti, si s prodajo teh deviz banki zagotovi: dinarsko posojilo v gotovini, stanovanjsko posojilo, med drugim tudi za nakup starega stanovanja ali stanovanjske hiše, posojilo za razširitev in posodobitev zasebne gospodarske dejavnosti, kredit za začetek, obnovo in razvoj kmetijske ali ribiške dejavnosti, posojilo za popravilo avtomobila in' kmetijskih strojev, kredit-za nakup izdelkov in naprav za varčevanje z energijo v stanovanjih ali stanovanjskih hišah, posojilo za nakup ali gradnjo garaže, oprostitev plačila temeljnega prometnega davka pri nakupu vrste izdelkov in dobrin trajnejše vrednosti, . niz namenskih posojil po novih pravilnikih in vrsto drugih posebnih ugodnosti. Podrobne informacije pri enotah naših temeljnih bank in po telefonu 061/216 422, vsak delavnik razen sobote od 9. do 11. ure. STRAN 4 VESTALK. 5. AVGl^z POMURJE tnala anketa UGODNI KAZALCI UVOZA SKRIVAJO Če pogledamo številčne podatke o doseženem izvozu Iin uvozu v Pomurju v letošnjem prvem polletju, smo (realno) lahko zadovoljni — ISO ugotovili na zadnji seji odbora za ekonomske odnose s tujino in obmejno gospodarsko sodelovanje pri (Medobčinski gospodarski zbornici za Pomurje, ki je bila minuli petek v Murski Soboti. Izvoz se je namreč v (primerjavi z enakim obdobjem v lanskem letu povečal za 36 odstotkov in znaša B vrednostno čez 930 milijonov I dinarjev,uvozpajemanjšiza | 53 odstotkov, oziroma so pomurske občine uvozile do julija letos (na osnovi carin-Iskih deklaracij) repromate-rial in opremo — blaga za široko potrošnjo je bilo bolj malo — v vrednosti 856 mi- hjonov 190 tisoč dinarjev. Delovne organizacije radgonske občine, med katerimi sta naj večja izvoznika Gore-nje-Elrad in Radenska, so na osnovi carinskih deklaracij dosegle izvoz v vrednosti 131 milijonov 520 tisoč dinarjev, uvozpajebilza lOodstotkov manjši. V lendavski občini sta največja izvoznika INA-Nafta in Planika Turnišče, celotni izvoz vseh delovnih organizacij v občini pa je sicer znašal 360 milijonov 381 tisoč dinarjev, uvoz pa 290 milijonov 365 tisoč dinarjev. Organizacije združenega dela v ljutomerski občini so izvozile za 130 milijonov 890 tisoč dinarjev, uvozile pa za 121 milijonov 744 tisoč dinarjev. Največji izvoznik v občini je postala Krka — TOZD Tovarna zdravil Ljutomer, na drugem mestu pa čem tržišču, pa pomanjkanje surovin za proizvodnjo in seveda tudi padec le-te, kar pa se spet negativno izraža pri izvozu. Povečevanje izvoza in zmanjševanje uvoza je vse- j kakor nuja našega gospodarskega razvoja, vendar ne za vsako ceno. Jasno pa je, da vse možnosti niso izkoriščene, vendar se tudi pomurske delovne organizacije nekako ne morejo sprijazniti, da lahko razpolagajo samo s tretjino ustvarjenega deviznega priliva in tudi 60-dnevni plačilni rok je po dosedanjih izkušnjah prekratek. Zaradi tako kratkega roka so nastale predvsem težave v malo obmejnem gospodarskem so-negativne posledice. Manj delovanju z Ljudsko repu-uvožene opreme pomeni bliko Madžarsko. Obrambna vzgoja tudi med brigadirji V občini Murska Sobota sta v letošnjem prvem polletju največ izvozila Mesna industrija in tovarna Mura, vse delovne organizacije skupaj pa so dosegle izvoz v vrednosti 307 milijonov 524 tisoč dinarjev, medtem ko je bil uvoz nekoliko večji, in sicer je znašal 324 milijonov 21 tisoč dinarjev, kar pa je v primerjavi z lanskim letom izboljšana bilanca, zlasti v trgovanju s konvertibilnim območjem. Vendar pa pozitivni kazalci, predvsem tisti, ki se nanašajo na zmanjšan uvoz, skrivajo v sebi tudi nekatere Na republiški mladinski delovni akciji »Goričko 82« posvečajo posebno skrb tudi obrambni vzgoji. V ta namen so ustanovili komisijo za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, ki skrbi za varnost tako v naselju kot na delovišču, organizira dežurstva, organizira predavanja z obrambno in samozaščitno tematiko, organizira streljanje z zračno in malokalibrsko puško in še nekatere druge aktivnosti. Višek aktivnosti s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite pa je tehnični zbor. Tega je pred dnevi organiziral občinski štab teritorialne obrambe Murska Sobota za drugo izmeno brigadirjev MDA »Goričko 82«. Predstavniki občinskega štaba teritorialne obrambe so brigadirje seznanjali s pehotnim orožjem, osebno in kolektivno oborožitvijo, sredstvi za zveze, ABH sredstvi, inženjerijskimi in drugimi obrambnimi sredstvi. Naš obisk med brigadirji pa smo izkoristili in izvedli anketo. JOŽE GRAJ INDUSTRIJA DEŽNIKOV „INDIP” LENDAVA 18 MINUT ZA DEŽNIK DRAGO GJEREK — namestnik komandanta: »Splošna ljudska obramba in družbena samozaščita je sestavni del dela in življenja brigadirjev na MDA »Goričko 82«. V ta namen imamo na razpolago literaturo in filme, ki jih predvajamo, organiziran imamo stenski časopis, izdajamo bil- ten, kjer je dana prav posebna skrb obrambni in samozaščitni tematiki, organiziramo predavanja, ki so zelo zanimiva in privlačna ter se urimo v streljanju z zračno in malokalibrsko puško. V okviru obrambnih dnevov pa strokovnjaki brigadirje seznanjajo tudi s sodobno oborožitvijo, orientacijo na zemljišču, topografskimi znaki itd.« Čeprav se v Lendavi ponašajo z 80-letno dežnikarsko tradicijo, so nekateri pred nekaj leti napovedovali njen konec. Indip je namreč svojčas zašel v težave. (Le kdo pa občasno ne zaide vanje’.). Tudi zdaj ne gre vse gladko, vendar se je kolektiv postavil na dokaj trdna tla. Razvija dva programa: proizvodnjo dežnikov in senčnikov ter proizvodnjo konfekcije. Slednji program se odvija v tesni povezavi z Muro iz Murske So-bote, saj v Indipu zanjo izdelujejo vetrovke, plašče inkrila. v proizvodnji dežnikov in senčnikov je zaposlenih 64 delavcev, za Muro pa dela 200 delavcev. Delovna organizacija pa ima še posebno obračunsko enoto — obrat družbene prehrane. V njem ne Pripravljajo le obrokov za 526-članski kolektiv Indip a, atnpak še za delavce Varstro-ja, Elme in Leka. Dnevno Pripravijo kar 1700 malic. Mimogrede naj zapišemo, da ,. - ig minut. Potem so v vseh kolektivih zelo za- ’ zmanjšali na dovoljni s to kuhinjo, kajti pripravlja izdatne obroke. V teh dneh so v Indipu obravnavali polletno gospodarjenje. Ugotovili so, da so imeli v šestih mesecih 100 milijonov dinarjev prihodka, ki je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem višji za 43 odstotkov. Na povečanje so nekoliko vplivale višje cene, še bolj pa spremenjena struktura proizvodnje. Uvedli so namreč proizvodnjo novih izdelkov: strehice za otroške vozičke in blazinice, ležalnike za teraso in vrtove, vrtne mizice . . . Dohodek in čisti dohodek pa sta ob polletju višja za 37 odstotkov. Povprečni osebni dohodki v prvem polletju so znašali nekaj čez 10.000 dinarjev. V primerjavi z lanskim letom so višji za 21 odstotkov. V prvem polletju so uspeli povečati tudi produktivnost. Lani so za izdelavo enega dežnika v poprečju rabili 20 minut, letos pa so čas izdelave UNIVERZAL« LENDAVA ko bodo posodobili strojno opremo, se bo čas, ki je potreben za izdelavo dežnika oziroma senčnika, še bolj skrčil, s tem pa bo tudi manj stroškov in izdelki bodo konkurenčnejši. Ker je svila, potrebna za dežnike, iz uvoza, ravno tako pa tudi kovinska ogrodja, si tudi v Indipu prizadevajo, da bi nekaj svojih izdelkov izvozili. Lani so na tuje poslali za 100 milijonov dinarjev svojih izdelkov, vendar od tega 80 odstotkov na klirinško območje. Tujim kupcem so predvsem prodali gugalnike in senčnike s podstavki vred. Letos je z izvozom nekoliko slabše: doslej so na tuje prodali za 20 milijonov dinarjev. Indip pa kljub temu ni brez deviz; le-te dobiva na temelju samoupravnega sporazuma od Mure. Glede na to, da v Indipu delajo za to organizacijo združenega dela, ki več kot polovico svojih izdelkov izvaža, so tudi indipovci udeleženi v izvozu, dasiravno posredno. Ob obisku v Indipu smo se prepričali, da so svoj proizvodni program dobro zastavili, saj proizvodnja dežnikov in senčnikov ter poslovno sodelovanje z Muro zagotavljata, da v proizvodnji oziroma prodaji ne prihaja do večjih pretresov. Dobro je to, da se dežnikarski tradiciji niso izneverili in da je tudi v prihodnje ne nameravajo opustiti. Res pa je tudi to, da nimajo v načrtu kake večje širitve, ampak bolj popestritev programa dežnikov in senčnikov. Povsem nekaj drugega pa je RENATO KORENČAN — komandant brigade Danilo Kumar — iz Ljubljane Bežigrad: »V preteklih letih smo na mladinskih delovnih akcijah premalo pozornosti posvečali usposabljanju brigadiijev s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Tokrat pa smo prav to tematiko uspeli dokaj dobro vključiti v delo in življenje brigadirjev. Moram reči, da je to obrambno in samozaščitno usposabljanje v brigadi dobro organizirano, tako-da lahko dobi vsak vpogled v to pomembno področje dela, se seznani z obrambnimi in samozaščitnimi veščinami, z vlogo narodne zaščite itd. Vse to pa nam bo prav gotovo koristilo pri našem delu v KS in OZD.« | Skladišče za blagovne । rezerve a univerzal Lendava in občinski " sklad za blagovne rezerve sta so-'nvestitorja pri gradnji 1655 kva-Idratnih metrov obsegajočega skladišča, ki ga ob železniški postaji v Kolodvorski ulici gradi Gradbenik iz Lendave. Predra- I danska vrednost investicije je 37 bilijonov dinarjev. V objektu, ki so 9a začeli graditi v mesecu maju, v uporabo pa ga bodo predvidoma Predali v oktobru, bodo skladišča 1 (a razne vrste blaga občinskih blagovnih rezerv, pravtako pa tudi " Prostori za skladiščenje alkoholih in brezalkoholnih pijač, ki jih 1 univerzal v okviru obmejnega sodelovanja izvaža na Madžarsko. kako poteka to sodelovanje z Pašimi sosedi letos? Medtem ko II® Univerzal lani izvozil na Mad-zarsko za 3 milijone 711 tisoč dinarjev blaga (predvsem pivo 'alis in Labodove srajce) in za Prav toliko dinarjev uvozil (kronski 1zamaški in repromaterial za tek-stilno industrijo), je letos sodelo-Van;e zastalo: doslej še ni prišlo ne do izvoza in ne do uvoza. Vzrok za I* Pa tiči v obeh državah, saj si tako Madžarska kot Jugoslavija prizadevata čimmanj uvažati. No, v obmejnem sodelovanju pa do take zapore ne bi smelo prihajati, ako-ravno ščitimo (jo) nacionalno gospodarstvo. Tu gre vendar zgolj za izmenjavo blaga in saldo, ki je izravnan naničlo. V Lendavi so sicer optimisti in računajo, da bo sodelovanje steklo v drugi polovici leta. Kljub temu da akumulacija v trgovini danes ni več tolikšna kot nekoč, so prvo polletje v Univer-zalu sklenili pozitivno. To je nedvomno tudi rezultat stabilizacijskih prizadevanj 297-članskega kolektiva. Program siaomzacije namreč obsega prizadevanja za zmanjševanje vseh vrst stroškov, boljšo organizacijo nabavne službe, racionalno izrabo delovnega časa in delovne sile. Poslovni uspehi Univerzala v prvih šestih mesecih bi bili boljši, ko bi lahko svojim kupcem nudili prav vse blago, po katerem povprašujejo. Nekaterih artiklov pač na tržišču (zaradi izvoza) ni moč dobiti. Po drugi strani pa se je zmanjšala kupna moč. prebivalstva, kar trgovci močno občutijo. Ni več takega navala v trgovinah kot svojčas, zlasti paprodajo manj blaga trajnejše vrednosti. Tudi zasebni nakupovalci z Madžarskega, ki so pred časom v Lendavi kupili veliko tehničnega blaga, zlasti gospodinjskih strojev in aparatov, ne kupujejo več toliko. Jugoslovanski izdelki so zanje predragi, po drugi strani pa tudi njihova (madžarska) industrija . proizvaja že marsikaj. Turisti in obmejni nakupovalci iz Madžarskega zdaj kupujejo zgolj .sladkarije: čokolado, likerje, žvečilni gumi... nekaj pa tudi kozmetike. Zmanjšana akumulacija in težave pri najemanju kreditov so' načele tudi Uni.verzalove načrte zastran izgradnje marketov v Polani, Hotjzi in Dobrovniku. Verjetno pa v tem srednjeročnem obdobju nobenega od njih ne bodo gradili, ker pač ne bo denarja. Tako se bo verjetno zgodilo, če bo kreditna politika še naprej nenaklonjenega investiranju v take objekte. Seveda pa se občani v prizadetih krajih s svojimi zastarelimi trgovinami ne morejo spri- Četudi bo kdaj v Lendavi ustanovljen TOZD Mure, pa v Indipu ne bodo opustili proizvodnje dežnikov (Mura se s tem menda ne želi ukvarjati). V Lendavi torej nočejo prekiniti dežnikarske tradicije, posebej še zdaj ne, ko so se nekako »znašli« in dobava blaga in ogrodij potekata še kar v redu. V Indipu pravijo, da dežnik ni le pomemben kot »obrambno« sredstvo proti dežju, ampak tudi kot modni dodatek, s katerim želimo poudariti svojo osebnost in vnesti optimizem v sivino dneva. Zato dežnik ni nikoli odveč. Sicer pa najbrž ne veste, da v Indipu proizvajajo kar sedem vrst dežnikov: klasičnega, klasičnega avtomatskega, zložljivega, zložljivega avtomatskega, zložljivega toples, zložljivega topics avtomatik in dežnik modni butik. IVO MIKUŽ — brigada Franc Stane Rozman — iz Kopra; predsednik komisije za SLO in DS v naselju: »V okviru obrambnega in samozaščitnega usposabljanja si prizadevamo, da bi se brigadirji seznanili z organizacijo in sistemom splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. To jim omogo- čamo s predvajanjem filmov in organizacijo obrambnih dnevov. Tako smo tudi v okviru tega obrambnega dneva ob pomoči predstavnikov občinskega štaba teritorialne obrambe Murska Sobota pripravili ogled orožja in streljanje. Mnogi brigadirji prej niso imeli možnosti, da bi se seznanili z našo najsodobnejšo oborožitvijo. Ena pomembnih nalog pa je tudi ohranjanje tradicij NOB.* JASNA LUPŠE - brigada Rdečega križa Karel Barbarič — iz Maribora: »Naša brigada je specializirana, saj nas je večina deklet iz srednje zdravstvene šole. Ker v šoli pri pouku obrambne vzgoje nimamo veliko praktičnega dela, se mi zdi, da nam bo prav pridobljeno znanje v brigadi mnogo, koristilo pri nadaljnjem usposabljanju na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite. Tu smo se namreč seznanili z najsodobnejšo oborožitvijo, za kar doslej nismo imeli možnosti in nas pa seveda zelo zanima. Sicer pa ima naša brigada posebno nalogo tudi pri obrambnem dnevu, ko skrbi za prvo pomoč.« sodelovanje z Muro! Kot vemo ima le-ta temeljne organizacije v Murski Soboti, Ljutomeru in Gornji Radgoni, le v Lendavije še nima. Najbrž ne bi bilo napak, če bi jo imela tudi v tem občinskem središču. Večletno sodelovanje te možnosti ne izključuje. Seveda pa nova statusna organiziranost še ne bi bila dovolj! Prostori, v katerih delajo danes delavci Indipa, so dotrajali. Potrebno bo torej razmišljati o gradnji. Ali bi bilo poslovno zgrešeno, če bi Mura razvezala mošnjiček in združila sredstva za razvoj nove temeljne organizacije? Š. SOBOČAN ROMAN TURŠIČ — brigada Franc Stane Rozman — iz Portoroža: »Čeprav seje večina brigadirjev republiške mladinske delovne akcije »Goričko 82« že v srednji šoli seznanila z organizacijo in pomenom splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v naši družbi, se mi zdi, da je to premalo. Zato nam je zelo dobrodošlo znanje, ki ga osva-jarno z obrambnega in samozaščitnega področja prav v brigadi. Zelo zanimiva so predavanja o zgodovini in razvoju oboroženih sil, predajanje filmov in stenski časopisi. Za nas pa je velikega pomena tudi obujanje tradicij NOB.« Feri Maučec AVGUSTA 1982 STRAN 5 PO DOLINI ŠČAVNICE ... in razpotjih Murskega polja IZ SCavnice v murico Ni se dolgo zadrževal v središču Prlekije, marveč jo skozi Stročjo vas ubral proti Pristavi. Z domačinom Jožetom Macuhom sta najprej razvozlala izvor imena tega kraja, nato pa razčistila, kako se imenuje potok, ki reguliran teče skozenj: ali Ščavnica ali Murica. Ime Pristava izvira iz ,,pristavljanja”, kajti tod so bojda nekdaj ribiči radi namakali trnke ali — kot se je po domače reklo — »pristavljali”. Starejši pomnijo, da je menda po tem območju tekla Mura oziroma vsaj eden njenih rokavov, zato pravijo Ščavnici kar Murica. Rada je poplavljala in ob takih priložnostih so prebivalci dejali, da mak cvete, saj so se nad gladino vode lepo videli makovi cvetovi. Ni čudno, da je ta poljska cvetica našla mesto v grbu vasi in jo mimoidoči lahko ugledajo izrisano na gasilskem domu. Kot zanimivost velja dodati, daje Pristava začela rasti ob Murici in na njenem bregu so si domačini začeli postavljati bivališča. Kajpada je to le nekaj grobih utrinkov iz preteklosti, kajti sicer je zgodovina tukajšnjega kraja veliko obširnejša in temu primerno pestrejša. Naš znanec, ki se mu je tokrat vnovič pridružil kolega, se je z vozilom zagnal proti Veščici in Razkrižju. Da ne bi zgrešila velikega cilja, se pravi izliva Ščavnice (Murice) v Muro, sta se med potjo ustavila tu in tam, malce pokramljala s tem in onim in že sta se znašla v Razkrižju. SREČANJA PRI IZLIVU Vseh srečanj se preprosto ne da popisati, zato le nekaj poglavitnejših. Veliko koristnih nasvetov sta Vestnikova popotnika dobila na sedežu Še danes si popotnik ni čisto na jasnem, čemu se je znena-da raznežil ob plivkanju gladine Ščavnice pred Ljutomerom. »Hodil po zemlji sem naši in pil nje prelesti,” seje domislil Župančiča. A dojem je prčcej zbledel, saj ljutomerska mestna industrija mestoma še bistri potok povsem onesnaženi s »produkti civilizacije”. Kaj se hoče? To je svojevrsten davek, ki ga vsi plačujemo — tako ali drugače. »Tam zgoraj, m* gozdom, se v Ščavnico izliva Kozarica,” je na pristavskem mostu z roko pokazal domačin Jože Macuh. krajevne skupnosti. Pomislite, celo skicirali so jima, kako bosta najlaže prišla do združitve Ščavnice (Murice) z Muro v Gibini! Skozi Safar-sko sta potlej tudi v resnici in brez večjih zapletov pribrzela do takorekoč poslednje domačije v Gibini na številki 63 pri gosto zaraščeni »šu Blizu izliva v Gibini sta dva riMka mačka b Untomma staičm prežala na Wbji zarod iz Ščavnice. mi”. Tu so precej časa kramljali s prijazno gospodinjo Terezijo in poštarjem, ki ji je očitno prinesel dobre vesti, saj je na mizi stal literdoma-čega. Naključnima obiskovalcema je pripovedoval, kako je moral pred leti veliko potov prehoditi kar peš, danes pa je že veliko lažje, kajti na voljo ima službenega jeklenega konjička. Naša znanca je kar malce razganjala radovednost, kako bo pri izlivu in zato je razumljivo, da sta hitro prešla na to »temo”. Gospodarica z gibinske domačije jima jo je potešila, še več, družno so jo urezali skozi gozdno rastje in podrast, polno komarjev, obadov in podobnih nadležne-žev. Med nekajminutno hojo ju je tudi poučila, da se tik pred izlivom Ščavnice (Murice) v Muro pridruži glavnemu toku še en manjši brezimni potok, v kar sta se lahko kmalu sama prepričala. Še nekaj korakov in bili so na jasi, pravzaprav na bregu vodovja, ki se je — ko sta se malo bolje razgledala — par deset metrov niže našlo skupno strugo. Ugledala pa sta še nekaj, kar ju je dodobra presenetilo — dva ribiča, ki sta moško namakala trnka v kalno in blatno gladino. »Hu, kakšne osmradne vonjave,” so vihali nosove nepoklicani obiskovalci. Ribičev pa smrad ni kaj prida motil, saj sta stoično držala palice, molčala in potrpežljivo prežala. SKLEPI IN NOVI NAČRTI Po dobrem tednu dni se je »terencema” iz Vestnikove Mie torej le posrečil veliki met. Začela sta v Dražen vrhu Miza Trat, mednarodnega mejnega prehoda, končala pa v Gibini in se razume, da so ju prevevali ugodni občutki. A ni obalo zgolj pri občutkih. Žlica ljudemnjimebožcpač ne dd pokoja in že sta skovala nov načrt. O tam, kam sta se odločile, da kreneta v prihodnje, pa naj za zdaj ostane skrivnota. Dotlej, ko jo bomo razodel, pa srečno! Popotnika: Branko ZUNEC Vlado PAVEO —- Srečanje -- MOJSTER SVOJE VRSTE Č lovek, kije večji del svojega življenja prebil ob delu, ki ga je veselilo, se tega ne more znebiti niti takrat, ko gre v zasluženi pokoj in bi zaradi izčrpanosti ali bolezni moral počivati. To velja tudi za Štefana Žaliga iz Lipovec. Štefan Žalig se je izučil ko-larske obrti pri znanem mojstru Mihaelu Horvatu v svojem rojstnem kraju Gančani. Veselil ga je ta poklic, vendar ta vrsta obrti ni bila preveč donosna, zato se je zaposlil pri gradbenem podjetju v Murski Soboti, kjer je delal dve leti. Potem je bil zaposlen pri Slovenija cestah Ljubljana in prek te delovne organizacije delal sedem let tudi v Munchenu v ZR Nemčiji, vse do upokojitve. Te se ni najbolj veselil, ker je bila predčasna zaradi bolezni. Čeprav ni najbolj pri zdravju, ne more biti brez dela. Zato se je odločil, da bo izdeloval ta-koimenovane mline za čiščenje zrnja ali »binte«, kakor jim pravijo na Goričkem. Gre za zahteven izdelek, ki sega lahko loti samo strokovnjak kot je Štefan Žalig. Res, da jih doslej ni veliko izdelal — le tri, dokončuje pa četrtega. To pa je tudi razumljivo, saj izdeluje enega mesec dni, kakor mu pač dopušča zdravje, ali celo dalj časa. Zanimanja za te mline, s katerimi čistijo pšenico, rz, ječmen, sončno in bučno, seme in še nekatero drugo zrnje (potrebno je le menjati rešeta), je med kmetovalci veliko. Mlin je širok 55, dolg 130 in visok 120 cm. Najprimernejši les za okvir je akacija ali hrast, notranjost pa je iz bele topole. Delo opravlja sam, kajti kljub temu, da sta imela z ženo sedem otrok, sta ostala sama. Poleg tega pa Štefan Žalig izdeluje tudi druge izdelke iz lesa:pre^ za stiskanje grozdja, ml‘n~Ke za mletje grozdja, vrata, oknu in druge zahtevne izdelke tl lesa. Ob obisku nam je zaupal, tk> bi rad svoj izdelek — čiščenje zrnja — predstavil na Kmetijsko-živilsketn srp"" v Gornji Radgoni. Sicer pa" najbolj želi, da bi bil zdravi""^ bi še dolgo lahko dehti tere izdelke iz lesa, kaj ti prav'° delo ga izredno veseli. tudi za izdelke, ki izdelujejo le redki mojstri. Feri M*** Življenje se vrača na slovenskogoriške „vrhe” Če pride kak ravenski človek v obrobje Slovenskih goric, v krajevno skupnost Kapela, bo prav gotovo presenečen. Tukaj ni strnjenih vasi ob cesti, tudi tako številčne niso. Vrhovi kopastih kribov in doline ali ,,grabe” — to so vasi. Tako sestavlja KS Kapela kar 17 vrhov, Turjanski vrh, Rački vrh, Murščak, Stane-tinski vrh. . . in eden njih je tudi Hrašenski vrh. V vasi Hrašenski vrh se je tudi ustavila naša pot. In zakaj ravno Hrašenski vrh, je kaj posebnega v tej vasi? Na videz je podobna vsaki drugi hribovski vasici, vendar nas takoj preseneti lepa asfaltirana cesta na'mesto'' blatnega makadama pred leti. Sonce, ki seje pokazalo po nekaj dneh dežja, je privabilo na polja ljudi. Sušijo premočeno slamo, škropijo vinograde, žagajo drva. Najprej obiščemo dolgoletnega predsednika gasilskega društva Alojza Kovačiča. Kljub sedemdesetim letom je še čil in zdrav, nožna vse prekmurske kraje, saj je kot tesarski mojster naredil marsikatero streho. Pogovarjamo se o vasi, predvsem o gasilcih, toda čez čas se Alojz spomni in pravi: »Pa zakaj ne bi obiskali mojega soseda. Skupaj vam bova lahko prav gotovo več povedala, saj je častni član našega gasilskega društva.” Presenečeni smo, njegov sosed je namreč akademik Bratko Kreft, podpredsednik SAZU in slovenski književnik. Imamo srečo, da smo prišli ravno v tem času, ko je na oddihu, predvsem pa na okrevanju po težki bolezni, na svoji domačiji na Hrašen-skem vrhu. Kljub letom je zelo zgovoren. Tukaj, na vrhu hriba, sredi nepreglednih vinogradov, na svežem zraku, se mu zmeraj povrnejo moči. Sedimo v veliki sobi stare kmečke hiše, ki so jo gradili trije rodovi Kreftovih. Z njim bi se lahko pogovarjali v nedogled o različnih zanimivih stvareh, vendar je cilj našega obiska Hrašenski vrh, zato pogovor steče v tej smeri. Zelo dobro pozna te kraje in ljudi, tudi sam je del njih. Spremlja vse spremembe in razvoj svojega vrha. »Tukaj lahko začutite neko posebno življenje vasi. Iz revne vrhovske vasi je nastala vzorna vas: Samo triintrideset hiš je tukaj, toda ljudje so zelo marljivi in med sabo povezani. Kje so že tisti časi, ko so biserjanski kmetje vozili sem gor v vinograde hlevski gnoj in obstali sredi blata ravno tukaj pod hribom. Tudi nošenje vode iz raznih izvirov v velikih lončenih posodah je že preteklost, čeprav je od tega minilo le nekaj let. Vodnjakov tukaj ni bilo.” Šc bi lahko govorili o »težkih starih časih”, o viničarjih, o tem, da pomeni vrh isto kot vinograd (gorice), toda že se pogovor zasuče v sedanjost. Primerjamo. Razvoj in napredek se je začel v tej vasi šele pred nekaj leti. Temu je krivo verjetno to, da so ostali po drugi svetovni vojni ti vrhovi odrinjeni, odmaknjeni od pomurskega centra. Prej je bilo središče vsega dogajanja v Ljutomeru. Bratko Kreft pohvali prizadevne gasilce: »Tukajšnji gasilci so največji udarniki, kar jih poznam, po njihovi zaslugi je vas postala to, kar je. Gasilsko društvo je »duša” vasi.” Pred sedemindvajsetimi leti so ustanovili gasilsko društvo, vsi so bili zavzeti za to in do ustanovitve je prišlo spontano. V gasilsko društvo so vključene vse okoliške vasi, sami so si zgradili gasilski dom, ravno sedaj pa delajo garažo. Tudi to s prostovoljnim delom, saj so gasilci različnih poklicev in vsak opravlja svoj posel. Dve največji pridobitvi sta vodovod in asfaltirana cesta po vseh hribih. Večino asfalta so potegnili že lani, denar so zbrali s samoprisoevkom. Letos so dokončali, asfalt je tako vse do Sredi vinogradov, ki so še zmeraj značilnost »vrhov” v kapelski krajevni skupnosti, se vije nova asfaltirana cesta. Murščaka, kjer so morali zbrati še V starih milijonov, ker niso imeli samoprispevka. Tudi vodovod so zgradili z lastnimi sred- Alojz Kovačič in Bratko Kreft pred Kreftovo domačijo. stVi, vsaka hiša je dala osemsto tisoč starih dinariev. Z asfaltirano cesto so si pridobili tudi redno avtobusno zvezo. Včasih so se tudi iz teh krajev selili ali pa se sezonsko zaposlovali v tujini. Večina jih je zaposlenih pri VG Kapela, v Radenski in Avtoradgoni. Mladi pa se šolajo naprej. »Mladina je res problem tukaj. Pred dvema letoma so se zbrali tukaj pri meni, vse smo se lepo dogovorili, toda iz tega ni bilo nič. Se zmeraj so organizirani samo na papirju. Veselita jih edino nogomet in veselice,” je pokaral tamkajšnji mlade Bratko Kreft, kljub temu pa ni izgubil upanja. Številni vinogradi, ki so posej*’ ni po hribih, so v družbeni !»“• 1 Hišo so ali stare in trdne ali P8 nove, zidane. Okrog hiše je na- I vadno ohišnica, le nekaj males* je njiv. Toda vsak gospodar, ki je zresel na tej zemlji, ima »e zmeraj košček vinograda, sam® | zase. Bratko Kreft pravi, da je to ljudem prirojeno, da nioraj I imeti nekaj vinograda, ker z njim živijo. Drugo pa je seveda, če si kdo g postavi tukaj vikend, kar je vs_ pogostejši pojav, in si kupi zr ven še kos vinograda. To je P°" tem le mestna moda. g Tudi kulturno življenje ni več razvito. Nekoč so bili g*a kulturniki učitelji, sedaj pa se vjn g bolj zapirajo le v učilnice skorajda ne poznajo kraja in J di. Manjka pobudnik, orga tor. Probleme imajo tudi s vino, najbližja je na Kapelici g v Hrastje-Muti. Včasih J1 I pek pripeljal kruh sem na R toda potem jim je spet za naval dražje. P Ob slovesu smo bili Povab^te p še na otvoritev asfaltirane j 15. avgusta in na prevzem S ske garaže, ki bo 12. septe dase B Na koncu smo bili mnenj , . s po ne moremo vsem stt' 0 je g starim rekom: »Tčko, pri JUrje (Vidmu) Krefto . je v pekle vrag6v!” STRAN 6 ZNAMENJA najstarejši pomniki davnih dni Po 12. tradicionalnem festivalu v Beltincih Pesem, ples in tradicija j^o, da nismo tukaj, na tej zemlji, šele od včeraj. V sak dan se vozimo mimo njih, jih gledamo, toda ne vidimo, kajti so le del narave, katere preteklost nam je neznana. Okrog njih so se razvile legende, miti in pripovedke. Skoraj nihče več ne ve, čemu so služila ta znamenja oziroma zakaj Postavljena. bila so so v pk^a mamenja« •nogof. I?0 ,se pozanimali, če “° tefočilo^^ kie kako Pisme-vsen, teh znamenjih, pred-?tenjih mSk 0 P°mur«kih znali!0* 7.^? smo‘c knjigo Mar- Znamenja na ^neiš^- Sloer te* “i bilo na-i^h opBa in predstavitve te. zak^"enj> toda odkril nam «?. so se motivi za po-?,redt’jem Zn,amenj spreminjali. V Vsetn v stv.^ so stavili pred->or, na nek° nesrečo, ; °nčnem , hud°delstvo. Ob ^Prememu °mu srednjega veka ^.’^Ijali ' "“teinosti pa so jih v*li Pred et t0’ da bi se obvaro- Pri lina!”61113™™ nesreča-vdan P301^ ni več pre->K fcusod<’. temveč °* boife ^9^°stvan spreme-? ° kane znamenja, ki ?tenujei^ ce’, ‘Judje navadno no morile ne samo prebivalce, temveč tudi domače živali, je res nastalo marsikatero znamenje. Največkrat so jih preživeli postavljali na skupnih ali posamičnih grobovih kužnih mrličev nekje izven pokopališč in naselij. Mnogo znamenj je bilo postavljenih v zahvalo za uslišane prošnje ob boleznih, vojskah ali drugih nesrečah. Poseben pomen imajo znamenja v zvezi z romarskimi potmi, tim. božjepotna znamenja. Okrog župnijskih cerkva pa so postavljena znamenja za procesije. Lahko rečemo, da je 13. stoletje začetek romanske arhitekture, 15. stoletje je stoletje gotike, v 17. stoletju pa je razmah kužnih znamenj. Glede izvora teh znamenj se ponuja primerjava s prastarimi, pokončnimi in stebrasto oblikovanimi kamni, ki so imeli kultni pomen. Se danes je z mnogimi znamenji povezano različno praznoverje. Ta znamenja so različno razpostavljena, starejših znamenj skoraj ni na Dolenjskem, v Beli Krajini, na Krasu, v Primorju, tudi Prekmurje je skoraj prazno. Nasprotno pa je Gorenjska kar posejana z njimi in tudi Štajerska, ki je glede tega najbogatejša. To si lahko razložimo tako, da je bilo na Dolenjskem in ostalem jugu veliko turških vpadov, v Prekmurju pa so bili ovira dolgotrajni verski boji v 16. in 17. stoletju, saj je znano, da protestantizem znamenjem ni bil naklonjen. Ali gre mogoče tudi pri zname Že dvanajstič zapovrstjo so Beltinčarji pljunili v roke. Marljivi ravninci so za nekaj dni odložili delo na poljih in travnikih in si namesto vsakdanjih nadeli pravo izvirno ljudsko nošo, poiskali stare instrumente in v goste — kot že toliko let nazaj-spet povabili znane folklorne skupine iz domačih logov in tujine. Sicer pa so bili v Beltincih takorekoč vsi domači, kajti tudi tisti iz Gerolfinga v Zvezni republiki Nemčiji, člani folklorne skupine Slovenskega prosvetnega društva Planina Sele z avstrijskega Koroškega, pa tisti iz LR Madžarske in od drugod so na beltinskem folklornem odru, ki so ga prizadevni organizatorji tudi letos postavili v naravno okolje tamkajšnjega parka, že stari znanci. Vsi radi prihajajo oziroma se vračajo. Kar teden dni so Beltinčarji čutili folklorni utrip. Na to največjo foklomo prireditev v naši pokrajini niso vabili le transparenti in plakati. Na tradicionalni beltinski kulturni shod je pozvanjalo kup zanimivosti in podrobnosti, ki so jih domačini spretno vpletli v predfestivalsko vzdušje. Na pomoč so v pripravah priskočile tudi družbenopolitične organizacije in samoupravni organi, domače in sosednje delovne organizacije ter seveda vsi krajani. Priporočilo domačinom, naj počistijo svoja dvorišča in uredijo vrtove ter okolico hiš, je očitno naletelo na razumevanje. Nastopajoče in obiskovalce so zato pričakale lepe in cvetoče ulice, ki so tako še popestrile festivalsko praznično razpoloženje. Resnično tudi praznično, saj je bila prireditev tudi letos za KS in tamkajšnje ljudi svojevrsten praznik, ki ga še dolgo ne bodo pozabili. i Na festivala v Pulju 82 IZBRANI DOMAČI FILMI Na letošnjem 29. festivalu jugo-slovanskega igranega filma v Pulju kvantiteta ni bila jamstvo kvalitete in tako Je bilo med tridesetimi predvajanimi filmi težko izbrati primerne za Teden domačega filma, ki naj bi bil nekakšen preged filmske bere domače produkcije. Takojtot lani, bomo tudi letos v pomurskem središču (deloma pa v Ljtuomeru in Gornji Radgoni), namreč lahko spremljali izbrane jugoslovanske filme, kiso na minuli filmski manifestaciji poželi priznanja in nagrade in jih je sprejela tudi svojstvena publika v Vespazijanovi areni. Mali Pulj po Pulju bi lahko imenovali filmski pregled, ki pa bo iz bojazni, da v poletnih dneh ne bi bilo dovolj kinoobiskovalcev, pri nas nekoliko pozneje kot v slovenskem in nekaterih drugih središčih. V Murski Soboti bo potekal od 11. do 17. oktobra in tako sovpadal s praznovanji občinskega praznika. V omenjanem času oo na sporedu kina Park kot prvi domači film SMRT GOSPODA GOLUŽE, ki je tako kot Radivojevičev ŽIVETI KOT VES NORMALEN SVET delil nagrado filmske kritike Milton Manaki, kot najboljši film Pulja 82. Nosilec glavne vloge v njem — popularni LjubBa Samardžič si je zlato Areno sicer (bojda) prislužil za vlogo v filmu Savamala, toda kot Goluža Je bil, če ne že boljši, pa vsaj drugačen kot v svojih ostalih vlogah, ki jih Je imel letos nemalo. Film drugega večera v kinu Park bo v tednu jugoslovanskega filma DIREKTNI PRENOS, izvirno delo mladih diplomantov akademije za film, radio in televizijo iz Beograda. V režiji Darka Bajiča (ki je prejel Areno za debi) jim je uspelo narediti gledljiv sodoben film. Prav tako filmski debitant pa Je tudi slovenski televizijski režiser Ja- Že petkov nastop pred posvečeno kuliso stare prekmurske hiše je še enkrat opravičil moto 12. tradicionalnega beltinskega folklornega festivala »Pesem in ples družita narode«. Celovečerni program izvrstne skupine Železničarskega kulturno umetniškega društva »Ivo Mikac« iz Varaždina, popestren s humorističnimi vložki, je bil gotovo vreden ogleda. Plesalci iz Varaždina, sicer že stari znanci Beltinec in ljubiteljev foklore, ki radi presenetijo z novostmi, pa so nez Drozg, ki je imel s prenosom Boja na Požiralniku z malega na veliki ekran manj sreče. Pripoved po Vorančevi literarni predlogi je ostala neodmevna in kot taka tudi brez nagrad, čeprav si jo je Jerca Mrzel prav gotovo zaslužila bolj kot Jelisaveta Sabljič za glavno in Najboljši med sicer slabimi filmi letošnje Puljske bere je nedvomno film ŽIVETI KOT VES NORMALEN SVET Miloša Radivojeviča. Zlata Arena za režijo, ki jo je prejel, je šla v prave roke, čeprav si je najvišje priznanje zaslužil tudi film kot celota. Omenjani film, iz katerega je gornji posnetek, bomo videli tudi pri nas v tednu jugoslovanskega filma, ki bo tako kot lani v kinu Park v Murski Soboti poteka! od 11. do 17. oktobra. Mira Furlan za stransko žensko vlogo. Kfjub temu, da je bil že predvajan na televiziji,'bomo Boj na Požiralniku vseeno predvajali za šolarje in vse ostale, ki si ga bodo želeli ogledati. Prav tako predvsem šoiaijcm pu Oo namenjen tudi slovenski film UČNA LETA IZUMITELJA POLŽ k o mladem geniju, ki pa je žal že med pokojnimi. Tako za mlade kot starejše pa bo tako predstavili program, s katerim se bodo v kratkem odpravili na gostovanje po naših republikah. Seveda pa je poznavalce in naključne obiskovalce pritegnila tudi razstava »Od lanu do brguš« v čitalnici KUD Beltinci, kije tako na izviren način predstavila tkalsko obrt v teh krajih. Škoda je, da vreme ni prizaneslo organizatoijem in nastopajočim drugi dan letošnjega festivala. V soboto smo tako lahko videli le zanimive pastirske ljudske gotovo zanimiv tudi film GREMO NAPREJ — najtoplejši film mrzlih puljskih večerov v areni, kije ogrel s svojo človečnostjo in gledanjem resnih povojnih dni skozi otroške oči. Seveda med izbranimi filmi ne bo manjkal z zlato Areno za režijo na grajeni film Miloša Radivojeviča ŽIVETI KOT VES NORMALEN SVET. Pravzaprav bi lahko zapisali kot ves nenormalen svet, kajti Radoš, maturant s podeželja, ki je v mesto prišel študirat n» glasbeno akademijo, se težko znajde v njem. Prav tako se med dve domovini razdvojen težko znajde Matjaž Viš-njar, vendar le na filmu v RAZSELJENI OSEBI, za katero kame igre v parku, okoliški fantje pa so se -za občudovalce — na izviren načm pomerili v »pčeketešu«, kakor imenujejo eno najatraktivnejših iger, v vlečenju vrvi in v streljanju s fračami na dolge lonce Zvečer predviden nastop folklornih skupin iz Gerolfinga (ZR Nemčija), Selenče (AP Vojvodina) KUD Beltinci ter ljudskih pevk je zmotila nevihta. V okviru programa pa so lahko ^nastopili le člani slovenskih prosvetnih društev iz Sakalovec — LR Madžarska tr iz Sel — Avstrija, ki so poželi aplavz domačih in tujih gostov v hotelu Radin v Radencih. Med brigaditji v Gornjih Petrovcih pa so gostje iz Črnomlja, člani foklor-ne skupine Zeleni Jurij, presenetili z »Večerom slovenskih ljudskih plesov in pesmi«. Vrhunec beltinskega folklornega praznika je vsekakor bila povorka nastopajočih skupin po prepolnih ulicah občudovalcev do parka, kjer se je zvrstil osrednji folklorni program. Nedeljski nastop je v lepem vremenu, ki seje tako po svoje oddolžilo zagnanim entuziastom domačega KUD, privabil veliko obiskovalcev od blizu in daleč, Kar 10 skupin, ki so se zvrstile, pa je navdušilo folklorno še tako pasivnega obiskovalca. Člani KUD Beltinci in z njimi vsi domačini so torej tudi letos uspeli. Nemalo odrekanja, prostovoljnega dela in žrtvovanja ni bilo zaman. Odlična udeležba, zadovoljstvo in priznanja nastopajočih, kritkov in strokovnjakov ter seveda občinstva so najlepše plačilo za vse to. Tekst: J. Kurbus Foto: A. Abraham ro je Rado Likon prejel zlato Areno, kot debitant pa se je izkazal tudi režiser Marjan Ciglič. Med petimi slovenskimi filmi je bil omenjani edini, kije vzbudil med kritiki zasluženo pozornost in bil poleg Izumitelja Polža predvajan v odprti kinodvorani — areni. Ostali so bili projicirani v zaprtih kinematografih, vendar so ostali brez aplavza tako na službeni projekciji v domu« JNA kot v puljskem kinu Beograd. Zato pa je buren aplavz požel drugi igrani film Slobodana Sejana MARATONCI TEČEJO ČASTNI KROG. Tudi ta film z odličnimi igralci šestih generacij bomo videli v Murski Soboti v oktobru, če bo distributer držal obljubo. Če ne pa ga bo nadomestil bosanski film VONJ PO KUTINI, ki je s svojo folkloro in sodelovanjem Zuke Džumhura kol koscenarista med najbolj gledljivimi in zanimivimi filmi z letošnje puljske bere. Morda bi bilo zanimivo videti tudi VARIOLO VERO, korektno narejen film o epidemiji črnih koz, kije navudšil publiko v areni nekaterim grozljivim scenam navkljub in bi bil moral dobiti nagrado Jelen. Prejel jo je nekomunikativen sicer pa profesionalno dobro narejen Vrdoljakov KIKLOP in prav tisti, ki bi naj nagrado podeljevali — publika v Arebu namreč — so omenjani film izžvižgali. Tudi sicer pri podelitvah ter na številnih projekcijah žvižgov ni manjkalo in verjemite — upravičeno. Jubilejni — 30. festival igranega filma v Pulja naslednje leto bi bolj kot na število, moral paziti na kakovost filmov, saj so bili nekateri med - "is predvajanimi (film Sončni zahod na primer) ne.redn. kakršne koli pozornosti, predvsem pa sredstev v sedanji gospodarski situaciji. Brigita Bavčar —........... 5. AVGUSTA 1982 STRAN 7 dopisniki so zabeležili Naše reke in potoki umirajo »Nekoč so bili potoki čisti. Nobenih odpadkov, nobenih odplak. Lahko si se kopal v njih. V njih si lahko ribe skorajda z roko lovil«, mi pravi starejša ženska. In danes? Potokfein reke so postali odlagališča smeti in strupov. Nihče si ne upa niti stopiti vanje. Ob potokih ni ribičev, saj je vsem že zdavnja jasno, da v njih rib ni več. Razvoj industrije je, poleg množice dobrin, prinesel s seboj tudi številne nevarnosti, ki človeku povzročajo občutno škodo. Med take nevarnosti spadajo industrijske odplake in neodgovorna uporaba kemikalij. Odpadke je treba odstranjevti na pravo mesto! Jože Gabor VELIKA POLANA Bo letos avtobusna postaja? S tem 'vprašanjem se v Veliki Polani ubadajo že dve leti. Sedanje avtobusno postajališče pri spomeniku že nekaj časa ne ustreza naglemu prometu na cesti, kjer potniki čakajo na avtobuse. Doslej se v Veliki Polani niso mogli dogovoriti o gradnji avtobusnega postajališča zaradi nerešenih pravnolastniških odnosov. Tudi v letošnjem programu dela krajevne skupnosti Polana je zapisano, da bo do gradnje prišlo, brž ko bodo uredili problem. Predlog nove Lokacije za gradnjo avtobusnega postajališča v Veliki Polani sta že potrdila tudi zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti občine Lendava. J. Žerdin KULTURA IN ŠPORT Mladinska organizacija na Gornji Bistrici je dokaj aktivna. Do tega spoznanja smo prišli potem, ko smo si pred kratkim ogledali kulturni program, ki so ga mladi pripravili ob gasilskem slavju. Nekaj več o delu mladih pa nam je povedala predsednica ZSMS Vida Ciglar. ,,Mladi se največkrat shajamo v poletnem času, ko so počitnice. Tudi iz naše vasi veliko mladine, ki je sicer voljna dela v mladinski organizaciji, obiskuje šole in tedaj delo PRIPRAVLJAJO SE NA SLAVJE Beltinski gasilci bodo 22. avgusta skupaj z drugimi občani v krajevni skupnosti proslavili aktivnost na področju požarne varnosti. Namenu bodo namreč izročili gasilsko avtofisterno. Kupili so jo v glavnem z lastnimi sredstvi. Za to slovesnost bodo pripravili bogat kulturni program. Gasilcem bodo za dolgoletno delo izročili priznanja, zahvale in značke. Po slovesnem delu proslave bo rajanje’ v beltinskem parku. , A. H. Vida Ciglar, predsednica OO ZSMS Gornja Bistrica. Delavski svet delovne organizacije ,,GIDOS” Gradbena in. instalacijska dejavnost, obrt ter storitve p. o. Lendava razpi-suje prosta dela in naloge (reelekcija) RAČUNOVODJE delovne organizacije Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — višja ekonomsko-komercialna šola in 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah — srednja ekonomska šola in 10 let delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah Po temeljitem dogovoru na zboru občanov so se v Skakovcih lotili gradnje novega vaškega gasilskega doma, v katerem bo dovolj prostora za potrebe gasilcev in družbenopolitičnih organizacij. Gradnje, ki jo je prevzela delovna organizacija Temelj Cankova, so se lotili v drugi polovici julija. Dodamo naj, da pri gradnji s prostovoljnim delom pomagajo številni vaščani. F. K. Prijave na razpis z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: ,,GIDOS" Lendava, Partizanska 93. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po poteku roka za prijavo. V Petanjcih, kjer so doslej temeljito preuredili vaški gasilski dom, so se predzadnjo soboto v juliju lotili tudi urejanja okolice. Pa ne samo to. Z žaganjem so si zagotovili les za kurjenje v zimskih dneh, po končani delovni akciji pa so v Petanjcih prvič preizkusili motorni čoln. Na sliki sta preurejen dom in urejeno okolje. F. K. Razvejana kulturna dejavnost Potem, ko je lendavska INA-Nafta ustanovila kulturno društvo, so začele delovati: folklorna, dramska, recitatorska, pevska in likovna sekcija. Uspehi jih spodbujajo in treba je reči, da vsakoletni delovni program redno uresničujejo. V društvo je vključenihže 80 članov. V letošnji program so med drugim zapisali, da bodo ustanovili pihalni orkester. J. ž na vasi žal zamre. To skušamo zdaj nadoknaditi. Udejstvujemo se predvsem na kulturnem in športnem področju. Tudi na zabavo ne pozabljamo; zelo nam je žal, ker smo morali opustiti disco. To so nam pravzaprav onemogočili nekateri občani. Sedaj se pripravljamo na uprizoritev veselega večera oziroma neke vrste kviza, kjer bi se preizkusili v znanju,” Vida Ciglar pa ne vodi le mladinske organizacije na Gornji Bistrici, ampak, je tudi predsednica sveta mladih treh Bistric: Dolnje, Srednje in Gornje. To je neke vrste usklajevalno telo, da ne prihaja do podvajanj pri delu v posameznih vaseh, ki sicer sestavljajo enotno krajevno skupnost. Mladi iz Gornje Bistrice se pripravljajo tudi na mladinski kongres. Temeljito so se še seznanili s kongresnimi materiali. Tekst in foto: S. Prša SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE LENDAVA razpisuje prosta dela in naloge računovodje POGOJI: Višja izobrazba ekonomske smeri in 2 leti delovnih izkušenj na enakih delovnih mestih ali srednja izobrazba ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj na enakih delovnih mestih. Moralno-politična neoporečnost. Nastop dela po dogovoru. Kandidati naj v 8 dneh po objavi razpisa’predložijo pismene prijave z ustreznimi dokazili na naslov: Samoupravna stan2L vanjska skupnost občine Lendava, Partizanska ul. 52, 69220 Lendava. • KONJENIŠKI KLUB LJUTOMER VAS VABI 8. AVGUSTA ob 14. uri na ki bo na hipodromu v Ljutomeru DOBITKI: GOLF JGL 1 kom. ZASTAVA 101 3 kom. ZASTAVA 850 1 kom. JADRNICA ELAN 1 kom. 1500 I kurilnega olja JADRALNA DESKA D2 1 kom. 2000 kom. OPEKE GARNITURA MARLES IN ŠE VEČ BOGATIH DOBITKOV! Poleg pristnega ljutomerskega vina nudimo tudi specialitete na žaru in vola na ražnju. TOMBOLA BO OB VSAKEM VREMENU! * —- -IM a VESTNIK, s kmetijska panorama IZKUŠNJE KmETOVRLCEV IZ RODA V ROD Janez Komar živi v manjši vasi 'nce-Marof v lendavski občini. Za sabo ima dokaj zanimivih 88 let ži-^Jenja. Vsa ta leta se je ukvarjal s e Carstvom in je tudi danes, kljub roval. Se bolj zavzeto se je ukvarjal s čebelami in začel kmetovati. Naredil je še precej novih panjev, katerih število se je takrat vrtele okrog številke 70. Kmetija družine Celec na Krajni 64 je usmerjena — pitajo govedo. Trenutno je v hlevu petnajst krav. Nekoliko manj kot običajno, pravijo ker so jih za to sezono že prodali, pet pitancev pa bo šlo od hiše spet na jesen. Kmetija je opremljena s potrebnimi kmetijskimi stroji in gospodarja Pavla smo zmotili pri gradnji novega gospodarskega poslopja, ki bo garaža poleg pa bo predvidena popravljalnica jeklenih konjičkov, brez katerih na večjih kmetijah dandanes skorajda več ne gre. Pri Celčevih gre uspešno, kajti poleg kmetijskih strojev je pri hiši dovolj tudi pridnih rok. Od treh sinov, bo najstarejši Jožek prevzel kmetijo, pridno pa pomagata tudi ostala dva: Viktor, ki je pred kratkim še služil domovini in združuje delo tudi v Blisku, Pavel pa bo po končanem šolanju predvidoma popravljal kmetijske stroje. Tako očetu Pavlu in po knjigi, posegati po orodjih. Zdaj je pri hiši že drugi traktor, cisterna, nakladalka, silažni kombajn, obračalnik in drugi potrebni kmetijski priključki. Tako je na primer molža z molznim strojem hitrejša od ročne in Celčevi v zbiralnico odpeljejo dnevno v povprečju štirideset litrov: dvajset zjutraj in če kaj vmes ne pride (kakšen obisk na primer) dvajset tudi zvečer. Na njivah pridelujejo pšenico in prav letos letina ni slaba; prav tako gojijo koruzo tako za zrnje kot silažo in seveda tudi v zadnji letih tolikanj popularizirano sladkorno peso. Vsega skupaj je Celčeve zemlje 5 hektarjev in 16 arov, nekaj travnikov pa imajo tudi v najemu. Kljub delu na poljih, s pitanci in vsem, kar temu pri tiče, pa je domačija vzorno urejena, tak je tudi vrt za hišo in prav prijetno je to stran zdaj suhega korita v Krajni, kjer so Kaj bomo delali v mesecu avgustu? — V SADOVNJAKU—« V avgustu že zori prvo sadje. Pravilno bomo ravnali, če bomo dozorevajoče sadje obirali nekaj dni pred polno zrelostjo, da se bolje in dalj časa obdrži. Z obranega drevja porežemo polomljene in bolne veje. Podpiramo močno obloženo sadno drevje, s tem bomo pravočasno preprečili lomljenje vej. Posebno skrbno obiramo in pobiramo gnilo in nagnito sadje. S tem bomo uničili veliko sadnih škodljivcev in preprečili nadaljnje širjenje sadnih bolezni. Po potrebi še enkrat škropimo proti škrlupu, jabolčnemu zavijaču in kaparju. Pravilno bomo ravnali, če povsem gnilo sadje zakopljemo, ostalo sadje — napol gnilo in črvivo pa lahko pokrmimo živini oz. prašičem. V tem mesecu okuliramo sadno drevje. To delo nam uspe najboljše v lepem vremenu po dežju, ko so divjaki najbolj sočni. Pripravili bomo tudi vse potrebno za sušenje sadja. Ce imamo sušilnice, jih pripravimo, če pa jih nimamo, si napravimo lese za sušenje na štedilnikih in v pečeh. V VINOGRADU !etn?’ Zel° uspešcn Abelar. V teh &bel'Se 6 seznanJa' s skrivnostmi izkr, ^?a panja 'n t0 znanje pridno ^°ncavPraksi>zatopadobivsa. sIadL»° kar Precejšnjo količino sv0;0 8a medu‘ Janez je preživel skew J3"0 mlad^ na Primor-naglasu %Se mU Se Vedno pozna p0 je njem« njegov boter čebele. Pri m se Je navdušil za čebelarjenje. Italija'm°rske moral oditi zaradi ^je skunin a]banskih fantov stepla s tudi on fantov, v kateri je bil so bile-0 Poledice takih pretepov Klora? rat skoraj vedno enake, sko. '-m vnstili rodno Primor-sko- Tam je 2 na Štajer-mestu, so ... 0 e' 'n ker je živel v h, naj l U zdravniki priporoča- Prekmurie 7 as ednie leto prišel v in si Uredi] apos|il se je kot mizar dom'Vtem&\„en’ a Prijeten m°stojnoi.v su se Je začel tudi sa-Do leta 194,'arjati čebelarstvom. Se je začela Jv 'meI Že 25 paniev’a na Madžari Jna' Je interniran jo. Ta ga . ° ln Pozneje v Avstri-Madžar. p6 Z'Vel. v njeBovi hiši nek domačovflQ0 se ie vrnil v Čisto Prazn ’ VendarPa je našel hišo . Pred m"0'?8650 mu odnesli. 'nlernacii„ ’ *° so ga odpeljali v ki So mu im J° da' čebele znancem, vse začel 7n?° Vojni vrnUi- Spet je varni Ina Nafta’i,ZapOslil se ie v t0" še W Pan ta f kot mizar’ Kupil Je Val sam P°ten? pa jih Je >zdelo-mu niizari,? ph’ kot P°klicne- Čez ^’^‘eiko narediti. uPokojen rT- et j® bd invalidsko so mu le 23 let _j Zdai’ kljub bolezni, ni mi- Vese! je, da se s čebelami ukvarja tudi njegov sin Janko. Skupaj ima 50 panjev, od tega je 30 panjev, ki mu jih je dal oče. Janez kljub letom še vedno skrbi za 40 panjev, čeprav je s čebelami veliko dela, saj čebelar le ob dobri paši lahko računa na uspeh in plačilo za svoj trud. Najpomembnejše nabirališče medu njegovih čebel je nedaleč od hiše, na akacijah, vendar pa je treba panje včasih tudi seliti. Krmljenje čebel je pomembno in zahtevno čebelarsko opravilo, saj ima krma izreden vpliv na razvoj, zdravje in delovno sposobnost čebelje družine. Danes si ne moremo več zamisliti časov, ko so čebelarji s pipo v ustih sanjarili pred čebeljakom. Sodoben človek se mora tudi o čebelarstvu izobraževati iz knjig, vendar se vseeno največ naučiš ob delu. Najpomembneje za čebelarja je, naučiti se opazovati naravo, le na ta način bo znal po potrebi hitro ukrepati. Janez Komar nam je o svoji preteklosti, ki je bila skoraj vedno vezana na čebelarstvo, govoril tako živo, kot bi se vse to zgodilo včeraj. Pa tudi njegovi nasveti in dognanja so nastala na podlagi opazovanj w vsa ta leta. Klub temu, da je star že 88 let, jih nikakor ne kaže toliko. Z navdušenjem govori o vsem, kar ga vprašaš, le čez noge se pritožuje. Da ga ne držijo več, pravi. Ni mu žal, da je odšel živet v malo prekmursko vasico. Tu si je ustvaril družino, sosedje in prijatelji so mu bili tudi v najtežjih trenutkih pripravljeni pomagati. Ob teip pa se je ukvarjal z zares lepo panogo našega gospodarstva, s čebelarstvom. J°že Gabor ... K>ka nam je prinesla v urednoštvo upo- b,k‘ vse kumJa- rnjav$ iz Gradišča. Pozabili smo jo vprašati, če so s°sPodars(vo ance lake’ kBjli to bi bila velika pridobitev za naše JURNIŠČE: cene pujskov Ka^kli četrt>m ye,Jdarle nekoliko poskočile, saj so nekateri rejci n’?ia cena A"; julija) dobili za par pujskov 4.200,00 dinarjev, ReJeiso"i p Je-^ pripeljali na sejmišče 102 pujska in jih prodali okrog 90. ' 5- AVGUSTA 1982 Gospodar domačije v Krajni 64, Pavel Celec vpeljuje v vodenje kmetije najstarejšega sina Jožka, ki postaja vedno bolj nepogrešljiv pri delu. Sin za traktorjem in oče ob njem, v ozadju pa raste novo gospodarsko poslopje, bi lahko opisali pričujočo fotografijo, ki je nastala v vročem poletnem dnevu. Foto: Štefan Celec materi Mariji na jesen življenja gotovo ne bo hudega, zdaj pa za delo, ki ga ni malo, še krepko poprimeta. Gospodar Pavel je pravzaprav upokojen, prej pa je bil sedemintrideset let v službi. Iz rojstne Krajne ga je pot vodila v Maribor, kjer je dejal v Metalni, kasneje v Jeklotehni in nazadnje kot monter pri raznih montažnih delih. Zdaj mineva že , tretje leto, kar je doma in to se na kmetiji močno pozna. Umni kmetovalec je, ki pozorno prisluhne vsaki kmetijski oddaji tako na radiu kot televiziji, izkušnje pa bogati tudi v sodelovanju s Panonko. Osemletne izkušnje, ki jih ima s to kmetijsko zadrugo, so dobre, prenaša pa jih tudi na svoje potomce. Kot bodoči gospodar, je zanje najbolj dovzeten najstarejši sin Jožek, ki se je že v osnovni šoli odločil, da ostane na kmetiji. Posebej, ker je že v četrtem razredu začel voziti traktor in bolj kot se vrbe namesto z vodo, dolgo spogledovale z vaškimi odpadki, zdaj pa jih je rastlinje preraslo. Pri dlužini Celec pa je na dvorišču negovana trava, ki so jo sicer pri gradnji malo potancali, pa bodo zanjo prav gotovospetposkrbeli takoj, ko zidarskih mojstrov ne bo več pri hiši. Ko smo obiskali domačijo smo namreč z njimi delili mizo in tisto, kar je bilo na njej. In verjemite bilo je okusno! Zidarski mojstri iz okolice Krajne so pridali še svojo iskrivost (tisti iz Gede-rovec med njimi je bil še posebej gostobeseden) in tako je bil postanek v Krajni 64 nadvse prijeten. Pa tudi poučen s pridobljeno izkušnjo o tem, kako dober gospodar skrbi za podmladek in razvoj domačije, če svoje znanje in pridobljene v življenju prenaša naprej, iz roda v rod. Brigita Bavčar Ne sinko' Ni to nobeno strasno orožje, ampak prednik sedanjega kombajna. Zapleveljene vinograde ponovno okopljemo. S tem bomo uničili plevel in zemljo zrahljali, kar bo trti zelo ugajalo. Delo opravimo v suhem vremenu. Odstranjujemo vršičke mladik, ki senčijo in ovirajo obdelavo. S tem pospešimo razvoj spodnjih očes in povečamo rodnost za prihodnje leto. Z vršičkanjem začnemo, ko poneha bujna rast, to je tedaj, ko dobe mladike na osnovi rjavo barvo, vršički pa pokončno rast. Ce je bilo listje poškodovano na spodnjem delu mladik po bolezni ali toči, ne bomo vršičkali. Cas je, da poškodovane in slabe sode damo v .popravilo, po potrebi žveplamo. —- NA VRTU Paradižnikom odstranjujemo zalistnike in jih privezujemo h kolom. Paradižniki, ki so obloženi s plodovi in niso privezani, se lomijo, kar vpliva na kakovost paradižnika ob samem zorenju. Paradižnikom suhe liste odstranjujemo in nad petim plodnim nastavkom porežemo vrhove. S tem bomo preprečili nadaljnjo rast paradižnikov, pospešili pa enakomerno zorenje plodov. Grede po pobrani čebuli in česnu pognojimo in prekopljemo ter posejemo s špinačo, motovilcem, redkvicami in posadimo endivijo. Napravimo tudi prvo setev zimskih solat. Trajne dišavnice delimo in presajamo. Napravljamo nasade jagod s pripravljenimi sadikami in oku-liramo vrtnice. Zatiramo gosenice kapusovega belina s tem, da kapusnice prašimo z DDT*prahom. A. H. Z NOVOSADSKE BORZE V preteklih dneh so se cene kmetijskih proizvodov na novosadski borzi gibale takole: ŽITARICE: rž, letnik 1982 — 16,50 din za kg; ječmen, pivovarski, letnik 1982 — 17,20 din za kg; ječmen za živinsko krmo — 16,80— 17,00 din za kg; mešanica ječmena in pšenice, letnik 1982 — 16,50 —- 17,00 din za kg; koruza, naravno sušena, letnik 1981 — 14,00 do 15,00 din za kg. SEMENSKI MATERIAL: Seme pšenice, letnik 1982, prvi semenski razred sort ,,mačvanka”, ,.partizanka” in novosadska rana II” — 22,75 din za kg; semenski ječmen, letnik 1982, prvi semenski razred sorte ',,partizan” — 24,35 din za kg. ŽIVINSKA KRMA: krma mešanica za prašiče s 14 in 12 odstotki bel jakovin — zamenjava za koruzo po 13,40 din za kg, zamenjava za sončnične otrobe po 15,50 din za kg. ŽIVINA: Prašiči, iz kooperacije, teže 90 do 130 kg — 79,00 din za kg žive teže, prašiči iz farmske proizvodnje — 83,20 do 83,30 din za kg žive teže. IMOS SGP KONSTRUKTOR, n. sol. o., MARIBOR TOZD GRADBENIK, n. sol. o., LENDAVA Na podlagi določb statuta in sklepa DS TOZD Gradbenik Lendava RAZPISUJEMO zbiranje ponudb za zasedbo del in nalog s posebnimi pooblastili za dobo štirih let in sicer: A. Pomočnik direktorja TOZD in vodja kadrovskega sektorja en izvajalec B. Vodja sektorja za tehnično komercialo in razvoj — en izvajalec C. Vodja proizvodnje TOZD — en izvajalec Poleg splošnih pogojev morajo kandidati za zasedbo navedenih del in nalog izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — Pod A, da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo pravne ali druge ustrezne smeri in 5 oziroma 10 let uspešne prakse na enakih ali podobnih delih in nalogah. Imeti mora tudi šolo za poslovodne kadre v gospodarstvu, oziroma jo mora opraviti v errem letu poimenovanju. - Pod B in C, da ima Visoko, višjo ali srednjo izobrazbo gradbene smeri in pet, sedem oziroma dvanajst let uspešne prakse na enakih ali podobnih delih in'nalogah. Imeti mora tudi opravljen strokovni izpit za vodenje objektov in preizkus iz varstva pri delu. — Za vsa tri mesta velja pogoj moralno-politična neoporečnost, organizacijska sposobnost in sgosobnost vodenja poslovnega sistema ter smisel za delo z ljudmi. Od kandidatov se pričakuje uspešno vodenje področja dela, samoupravna in družbeno-politična aktivnost. Ponudbe za navedena dela in naloge z vsemi prilogami, ki dokazujejo navedene zahteve, je treba vložiti pismeno na naslov: SGP Konstruktor Maribor, TOZD Gradbenik Lendava, Kranjčeva 6, kadrovski službi, do vključno 28. 8. 1982. Kandidati morajo priložiti tudi program aktivnosti svojega delovanja. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po poteku razpisnega roka. STRAN 9 Živeti s čebelami — živeti z naravo NOVO IZ DO GORENJE ELRAD Odslej bomo v Pomurju lahko spremljali tudi spored TV Koper Strokovnjaki delovne organizacije Gorenje Elrad so pred kratkim pripravili za del prebivalcev radgonske, soboške, ljutomerske in lendavske občine prijetno presenčenje. Saj so jim omogočili, da bodo odslej lahko spremljali tudi spored TV Koper. Potem ko so ugotovili, da je možno spremljati na enem od hribov v okolici Gornje Radgone tudi signal TV Koper z oddajne točke na Nanosu so izdelali in montirali na. radgonskem gradu televizijski pretvornik s pomočjo katerega prihaja do mnogih pomurskih domov signal TV Koper. Ker pa sprejem tega signala ni možen brez dodatne antenske opreme, želimo ob tej priložnosti seznaniti občane pomurskih občin s tem, kakšne antene in pribor potrebujejo za sprejem razpoložljivih TV signalov na svojem področju. Občani Murske Sobote in okolice, ki stanujejo v zasebnih hišah in sicer brez skupinske antenske naprave bodo za sprejem signala TV Koper potrebovali dodatno eno anteno TV 5043 koaks ali TV 4591 koaks kabl KEL 172 in ojačevalnik TPO 3155 za kanal41 znapajalno enoto NEO 2202 (glej shemo 1). Ker mnogi že sedaj nimajo urejenega antenskega sistema jim priporočamo, da za sprejem vseh razpoložljivih signalov nabavijo antene in ojačevalni sistem TV plus kot je prikazano na shemi 2. Podobno kot za občane Murske Sobote in okoli- možno spremljati na mesto na kanalu 5 kot doslej na kanalu 31 in drugi program na kanalu 21, sedaj pa je še možen sprejem programa TV Koper na kanalu 41. Poleg tega pa še lahko spremljajo I. program TV Zagreb na kanalu 9, drugi program TV Zagreb na kanalu 28 ter avstrijski prvi program na kanalu 7 in avstrijski drugi program na kanalu 23. Zaradi nastalih sprememb in novih možnosti vsem, ki imajo individualne antenske naprave priporočamo, da si izpopolnijo napravo z elementi TV plus, kajti klasični sistemi ne omogočajo kvali- naročiti dogradnjo skupinske antenske naprave. Za vse, ki se bodo odločili za instaliranje dodatnih naprav pa je najbolje, da poiščejo nasvet strokovnjakov v servisu delovne organizacije Gorenje Elrad. Ob tej priložnosti bi radi občane seznanili z malo oziroma individualno skupinsko antensko napravo TV plus in z montažo antenskih naprav na splošno. Mala skupinska antenska naprava TV plus je sistem, ki omogoča povezavo in ojačanje večih signalov, ki jih sprejema. Njene prednosti so: enostavnost montaže, možnost dograditve v kolikor se pojavijo novi signali in možnost oskrbe večih TV sprejemnikov iz enega sistema. To pa je tudi naj večja prednost, saj je vse več gospodinjstev, ki imajo več TV in radijskih sprejemnikov in bodo tako lahko do vseh pripeljali potreben sig- ga namestimo antene za sprejem kanalov 21—68 (UHF) na spodnji del droga pa antene za sprejem kanalov 2—4 in 5—12 (VHF) ter anteno za sprejem UKV signala. Antene naj bodo oddaljene ena od druge po vertikali vsaj 80 cm. Pod streho na suhem mestu vendar pa čim bližje antenskega sistema namestimo sistem filtrov in ojačevalnikov TV plus. Antene povežemo z elementi TV plus s kablom KEL 068. Osnovo sistema TV plus predstavlja nosilna letev TPL 3000, ki jo privijemo na leš ali na steno. Na nosilno letev montiramo odgovarjajoče ojačevalnike TPO (glej shemo), ki jih medsebojno povežemo in s pomočjo kabla priključimo na napajalno enoto NEO 2202. Napajalna enota, ki potrebuje izvor energije 220 V je najprimerneje namestiti tik ob TV sprejemniku kajti iz nje vodimo signal v TV sprejemnik. Za dovod signala do drugega ce velja tudi za občane ljutomerske občine (glej shemo 4) s to razliko, da je v posameznih predelih te občine mogoč sprejem prvega zagrebškega rograma le na kanalu 5 namesto na kanalu 9. Poleg tega pa so težave tudi s sprejemom ljubljanskih programov. Sprejem signala TV Koper bo mogoč prav tako le v delu ljutomerske občine zato bodo morali občani, ki bodo želeli gledati program TV Koper poiskati nasvet strokovnjakov. Za občane Murske Sobote in okolice (tudi Radenci), ki stanujejo v objektih kjer je skupinska antenska naprava pa velja da bodo lahko sprejemali spored TV Koper le, če se bo njihov hišni svet odločil in naročil ostale dodatne antene in frekvenčnega pretvornika k že obstoječi antenski napravi. Montažo lahko naročijo v servisnem oddelku DO Gorenje Elrad. Za občane Gornje Radgone in krajev jugovzhodno in južno od Gornje Radgone veljajo posebni pogoji sprejema televizijskih sporedov. Saj je za te kraje sprejem signala TV Ljubljana mogoč le preko pretvornika na gradu in sicer prvi program RTV Ljubljana je tetnega sprejema vseh signalov v takšnih razmerah kot so sedaj v Gornji Radgoni. Za sprejem potrebujejo elemente kot je to vidno na shemi 3. Za občane, ki stanujejo v objektih s skupinsko antensko napravo pa velja, da bo možno sprejemati poleg ostalih programov ljubljanski prvi program in koprski program le, če bodo hišni sveti naročili dogradnjo obstoječih skupinskih antenskih naprav z antenami in pretvorniki. Posebnost v možnostih sprejema TV sporedov predstavlja lendavska občina (shema 5), kjer poleg dveh ljubljanskih, dveh zagrebških, dveh avstrijskih in sedaj še koprskega sporeda lahko spremljajo tildi madžarski spored ob predpostavki, da imajo v TV aparatu vgrajen posebni adapter za sprejem madžarskega programa. Za dodaten sprejem signala TV Koper bodo občani, ki imajo lastne antenske naprave potrebovali anteno TV 5043 ali TV 4591 koaks in dva ojačevalnika TPO 3155 za kanal 41, ki jih je potrebno vezati zaporedno ter napajalno enoto NEO 2202 (glej shemo 1). Za občane objektov s skupinsko antensko napravo pa velja podobno kot za vse ostale občine, da mora hišni svet nal. Nasplošno o montaži antenskega sistema velja, da ga montiramo vedno na najvišjem mestu strehe čim dalje od dimnika. Za nosilni drog uporabimo aluminijaste nosilne drogove tovarne Gorenje Elrad P 913 in P 917. Za večjo stabilnost drog sidrimo s pomočjo seta S 290 in jeklenih vrvi. Za pokritje cevi uporabimo pokrov P 75, za prehod cevi skozi kritino pa strešnik P 81, ki ima tesnilno prirobnico. Za pritrditev cevi na strešno konstrukcijo uporabimo objemke P 912. Ker pa mora biti iz varnostnih razlogov antenski sistem ozemljen uporabimo za ozemljitev objemko P 909. Antene namestimo tako, da na zgornji del dro- sprejemnika uporabimo drugi prosti iz g sterna TV plus v kolikor tega sprejemu^ p pa izhod zaključimo z zaključnim uP°r je. p 47. V primerih, ko želimo napajati tri /Jjjinik mnike pa na to sponko priključimo g TPD in iz njega napajamo dva sprejem . Sicer pa so vsi izdelki delovne °r^a^avo- — Gorenje Elrad opremljeni s podrobnimi dili za montažo tako, da si s pomočjo Jtajjra povprečno spreten človek lahko sam ia p napravo. V kolikor pa mu ne uspeh, la išče nasvet in pomoč delavca servisne g DO Gorenje Elrad. VESTNIK, 5 STRAN 10 sport S^VOR z JERNEJEM BOLKOVIČEM, ZMAGOVAL-LEM KROŽNE DIRKE SRS Zmagi v prvi in zadnji ŠPORTNI RIBOLOV - DRŽAVNO PRVENSTVO v 'et°šnji krožni dirki za pr-n ,^v°. ^loven>je je zmagal Jernej Ljutomera s Pegispe-p’ “ je last dr. Danijela Hojsa Radgone. Sicer pa je I inU1 bo^ovič, ki je trener KK sn ,Onier’ ec'en najuspešnejših ju-k,/ ?Vanskih tekmovalcev stn *ega ^P°rta- Za seboj ima vr-P°membnih zmag, ki se jih rad Vasoval/ Yoz"'Kom Jernejem Bolkovičem iz Ljutomera — letošnji 8 Va,ec krožne dirke za prvenstvo Slovenije. 'koristih z nJim s’110 dosMa,/ za kratek pomenek o načrtih Jem de'U’ usPehih >n konjeniški0 ?asa se “ ukvarjate s c ^klm Portom kot trener? trek« ,Jeniškim športom kot Pa vsPX^Varjam že od 1948. leta setn bil ,nes razen dveh let, ko v JI A VT^euju vojaškega roka Kobilarni t Jpr?j sera bil trener v bil v Benr3jrni^e> devet let sem Šel v t i, Fadu’ potem Pa Štern pri-let.” Ljutomer. Tu pa sem že 21 Kobilarni Turnišče. Po tem so številne zmage na raznih prvenstvih in pa rekord derbija v Ljutomeru, ki ga je dosegel Astor z drugim mestom s časom 1:23,0, kar je zelo lep čas. Zmagal pa sem tudi v krožnih dirkah za prvenstvo Slovenije.” — V dosedanjih krožnih dirkah za prvenstvo Slovenije ste zmagali v prvi in letošnji petnajsti dirki. Katere ste bolj veseli? ,,Najbolj vesel sem zadnje zmage, ker je bila tokrat večja konkurenca in hitrejši konji. Tudi konj Pegisped mi je lepo služil.” — Kako pa bi ocenili letošnjo sezono nasploh za ljutomerske kasače? „ , Zdi se mi, da je letošnja sezona zelo uspešna. Čeprav jih je največ, so tudi časi zelo dobri in konji, odkar treniram, najboljši.” — Kakšne načrte pa še imate? ,,Načrte imam velike. Letos bosta na sporedu še republiško in državno prvenstvo za triletnike, velika dirka triletnikov pa tudi na Brdu. Na teh dirkah bom sodeloval in mislim, da tudi uspehi ne bodo izostali.” Feri Maučec V Osijeku je bilo državno I člansko prvenstvo v športnem ribolovu, na katerem so sodelovale republiške reprezentance. Tekmovali so v I ribolovu, peteroboju in troboju. Slovenijo so na tekmovanju zastopali bratje Drago, Mirko in Bojan Bo-I žič, člani ribiške družine Murska Sobota in se odlično " odrezali. IV ekipnem tekmovanju je Slovenija zasedla prvo mesto s 744 točkami pred Makedonijo 684 in Hrvatsko 1 675,15 točkami. S tem je ekipa Slovenija osvojila naslov državnega prvaka.. V konkurenci posameznikov je I državni mladinski prvak Bojan Božič osvojil drugo mesto z 265,75 točkami. Mirko Božič je bil z 246 toč-Ikami četrti, Drago Božič pa z 233,35 točkami peti. Bratje Božič — Drago, Mirko in Bojan pa so sode-Llovali tudi na tekmovanju za pokal Jugoslavije v Mosta- BU MM KONJENIŠTVO Fisko (Hanžekovič) prvi Konjeniški klub Triglav Bled je v počastitev praznika občine Radovljica pripravil kasaške dirke, katerih so se udeležili tudi kasači iz KK Ljutomer in dosegli nekaj odličnih uvrstitev. Najboljši jc bil Fisko z voznikom Hanžekovičem iz Veržeja, ki je zmagal v dirki za 3 do 12 letne kasače z avtoštartom na 1800 m dolgi progi. Fines z voznikom Seršenom pa je bil tretji. Tretje mesto je osvojil tudi Fingo z voznikom Alojzem Slavičem iz Ljutomera, Lareta z voznikom Frasom pa je bila peta. To je bila dirka dvoletnikov. KOLESARSTVO Berden sedmi Na tradicionalni 15. mednarodni kolesarski dirki ,,Po ulicah Kranja” so sodelovali tudi mladi kolesarji iz Pomurja. Najuspešnejši med njimi je bil Berden, ki je v konkurenci mlajših mladincev zasedel sedmo mesto. To je lep uspeh, saj. je bila konkurenca zelo močna. NOGOMET Olimpija: A vstria (CF v Bakovcih Slovenski prvoligaš Olimpija iz Ljubljane bo v Bakovcih odigrat še eno prijateljsko mednarodno tek-• mo. V nedeljo, 8. avgusta 1982 ob 16.30, se bodo Ljubljančani pomerili z Avstrijo iz Celovca, katere pokroviteljstvo je prevzel deželni glavar avstrijske Koroške Leopold Wagner. To bo prav gotovo še ena lepa priložnost za ljubitelje nogometa v Pomurju. m hhh nogomet Hm ms mmi bhbi MM HM MMi BOM . Veliko zanimanje za enotno pomursko ligo 1 piramid. . , Med ljubitelji nogometa v Pomurju vlada veliko zanimanje za enotno člansko pomursko nogometno ligo. Na skupnem sestanku v Beltincih' so se namreč predstavniki medobčinske nogometne zveze Murska Sobota in občinske nogometne zveze Lendava dogovorili, da se ustanovi enotna pomurska nogometna liga z 12 člani. Po pet članov bo iz lendavske in soboške občine, po en pa iz radgonske in ljutomerske občine. V lendavski občini so se dogovorili, da bodo v enotni po-murski ligi nastopala moštva, ki so zasedla prvih pet mest v prvi občinski nogometni ligi. To so Turnišče, Dobrovnik, Petišovci, Cren-šovci in Hotiza. Iz ljutomerske občine bo nastopalo moštvo Veržeja, »iz radgonske pa Radgona. Izvršni odbor medobčinske nogometne lige Murska Sobcta pa je glede na sprejete kriterije (to je, da morajo obvezno imeti vsi klubi, ki tekmujejo v enotni pomurski ligi mladinsko ekipo, da imajo prednost tisti klubi, ki delajo s prvimi tremi selekcijami ter da imajo po predpisih urejena igrišča, slačilnice, kopalnice in ustrezen strokovni kader), predlagal, da v enotni pomurski ligi . .. - nastopajo naslednja moštva: Beltinka, Bakovci, Tišina, Rakičan, Ro- segli v prihodnje večjo kakovost nogometa, hkrati pa tudi normalncj-eašovci ali Lipa Prav ta predlog je v javni razpravi vzbudil veliko za- še vključevanje talentiranih nogometašev v višje seu-kcije. To pa naj nimanje in doživel tudi nekaj pripomb. O teh bo ponovno razpravljal bi tudi na igrišča pritegnilo še več ljubiteljev nogometa. Družina Božič — stojita od leve: Mirko in Janko (strokovni vodja RD Murska Sobota in slovenske reprezentance). Čepita: Drago in Bojan. Foto: Feri Maučec rju, kjer so zastopali ribiško družino Murska Sobota in se prav tako lepo odrezali. V ekipni konkurenci so osvojili drugo mesto s 732 točkami za ekipo Dolnjega Vakufa iz Bosne in Hercegovine. Posamezno je bil Bojan (269 točk) drugi, Mirko (234 točk) PRIJATELJSKI NOGOMET STRAS : MURA 1:9 Nogometaši Mure so gostovali v Spiefeldu v Avstriji in visoko premagali moštvo Strasa. Gole za Muro so dosegli: Gabor, Vršič, Jančar po dva ter Hartman, Slavic in Ivanič po enega. V četrtek igra Mura v Murski Soboti z Bakovci. NAFTA : SLOGA 2:3 Nogometaši iz Čakovca so gostovali v Lendavi in premagali domačo Nafto. Oba gola za domačine je dosegel Pal. BAKOVCI : RUDAR 1:1 Bivši drugoligaš Rudar iz Titovega Velenja je v Bakovcih igral z domačim moštvom neodločeno 1:1. Gol za Bakovce je dosegel Smodiš. MURA : SLOBODA 1:1 STRELSTVO Najboljši Sobočani Lovska družina Brezovci je pripravila meddružinsko tekmovanje v streljanju na umetne golobe. Udeležilo se ga je 55 lovcev iz osmih lovskih družin Prekmurja. Največ uspeha so imeli člani lovske družine Murska Sobota, ki so osvojili prvo mesto pred Križevci v Prekmurju in Cankovo. Med posamezniki pa je zmagal Nikola Fe-renčič (MS) pred Jožetom Carjem in Mirkom Horvatom, prav tako iz Murske Sobote! . fj. Zmagalo društvo upokojencev Na nedavnem tekmovanju v streljanju z malokalibersko puško v Kan-čevcih je prvo mesto osvojila ekipa Društva upokojencev Murska Sobota, med posamezniki pa Jože Šenčur, član DU M. Sobota in ne DRSI Murska Sobota kot smo napačno poročali v 27 številki Vestnika. tretji in Drago (229 točk) I peti. Zadnji rezultati bratov Božič na najrazličnejših tek- _ movanjih kažejo, da so res pravi mojstri in da sodijo v sam vrh jugoslovanskih tekmovalcev v športnem ribo- lovu. Feri Maučec I NAMIZNI TENIS DUŠAN KOVAČ NAJBOLJŠI PIONIR Na svoji zadnji seji je strokovni svet sprejel pregled točkovanja za jakostne lestvice sezone 1981/82, ki jih bo potrdilo predsedstvo NTZS na svoji seji v mesecu avgustu. Jakostne lestvice so najboljši pokazatelj kakovosti oziroma uspešnosti posameznega igralca, saj uvrstitev na njih ni odvisna od samo enega tekmovanja temveč je zbir uspehov ali neuspehov posameznega igralca skozi vso sezono. Pogled na jakostne lestvice nam pokaže, da so bili Sobočani uspešnejši od lanske sezone v mladinski in pionirski konkurenci, nazadovali pa so v članski konkurenci, predvsem zaradi tega, ker so bili njihovi trije najboljši Kovač, Pavič in Horvat v JLA. Kljub temu, da je Kovač zaradi JLA malo nastopal, je pristal na 5. mestu — lani je bil zanesljivo najboljši~— drugi najboljši Sobočan Šercerje pristal na 12. mestu, Maras in Likar od katerih se je veliko pričakovalo, pa na 19. oziroma 21. mestu, tudi zaradi tega, ker v drugem delu sezone nista mnogo nastopala. Na 26. mesto seje prebil pionir Dušan Kovač, ostali pa so pristali za 30. mestom. Velik napredek v primerjavi z lansko sezono je prinesla mladinska konkurenca, saj je Dušan Kovač zasedel zelo dobro 6. mesto — lam je bil 23. — in če bo z zastavljenim delom nadaljeval ima v novi sezoni velike možnosti za uvrstitev med najboljšo trojico. Tudi Miran Močan je z uvrstitvijo na 16. mesto precej izboljšal lansko uvrstitev, ko je zasedal 35. mesto, vendarje bilo že letos pričakovati od njega več. Ob zastavljenem programu bi se moral tudi on v novi sezoni boriti za sam republiški vrh. Pionir Benkoje osvojil 25., Zadravec pa 31. mesto. Največ uspeha pa so imeli Sobočani v pionirski konkurenci, kjer je Dušan Kovač zanesljivo osvojil L mesto z veliko prednostjo pred drugouvrščenim Jamškom. To pa tudi ni čudno, saj je ob naslovu republiškega prvaka, tretjega mesta na državnem prvenstvu, zmagah nad dveh pozivnih turnirjih, dosegel še vrsto drugih dobrih uvrstitev in bo tako na seji predsedstva NTZS prejel zasluženo priznanje za osvojeno prvo mesto. Med deseterico sta še dva Sobočana in sicer Veren na 6. ter Benko na 8. mestu, prav od slednjega pa se v novi sezoni pričakuje, da se bo boril za sam vrh. V novi sezoni pa se veliko pričakuje od mladih Kuzme, Benkoviča, Sinicove ter še nekaterih. M. U. izvršni odbor in pripravil predlog, o katerem bodo dokončno odločali delavci MNZ Murska Sobota 15. avgusta. Enotno pomursko nogometno ligo.bo vodil 7 članski odbor, ki bo sestavljen iz predsednikov obeh zvez ter treh predsednikov komisij ter še po enega člana iz vsake zveze. Zadnji dve ekipi bosta izpadli iz lige, na njihovo mesto pa bosta prišla prva iz občinskih lig Murska Sobota in Lendava. V kolikor pa ta ne izpolnjujeta pogojev, bosta morali drugouvrščeni ekipi odigrati kvalifikacije z zadnjima dvema ekipama, ki bi sicer izpadli. Poleg enotne pomurske nogometne lige bosta v soboški in lendavski občini ustanovljeni po dve ligi iz ostalih moštev. Tako bi po kvalitetni prioriteti v prvi medobčinski nogometni ligi Murska Sobota nastopalo 10 moštev in sicer: Ižakovci, Grad, Apače ali Salovci, Ro-mah, Gančani, Bogojina, Pušča, Melinci, Vrelec in Bratonci. V drugi medobčinski nogometni ligi Murska Sobota pa bodo sodelovali: Filovci, 11 plavih iz Sela, Tromejnik, Prosenjakovci. Cankova, Serdica, Križevci in Gornji Slaveči. Obstaja pa še predlog po teritorijalni razdelitvi. ?.e 22. avgusta bodo na sporedu pokalne nogometne tekme, teden dni kasneje pa naj bi se začelo prvenstvo v pomurski nogometni ligi. Na območju Pomurja bo ustanovljena tudi nogometna liga kadetov, ki bo štela šest članov. V njej (»sta sodelovali po dve moštvi iz soboške, ljutomerske in lendavske občine, medtem ko radgonska občina ne bo imela svojega predstavnika. Namen ustanovitve enotne pomurske nogometne lige je, da bi 'o- NOGOMET Seminar za inštruktorje Medobčinska nogometna zveza skupaj s trenersko organizacijo razpisuje 40-umi seminar za inštruktorje nogometa. Seminas bo v dveh delih in sicer: od 20. do 22. ter od 27. do 29. avgusta v Murski Soboti (petek popoldan, sobota cel dan in nedeljo dopoldan). Za seminar se lahko prijavijo kandidati, ki imajo končano osnovno šolo, so stari najmanj 18 let in so aktivno igrali nogomet. Prijave je treba poslati najpozneje do 6. avgusta 1982 na Medobčinsko nogometno zvezo Murska Sobota.Mladin-ska ulica 3. Ob prijavi za seminar je kandidat oziroma klub, ki ga pošilja na seminar, dolžan vplačati 500 dinarjev kavcije, ki pa se po opravljenem seminarju vrne vplačniku. Stroške seminarja financira TKS Murska Sobota, ostale stroške pa vsak posameznik oziroma klub. Zaže-Ijeno je, da se seminarja udeleži čim več kandidatov. STRAN 11 ne zgodi se vsak dan OD BUENOS AIRESA Bilo je 23. aprila 1925, ko se je tridesetletni argentinski učitelj Felix Tschiffely s konjem odpravil na 16 tisoč kilometrov dolgo pot od Buenos Airesa do New Yorka. Ko so nekaj mesecev pred tem zvedeli za učiteljevo namero, so ljudje zmajevali z glavami češ, kako neki bo konj premagal planinske vrhove v Čilu in Peruju, kako bo prenesel pot čez visoke Ande. Tschiffelyju je šlo za to, da dokaže vzdržljivost patagonskih konj, kar bi bilo za Argentino, deželo pamp in gaučov, velikega pomena. Za potovanje je izbral dva konja: Mancha in Gata, prvemu je bilo 15, drugemu 14 let. Tako je v pripravah napočil tisti odločilni aprilski dan, ko se je Felix odpravil na to dolgo pot. Po ulicah Buenos Airesa so popotnika, oblečenega v obleko gauča, pospremili avtomobilisti, fotoreporterji in radovedneži. Nekaj dni se je ta dese-teronoga odprava pomikala po nepreglednih pampah. Tschiffery se je opravil na pot s precej pomanjkljivo opremo. Niti šotora si ni privoščil. Plašč in nekaj drugih kosov obleke, dalj-• nogled, zdravila, mreža proti komarjem, najnujnejša zaloga hrane, vse to je bilo na hrbtu ,,rezervnega” konja. Minevali so tedni in meseci. Tschiffery je ugotavljal, da bo največji problem s hrano za konje. Zato jo je sproti kupoval in jo po vlaku pošiljal naprej. Prispel je pod Ande in pričela se je mučna pot preko štirih tisoč metrov visokih grebenov. Po strmih in ozkih poteh so se počasi pomikali naprej JNekega dne je Gatu, ki je nosil opremo, spodrsnilo. Pričel je drseti proti prepadu. Toda zaustavilo gaje neko drevo. S pomočjo drugega konja je Gata ponovno privlekel na gorsko stezo. Nešteto visečih mostov, ki so jih naredili Indijanci so morali prehoditi. Konja in jezdec so trpeli zaradi preredkega zraka, na- stare koprive najbolj pečejo r Poletje je ponavadi najbolj dolgočasen letni čas. Zaprejo se šole, konča se sezona sestankov, televizija začne vrteti dopustniški „ zabavni” program, konča se prerivanje na nogometnih igriščih in za zeleno mizo, kjer se odloča o zmagovalcih. Delovni ljudje množično zapuščajo delovna mesta in gredo na morje, v planine ali k sorodnikom na deželo, ki so jih seveda nadvse veseli, ker prav takrat nimajo drugega dela, kakor skrbeti za obiske. Julija se skratka začenja obdobje strašnega dolgočasja, ki traja vse tja do septembra. Takrat namreč začnejo prihajati opomini zaradi neplačanih računov in davkov in se tudi začenja pouk. Začetek pouka pa je poln zanimivosti za starše, ki morajo takrat zaradi brezplačnega šolanja odriniti za šolske potrebščine svojih otrok na kupe denarja. Od septembra naprej je zmerom padle pa so jih tudi nekakšne miši. Ko je Tschiffery pustil Ande za sabo, je vedel, da se ponovno vrača v civilizirani svet. Iz perujske Lime je naslo-«vil na uredništva listov v Buenos Airesu telegrame katerih je sporočal, da se konja dobro držita. Skisane kisle kaj zabavnega in zanimivega. Julija in avgusta pa je — kot pravijo časnikarji — obdobje kislih kumaric. Dolgčas pa ni prav nič koristnega. Zaradi dolgočasja si ljudje marsikdaj izmislimo kakšno nepotrebnost in nevšečnost. Najbolje je tedaj, če nikoli nikomur ni dolgčas. Zato kaže tudi za obdobje kislih in dragih kumaric pomisliti, kako pregnati dolgčas in tako zabavati vse tiste delovne množice, ki ostajajo doma, saj jim zaradi turističnih cenikov ne odgovarja primorsko podnebje. Marsikje so si zato letos izmislili takšne ali drugačne zanimivosti, s katerimi naj se delovno ljudstvo pozabava v hudo dolgočasnem kuma-ričnem obdobju. Po svoje je na to mislila celo vlada, ki si — kot kaže — letos ni privoščila pravega kolektivnega dopusta. Še manj pa si je takšen dopust privoščil zvezni zavod za cene. Sicer ni mogoče trditi, da njegovi uslužbenci niso šli na kolektivni dopust prav zato, ker bi prestopil mejo ZDA se je znašel v središču svetovne javnosti. Mnogi ameriški časopisi so o ekspediciji pisali dolge članke in reportaže. Radijske postaje so v živo obveščale svoje poslušalce o poteku potovanja proti Dallasu. St. Luisu, Louisvillu, Washingtonu ih New Yorku. Zadnjih tri tisoč kilometrov potovanja je bila najbolj mučnih, kajti konji so morali hoditi po asfaltu. Plašili sojih avtomobili. V New Yorku soTschifferiju priredili velik sprejem. Stotiso-či so bili na ulicah. Na koncu poti sta popotnika pričakala newyorški župan in argentinski veleposlanik. Potem so se z ladjo vrnili v Buenos Aires. Konja sta v neki prerijski konjušnici preživela preostanek svojega življenja, mirno in udobno. Tschiffery je umrl leta 1954 v Londonu. Njegovo krsto je spremljalo 250 aregntinskih konjenikov, oblečenih v pisana oblačila gaučev. S KRALJI NI VEDNO Na najdaljši dan v letu je vso Veliko Britanijo zajel val navdušenja. 41 topovskih strelov iz Hyde parka in Towerja je naznanilo, da se je najstarejšemu še obstoječemu kraljestvu na svetu rodil zakoniti dedič; princesa Diana je rodila zdravega dečka in tako hiši Windsor po 77 letih ponovno podarila moškega potomca. Za kraljevskega novorojenca se ni bati, da bo ostal brez zaposlitve, kot je trenutno kar 3 milijone podanikov britanske kraljice, saj je prvi v vrsti zakonitih dedičev britanske krone in prestola, le-ta pa ni ogrožen, saj britanski državljani še vedno cenijo tradicijo, z njo vred pa seveda tudi svoje prince, princese, kralje in kraljice, čeprav jim kraljevski rod požre precej denarja, v zameno Bertalan, ki je za vratarja v zelo pomembni ustanovi, mi je namreč dejal, da dobro ve, zakaj uslužbenci zavoda za cene niso pospravili pisarn in odšli kolektivno na taborjenje. Rekel mi je, da v tem zavodu zdaj, poleti prav gotovo preračunavajo, katere cene so pozimi in spomladi preveč navili in katere bodo tedaj jeseni globoko znižali. Mnogi drugi organi pa tudi poleti dežurajo zaradi dinarja, ki je začel plavati. Bojijo se namreč, da ne bi tisti hip, ko bi ga pustili samega, utonil. Z njim so namreč imeli doslej še zmerom kakšne nevšečnosti, saj je prav rad ravnal čisto drugače, kakor so mu povedali. Naš komentar k Ljubljanskemu pismu iz leta 1973: kot naročeno nam je prišlo in zato ga skoraj v celoti objavljamo. Ali ni vseeno: ali leta 1973 ali leta 1982! —brž— V zahodnonemškem Offenburgu so se naveličali iger današnjega časa in si omislili tekmovanje s četverovpregami, podobno kot nekoč stari Rimljani. drugje smo Če bi nenadoma presahnila vsa morja (kar se seveda ne more zgoditi), bi reke, ki se izlivajo v morja, potrebovala šestdeset let, da bi morja in oceani dosegli prvotno gladino. XXX Na Škotskem je še danes kaznivo, če ženska umiva okno in pa jim daje v glavnem le sijaj slavne preteklosti. Sedanji kandidat za britanski prestol se je rodil v bolnišnici kot prvi v kraljevskem rodu in hkrati kot večina Britancev. Prihranjen mu je bil tudi mučni ceremonial slovesnega sprevoda in obhajila ter javnega razkazovanja, kot je bilo stoletja v navadi. In tudi pri rojstvu prestolonaslednika so bili navzoči le tisti, ki so pri takšni stvari potrebni. Nekdaj ni bilo tako, daj so se okoli kraljičine porodne postelje gnetle mnoge priče. Zgodovinarji poročajo, da je bilo pri rojstvu Jamesa F. E. Stuarta leta 1688 prisotnih kar 67 prič, od tega jih je 18 stalo neposredno pri kraljičini postelji, pa so se kljub temu dvignile govorice, da je kraljica le hlinila porodne bolečine in da so novorojenčka podtaknili in skrivoma prinesli v spalnico. za razvedrilo RADOVEDNA GOSTJA — Kdo za vraga tako kriči v pritličju? — Nič hudega ni. Milika se pogovarja s sestrično v Bogojini. — Zakaj pa za tak pogovor ne uporabi telefona? MAJHNA ZAPREKA — Vem vem, dobro vem, tovariš Potičnik, vaš sin bi se rad izšolal za kriminalista in rabi štipendijo, vendar. . . — Je kakšna zapreka? — Ko ste bili na dopustu, je sodeloval pri vlomih v mestne kioske! PAVLIHA PONUJA Pavliha v kolofonu ponuja desetletno in do- pri tem stoji na okenski polici, če moški kupujejo tobak pred peto uro zjutraj in če opazujejo kako krava koti. Poslanci britanskega parlamenta so ukrenili vse potrebno, da od leta 1984 ta zakonska določila ne bodo več veljala. PREPROSTO Nasploh pri rojevanju britanskih kraljev ni šlo vse tako po sreči, kot je bilo to tega junija. Moških potomcev včasih ni in ni hotelo biti, če pa so se otroci že rojevali, so kmalu po rojstvu umirali. Kraljica Ana, ki je vladala v 18. stol., je osamljena zanosila in rodila, a noben od njenih otrok ni živel dlje kot do 11. leta. Kralju Georgeu III. se je rodilo 15 otrok, a noben ni dočakal krone. Slavna kraljica Viktorija, po kateri se imenuje cela zgodovinska doba, je bila prva, ki je rodila pod narkozo, vendar mrtvorojenca. A četudi je pbrod lepo stekel, je bodoče kralje čakalo trdo življenje. V borbi za prestol so bili pogosto nedolžne žrtve močnejših in slavohlepnih sorodnikov, kot je bil primer z Edvardom V., ki je sicer smrtno naročnino. Za desetletno je treba odšteti 5.000, za dosmrtno pa 20.000 dinarjev. Desetletna in dosmrtna naročnina sta plačljivi samo vnaprej. Kdor ju plača, dobi deset let oziroma do smrti vsako leto Pavlihovo pratiko brezplačno. Ne, ne sosed, ne koristim dopusta, le malo bolniške sem si „zrihtal, zaradi teh predragih zidarskih storitev Po verovanju domorodcev na otoku Fidži v Tihem oceanu pridejo v pekel samo neoženjeni. XXX V Angliji je preko 150 gradov in dvorcev za katere trdijo, da * njih straši. XXX Albatros lahko leti in spi hkrati. bil poklican za kralja, krona® pa nikoli, ker ga je kasnej Richard III. dal zapreti in skupaj z mlajšim bratcem zaduši ,, ko je imel komaj 12 let. rik IV. pa je imel komaj mesecev, ko so ga proglas*11 kralja leta 1422. Kot dvel^ otrok je moral sesti na PreS in otvoriti sejo parlamenta- Zgodovina kraljevS britanske krvi je torej P01 i nenavadnih in krvavih zg °®' Sedanjega dediča kralJeS1 i čaka mirnejše otroštvo, a P. nič mirnejši svet. Med drug* je nedavni vdor v kralj*® spalnico pokazal, da člam , Ijeve družine niso varni P možnimi teroristi in kaj . podobno doleti tudi ma* . | welškega princa. Ni mu z dati, saj mirnega živlJe bogastvo in slava najbfZ odtehtata. Stoletnik, ki bere očal, je ob tem z?* koP1 nil: »Vesel bom, ?? enb lahko prebral vsaj s® pratiko. ote' Ob razvredn nju dinarja se bom, kaže, lahko konca dni. Odločil s#1 za dosmrtno narocn . STRAN 12 za vsakogar nekaj civilna zaščita Poleti enostavni obroki Zelo je pomembno, da so poletni obroki enostavni, da nimajo velike ka-^ lorične vrednosti, po drugi strani pa morajo vsebovati nujne minerale in vitamine. Zato priporočajo kar največ vrtnin in sadja. Toda z jedilnika ne smete odstraniti tudi drugega živeža, prav tako pa tudi ne hrane, katere sestavine prav tako do-prinašajo k pravilnemu delovanju organizma. Poleti je torej treba jesti tudi sir, meso in ribe, prav tako pa tudi jajca in mlečne napitke, ker organizmu zagotavljajo neobhodne beljakovine. Kisli mlečni napitki, jogurt, kefir in kislo mleko, imajo poleti prednost pred sladkim mlekom, KAKO RAVNATI OB ALARMU? Vojna je družbenozgodovinski pojav, ki prinaša hude nesreče; zlasti ogroža nezadostno obveščeno in pripravljeno prebivalstvo. Zato moramo ljudi dobro pripraviti na vojne razmere, da bi bili poučeni o pravilnem ravnanju. V sestavi naše ljudske obrambe pomeni civilna zaščita tisti del sil, ki mora reševati prebivalstvo in materialne dobrine v vojnih razmerah. Obveščanje prebivalstva Velika hitrost sodobnih letal in raket omogoča napad z oddaljenega ozemlja na drugo, celo s kontinenta na kontinnent, kar nam otežuje ugotavljanje in spremljanje napada. V drugi svetovni vojni je od alarma do prileta letal minilo komaj 10 do 15 minut. V današnjih razmerah ne bi preteklo niti toliko časa. Kljub veliki hitrosti sodobnih letal imamo tudi sodobna tehnična sredstva: radarje, radijske zveze, spremljajoči sistem televizijske mreže . . ., ki nas pravočasno obveščajo o preteči nevarnosti. Pri nas imamo centre za obveščanje in alarmiranje, ki so edini pooblaščeni dajati ustrezna obvestila in znake za alarm. Ti pravočasno seznanjajo prebivalstvo o bližnji nevarnosti, zato da bi sprejele ukrepe za osebno in kolektivno zaščito. Znak za alarm — preplah Znak za alarm oznanimo z raznimi vrstami siren. Poleg njih imamo še dopolnilna sredstva v prostorih, kjer bi zaradi delovanja strojev preslišali zvok glavne sirene. Za dopolnilna sredstva rabijo ročne sirene, piščalke, zvonovi, kante in drugo. Pri alarmu vključimo električno sireno, ki zavijajoče tuli 1 minuto. Konec alarma objavi električna sirena z enakomernim zvookom. Kako ravnamo ob znaku za alarm? Pred odhodom v zaklonišče moramo v stanovanju izključiti električno osvetlitev (odviti varovalke na razvodni plošči ali vsako svetilko zase); povsod pogasiti ogenj, zapreti vse plinske ventile, zapreti vse pipe vodovodnih instalacij, vzeti vse pripravljene osebne dokumente in denar, vzeti sredstva za osebneo zaščito, ročno lekarno, rezervno, hrano, najbolj potrebno obleko, odejo in transistor, odpreti vsa okna in vrata, razen vhodnih. ' Po opravljenih delih, pri katerih morajo sodelovati vsi družinski člani, odidemo v hišno ali najbližje javno zaklonišče ali na drug kraj za zavarovanje (rov, podzemeljski prehod ipd.). Pred odhodom v zaklonišče moramo zapreti glavni ventil za vodo in izključiti glavni električni vod, "s katerima se stavba oskrbuje z vodo in električnim tokom. Kako ravnamo na delovnem in javnem mestu? Takoj po znaku za alarm delavci prenehajo delati in se ravnajo po določenih ukrepih štaba civilne zaščite svoje delovne organizacije. Ljudje v gledališču, kinu, na železniški ali avtobusni postaji odidejo brez panike v najbližje javno zaklonišče. Kdor je med alarmom na ulici, gre v najbližje javno ali hišno zaklonišče. Vozniki v zasebnih vozilih ali v vozilih javnega prometa nemudoma ustavijo vozila, vendar ne blizu križišča, in odidejo v najbližje jvno ali hišno zaklonišče. Vprežna vozila odpeljejo na najbližje dvorišče, kjer živali privežejo k drevesu, ljudje pa odidejo v najbližje šolsko ali rovno zaklonišče. Alarm lahko zateče ljudi tudi zunaj dosega siren, zaklonišč in zaklonov. Tedaj uporabljajo naravne zaklone: kanale, jame, useke, ograje, zemeljske vdolbine, klopi, če so od njih oddaljeni nekaj • korakov. Če nimamo v bližini nobenega zaklona, se vležemo z obrazom proti zemlji in z rokami pod seboj. Z lastnim oblačilom si prekrijemo odkrite površine telesa. V takem položaju ostanemo do konca alarma. OB ALARMU JE VAŽNO, DA OSTANE ČLOVEK ZBRAN, ODLOČEN IN PREMIŠLJENO OPRAVLJA VSE SVOJE NALOGE. dvoumna — Ta vročina me razganja. M če bi šla popoldne po gobe? ~ Hvala, še ne, ker sem trenutno tako in drugače na v$rnem! t>kpred bobnom — Gledam, opozarjam, v®ndar nič ne zaleže. Po jjoje bodo soboške cvetličarne kmalu na bobnu. Ne pretiravaj; dobro So založene. , To že, vendar tisti, ki padejo cvetice z mes-tnih gredic, za podarjene $°Pke kupujejo le še pa-P,r za ovitek in nekateri celo pentlje. $pECARKE Nekam zgubljen si, ^arko. Se tega nisi zvedel, da naših krajih snemajo film o ipem, kar so strici poveda- ~~ Brez skrbi. Seznanjen '^lce so m’ Poveda'e °d PREPOZNO? — Tovarišica, če mi pretipkate teh trideset vrstic, vam bom dal takoj dva kilograma pralnega praška. — Ne pride v poštev. za faz vedrilo tovariš morda pri vas Delovni čas je, pralnega praška imamo doma dovolj ... Prišli ste prepozno. — Kaj pa, če vam prinesem nekaj zavitkov kave? — Naj bo, ker ste ravno vi; čez pet minut bo vse prepisano! NEJEVOLJA — Kičo, nič me ne moti tvoje slikarsko ljubiteljstvo, celo ponosna sem nad tvojimi ustvarjalnimi sposobnostmi. — In kaj potem? — Portret svoje tašče bi lahko obesil na žebljiček in ne na vrv! ,REGICA’-napovedo-valka vremena? Koliko rega (zelena žabica) ve o vremenu, je težko reči. Tisti, ki poslušajo njeno napovedovanje, pa pravijo: Vzemi samo tako rego, ki se ti je že oglasila. Deni jo v steklenico, ki je široka kakih 10 centimetrov. Na dnu steklenice naj bo zelena trava ali pa pesek z nekaj zelenja. Od ene strani dna do druge na vrhu naj bo postavljena lesena lestev ali debelejša veja, in vode nalij dve tretjini. Hišni red rege je takšen: kadar prihaja deževje, gre rega v vodo in leži na travi. Če pa pričakujemo lepo vreme, je rega zunaj vode na lestvi ali na steklu. Če reglja, se lahko nanjo bolje zanesemo, kakor pa če molče spreminja svoj kraj bivanja. Ljudje pravijo o regi, da vselej napoveduje dež, kadar reglja. A drugi so jo baje bolj presodili in pravijo: lepo vreme bo, če reglja svoj kva-kva na višavi. Če pa se oglaša v nižavi, oznanja dež. Kadar pa se rega oglaša v dežju, pravijo, da vreme še nekaj časa ostane deževno. modo) močno zapostavljeno. No, končno se stanje o* spreminja; tudi perilo sledi modi. Manekenki na naši sliki prikazujeta kimone v kitajskem stilu. Kreatorje Bora Filipovič iz Zemuna. Kimona sta atraktivnega videza, pa je skorajda škoda iti v takem perilu v Q posteljo. Kimono je primeren za nošnjo v stanovanju. Ni kaj, prijetna sprememba ne le za ženske, ki se bodo O oblekle v kimono, ampak tudi za »opazovalce«, saj so ^i. klasične jutranje in večerne halje že precej zastarele in prav nič privlačne. POPRAVILO KARDANA naredi sam V delovnih konicah se nam pogosto kvarijo stroji. Ko stroj najbolj potrebujemo, ga moramo zopet hitro usposobiti. Kaj storimo, če se nam pokvari kardan? Če opazimo, da so ležaji izrabljeni, kar je pri kardanih pogosto zaradi pomanjkljivega mazanja, je treba kardan razstaviti in ležaje zamenjati. To storimo takole: . • teleskopsko gred razpolovimo in snamemo zaščitni pokrov; • gred privijemo v primež in sprostimo vskočnike ležajev. Če so z notranje strani, si pomagamo z izvijačem, če pa so z zunanje strani, pa s kleščami; • obrnemo kardansko gred in vpnemo v primež vilice krajšega dela gredi. S plastičnim ali lesenim kladivom udarjamo po vilicah daljše gredi in skušamo potisniti ležaj iz ušesa, kolikor je mogoče; • vpnemo v primež del ležaja, ki smo ga potisnili iz ušesa. Zaščititi ga moramo z gumijastimi vložki, kijih vstavimo med ležaj in čeljusti. Sedaj s kladivom udarjamo po vilicah, da izvlečemo ležaj. Preden sestavimo kardan, pregledamo ušesa. Če opazimo rise, jih zgladimo. Pri sestavljanju delamo takole: • namažemo ušesa in v primež vpnemo vilice; • vstavimo križ ter nataknemo tesnilo, ki mora sesti čim niže; • z eno roko pridržimo križ, z drugo pa nataknemo ležaj; • z lesenim ali gumijastim kladivom skušamo spraviti ležaj na svoje mesto; • nataknemo nasprotni ležaj in vstavimo vskočnik za prvi ležaj, nato se lotimo drugega ležaja. M. M. Če televizijski ekran premažemo z limoninim sokom, se prah na njem ne bo več nabiral. Kadar pušča vodovodna pipa in nam gre kapljanje na živce, sl pomagamo z nitko, ki jo privežemo na pipo. Voda bo polzela po nitki v umivalnik brez nadležnega šuma. jabolčnih lupin nikar ne zavrzite. Posušite jih na soncu ali v pečici štedilnika. Posušenejabolčne lupine so namreč odlično sredstvo pri prebavnih motnjah. Pest posušenih lupin vržemo za minuto v vrelo vodo. Nekaj časa pustimo stati, nato pijemo kot čaj. Lahko dodamo še limonin sok. Izdelki iz slame, ki so se umazali, postanejo spetčisti in lepi, če jih skrtačimo z raztopino soli, nato pa pustimo, da se na zraku posu-še. Medeninaste predmete čistimo z vodo od kislega zelja. Zadnji čas je, da pripravite jagode za zimo. Takole ravnajte: jagode najprej operite, očistite in odcedite. Potem jih dajte v posodo, dodajte malo sladkorja in limoninega soka. Čez nekaj ur, ko se je naredil okusen rdečkast sok, jagode in sok dajte v specialne vrečke za zamrzovanje in jih dajte v zamrzovalnik. Pozimi bodo okusna poslastica! Nekatera jedila puščajo neprijeten vonj na posodi. Nekaj načinov, kako se te neprijetnosti znebite: vonj po ribi odstranite, če posodo zdrgnete (preden jo operete) s koščkom limone. Vonj po jajcih odstranite, če krožnike najprej izperete s hladno čisto vodo. Vonj po zelju se ne bo Širil po celi kuhinji, če med lonec in pokrov daste čisto gazo, namočeno v kis. SESTAVIL MARKO NAPAST IZSTRELJE- VANJE TORPEDOV VRSTA DALMATINSKEGA VINA DRŽAVA V ZDA LASTNINA FILMSKA IGRALKA RAS PEVEC. KI POJE TENOR JORDANSKA LUKA V RDEČEM MORJU DAMSKA OBLEKA 7 POSEL, DELO ŽENA ALEK- SANDRA VELIKEGA STRAN * SIBIRSKI VELETOK SLOVENSKI KNJIŽEVNIK DOBA, VEČNOST OŽINA NA MALAJI UUBKOV. Ž. IME AVTOMOBILSKA OZNAKA ZRN INDIJSKA OBLEKA KOTNA MERA - • TITAN ŠTUDENT IRANI-STIKE RASNI NESTRPNEŽI ALAIN DELON VULKAN NA MINDANAU FILIPINIH TONA PERNATA ŽIVAL DEL ŽIVALSKEGA TELESA PESNIK ŠOPOV PO SLAPOVIH ZNANA REKA V SEV AMERIKI PRIPADNIK AZIJSKEGA NARODA TURŠKO 1 MESTO 3 V USTJU g MARICE VELETOK V ITALIJI (TUDI PAD) REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: eksport, lopatar, enakost, Krka, tj, Ta, ere, rdečke, O, maslo, mops, LS, obi, Sit, tarok, E, Olivier, rak, Puc. 5- AVGUSTA 1982 STRAN 13 LU XUN PREVEDLA JANA ROŠKER Konec leta po tradicionalnem luninem koledarju je zares tak, kot se to za konec leta spodobi. 'Ne le, da so ljudje po vseh mestih in vaseh polni veselega pričakovanja, celo v zraku je čutiti, da do prihoda novega leta ni več daleč. Mrko, belosivo večerno nebo neprestano parajo bliski, za katerim ije vselej slišati zamolklo pokanje petard, ki proslavljajo vnebohod kuhinjskega boga. Bližnji ognjemet je še glasnejši in še preden se ti ušesa odpočijejo od prevelikega hrupa, je zrak že spet napolnjen z vonjem po smodniku. V enem od takšnih večerov sem se vrnil v svoj rojstni kraj Luzhen. Čeprav sem bil v tem mestu rojen, v njem sedaj nimam več bližnjih sorodnikov. Začasno me je vzel podstreho Častiti Lu, četrti sin svoje družine, moj daljnji sorodnik in za generacijo starejši od mene, zato ga moram klicati »Četrti stric«. Pripada stari kitajski akademiji književnikov in je zagovornik neokon-fucionalizma. Odkar sem ga bil poslednjič videl, se ni dosti spremenil. Malce se je postaral, vendar si še vedno nipustil rasti brade. Ob srečanju sva izmenjala nekaj vljudnostnih fraz, nato je izjavil, da sem se zredil, potem pa takoj začel na veliko kritizirati »Novo stranko«. Vedel sem, da ta kritika ni bila naperjena proti meni osebno, ampak predvsem Kong Youweiju. (Kong Youwei — znan reformist (1858—1927). Zavzemalseje za ustanovitev konstituci-onalne monarhije.) V vsakem pogledu pa je bilo jasno, da nimava prav nič skupnega, zato sem kmalu ostal v knjižnici sam. Naslednji dan sem vstal zelo pozno. Po kosilu sem šel obiskat nekaj sorodnikov in prijateljev in isto sem počel Novoletna žrtev tudi tretji dan. Nobeden od njih se ni kaj dosti spremenil; vsi so se pač malce postarali. Vse družine so imele polne roke dela s pripravami na »novoletno žrtvovanje«. V Luzhenu je to pomemben novoletni običaj in vsi ljudje se do onemoglosti drže njegovih pravil. Vsi proslavljajo prihod boga sreče, mu kleče izražajo spoštovanje ter ga prosijo za milost in dobro usodo v prihodnjem letu. V ta namen je treba zaklati ogromno kokoši, zaviti vratove neštetim racam in nakupiti cele gore svinjine. Potem je treba vse to vestno in skrbno oprati; nič čudnega, da hodijo ob tem času vse vaške ženske naokrog z rdečimi, od vode nabreklimi rokami. Ko je meso pečeno in vsa ostala jedila pripravljena, ljudje na slepo zapičijo vanje nekaj parov jedilnih palčic. Tik pred zoro razpostavijo vsajedila na hišni oltar, prižgejo sveče in kadila ter pobožno prosijo bogove sreče, naj se,pogoste in sprejmejo tako pripravljeno novoletno žrtev. Pri žrtvovanju smejo biti navzoči samo moški in ko je obred opra vljen, se seveda ponovno začne ognjemet. Leto za letom je to žrtvovanje nespremenjeno in v vsaki družini je opravljeno na enak način, če izvzamemo tiste, ki nimajo dovolj denarja za meso in petarde. Tudi letos ni bilo nič drugače. Nebo je bilo mrko in temno in popoldne so začele na gosto padati snežinke. Velike kot češnjevi cvetovi so poplesavale skozi zrak, poln dima in živahnosti ter tako povzročile, da je postala zmešnjava v Luzhenu popolna. _ Ko sem se vrnil v knjižnico Četrtega strica, so bile opeke na strehah že povsem bele. Odsev beline, kije vdiral skozi okno, je povzročil, da se je soba zdela svetlejša kot ponavadi. Prav lahko si razločil karminsko rdeč ideogram na steni, na katerem je bil vklesan znak za dolgo življenje. Baje je ta znak lastnoročno delo legendarnega taoista Chen Tuana. Eden od dveh stenskih napisov se je bil odlepil in je sedaj ležal zvit, a nepovezan na dolgi mizi. Drugi je še vedno visel na steni in me opominjal: »Razumevanje vzroka stvari vodi do duševnega miru«. Malce zanemarjen sem začel brez pravega zanimanja listati po knjigah; ki so ležale na polici pod oknom. Todavse,karsem našel, je bil slovar »Kong Xi«, pri katerem je očitno manjkalo nekaj zvezkov, zbirko komentarjev o filozofskih delih Zhu Xija in Lii Zuquana ter »Štiri klasične knjige«. Odločil sem se, da bom naslednji dan odpotoval, pa naj se zgodi karkoli. Poleg vsega ostalega sem v duhu vedno znova videl sliko svojega srečanja s Xiang Lino vo ženo, in ta slika me je navdajala z nemirom in tesnobo. Ko sem se popoldne vračal od prijatelja, ki je živel v vzhodnem delu mesteca, sem jo srečal na bregu reke. Prihajala mi je naproti in njen pogled mi je dal vedeti, da namerava govoriti z menoj. Od vseh ljudi, kar sem jih v času svojega obiska ponovno videl, je bila ona najbolj spremenjena. Njeni lasje, ki so bili pred petimi leti prepredeni s srebrnimi nitkami, so bili sedaj popolnoma beli. Nihče ji ne bi prisodil šele nekaj čez štirideset let. Njen obraz je bil strahotno suh in uvel, njena koža rumena in prepredena s črnimi lisami. Prejšnji izraz trpljenja je bil izgin ilz njenega obraza; sedaj je Xiang Linovažena gledala v svet brezizrazno in topo, kot bi bila izklesana iz lesa. Samo občasno iskrenje v njenih otopelih očeh mi je dalo vedeti, da imam pred seboj živo bitje. V eni roki je držala košarico iz bambusa, v kateri je imela spravljen prazen, počen lončen vrč, z drugo roko se je opirala na bambusovo palico, ki je bila precej višja od nje. Nobenega dvoma ni bilo — Xiang Linova žena je postala beračica. Stal sem na mestu ter ča kal, da bo prišla bliže in me prosila za denar. »Torej si se vrnil?« je vprašala najprej. »M hm!« »Čudovito — ravno ob pravem času. Ti znaš brati in poleg tegasi videl precej sveta; gotovo zelo veliko veš. Nekaj te moram vprašati. »V njenih ugaslih očeh se je naenkrat pojavila iskrica svetlobe. Takšnega pozdrava nisem niti najmanj pričakoval. Presenečeno sem buljil vanjo. »Veš,« je skrivnostno zašepetala in se mi še bolj približala. »Zanima me. kaj doleti človeka po smrti. A li se konec koncev spremeni v duha ali ne?« , Njene oči so bile nepremično uperjene vame. Počutil sem se neprijetno in postalo me je strah. Mislim, da sem trpel večje muke kot kak šo-larček, ki ga je učitelj ravnokar zalotil nepripravljenega. Vprašanja o tem ali duhovi so ati jih ni, so mi bila vselej deveta briga. Mrzlično sem poskušal'najti odgovor, ki bi ubogi ženi ustrezal. Vsi ljudje v tej okolici trdno verjamejo v duhove — kako to, da je ravno Xiang Linova žena podvomila v njihov obstoj? A li upa, da jo čaka posmrtno življenje, ali pa, da so to le prazne marnje? Kdo bi vedel. .. Ampak, zakaj bi še večal gorje nekoga, ki že tako nima ničesar več pričakovati od življenja? Ce rečem, da duhovi so, bo imela vsaj še nekaj, česar se bo lahko veselila. Požrl sem slino in oklevaje spravil iz sebe: »Mislim — jaz mislim, da duhovi verjetno so!« »Torej je tudi pekel?« »Eeee........pekel?« Vprašanje me je znova spravilo v strašno zadrego in na vse kriplje sem si prizadeval najti ustrezen odgovor. »Pekel? No ja, če so duhovi. bi teoretično moral biti tudi pekel. Po drugi strani pa to tudi ni nujno. Ah, kaj vem — saj nima smisla kaj dosti razglabljati o teh stvareh ...« »Potemtakem lahko vsak človek po smrti znova sreča vse svoje sorodnike?« »Hm ... če jih lahko sreča ali ne. . .« Šele takrat mi je postalo jasno, kakšen bedak sem. Kljub vsem svojim pretehtanim izgovorom in preudarkom nisem Bil v stanju odgovoriti na tri preprosta vprašanja. ~ »Veš. .. pravzaprav — ne vem zagotovo. In kar zadeva duhove — če povem po pravici — tudi tega ne vem zagotovo.« Ker ni takoj zahtevala podrobnejše razlage, sem hitro izkoristil priložnost in jo z velikimi koraki popihal proti hiši Četrtega strica. Tako sem pobegnil Xiang Linovi ženi, ne pa tudi neprijetnemu občutku tesnobe in nemira, ki ga je srečanje z njo zapustilo v meni. Bal sem se, da bo prinesel moj odgovor Xiang Linovi ženi nevarne posledice. Verjetno se je ob času, ko vsi ljudje proslavljajo novo leto, še toliko močneje zavedla svoje lastne osamljenosti. Ampak — ali nejiči za vsem tem še kaj več? Če bi se res kaj pripetilo, bi pri tem prav gotovo tudi moj odgovor ne bil čisto nedolžen ... Toda že v naslednjem trenutku sem se spet smejal sam sebi in temu, da sem si to slučajno, nepomembno srečanje tako zelo vzel k srcu. Nič čudnega, da me imajo vsi učenjaki za nevrotika. Razen tega pa sem ji tako ali tako pojasnil, da »ne vem zagotovo« in ta odgovor je vse skupaj tako spremenil, da si resnično nimam kaj očitati, pa naj se zgodi karkoli. (Nadaljevanje prihodnjič) Poslušala sem njen samogovor in zdelo se mi je, da je razmišljala ta nekoč odlična študentka kemije isto, kakor razmišljam jaz. Razmišljanje, ki ga je rodila ulica, cesta, ječe, gozdovi. Preživeti je treba ta udarec s Heleno, pa bo spet bolje. Vedno je bilo tako ob redčenju naših vrst. Vida pa bolj sebi kot meni: ,,Plačujemo visoko oceno. Nobena generacija še ni tako visoke. Le kdo bo ostal. Najboljši ne. Teh ne bo, teh, ki so čišto na svoj način pošteni, ki so kljub strahu neustrašni, ki so kljub stiski in bolečinam brezskrbni in brez bolečin. Teh najboljših ne bo. Tudi Helene ne bo." Take so bile tudi moje misli. Mračne. Pozabila sem, da držim v naročju tega revčka z oslovskim kašljem, za katerega v bistvu gre, zanj gre bolj kot zame. A tudi mi bi radi živeli. Kaj bo brez nas ta revež? Vrašaia sem Vido, kako je prišlo do aretacije. ,,Na utici. Dobila sta se z Matevžem, brez potrebe." Novo presenečenje. Obtožba, ki spada v sistem obveščevalne, ki se ga Helena ni nikoli dosledno držala. Morala je kljubovati, pljuskati Čez rob. In to jo je nazadnje pokopalo. Lahko bi jo pokopalo zadnjič, ko jo je na cesti aretiral agent in so jo potem spustili. Takrat je bila na zvezi s svojim šefom in tudi takrat bi lahko oba aretirali. In če bi ju aretirali, bi bilo vse po pravilih, brez napak, a zdaj so jo aretirali z Matevžem. Krivda je tu, a vendar so krivde relativne. So in niso. Mogoče ie imela Helena prav, da je živela tako, kakor je živela. Res pa je, da so jo aretirali za Matevžem. Torej je kriva. Inkubator -r—•--....... . ko so cvetele marelice Začeli sva klepetati. Štefka je spadala med tiste, ki radi pripovedujejo o svojem življenju. V njeni življenski povesti se je skrivalo samo delo, dosti dela, od njene rane mladosti v vasi Sveti Florjan pri Turjaku, kjer je bila rojena. Deset jih je bilo v družini in s štirinajstimi leti je šla za služkinjo najprej k turjaški grofici, nato v Ljubljano. Večina deklet iz vasi je odšlo v Ljubljano. Tu se je spoznala s Francko. Zdaj z možem s težavo preživljata 5 otrok. Vedela sem, da mi tega ne pripoveduje, naj bi ji pomagala. Kljub temu mi je bilo težko, da troši čas in svoje moči za Darka. Moje preteklosti ni poznala in tudi zanimala se ni zanjo, moje partizanstvo pa ji je vzbujalo spoštovanje in občudovanje. Če je le mogla, je prišla dvakrat dnevno. Sčasoma se je samo toliko ustavila, da ga je nahranila, potem je odšla. V slehernem človeku je bil nemir. Vedela je, da je bolje, če me čimprej zapusti. Mehanično sem ponoči ob vsakem napadu kašlja stregla Darku, pred očmi pa sem imela Heleno in vso pot, ki sva jo napravili skupaj v teh mesecih od stanovanja na Bregu dalje. Moj strah pred čarovnikom je znala obračati na humor, da sem se ga nazdanje privadila kljub njegovi velikanski bleščeči pleši in bikovskim očem. Znala je sijajno zaposliti s starimi klobuki dve bučki in še eno bučko. Koliko zadovoljstva mi je pripravila s pomočjo tete s starega trga, ki ni znala ločiti komunizma od fašizma, a je bila vendar .resnično naša'. In kako je Helena bruhala, ko jo je agent aretiral in so jo potem spustili. Kdo ve, če je tudi sedaj bruhala? Matevžu se ni znala odreči. Vem, ni ga mogla pozabiti. S seksom in in-telektom jo je prevzel in tvegala je vse, da sta prišla skupaj. Špomin na najin božični večer mi je živ. Razbijanje po vratih, ko sva bile obe prepričani, da so prišli po naju. Potem topotanje čevljev po škripajočih stopnicah. Najino pospravljanje obveščevalnega materiala v stranišče in v umivalne vrečke med obešeno perilo. Pretresljiv ženski in otroški jok, ko so odpeljali očeta, delavca iz tobačne tovarne. In nazadnje oglušujoča.tišina, v kateri sva načrtovali najin beg. Potem najin peg k teti Joži, pač k teti Joži taki, kakršna je. Bolna, brez sredstev, nestrpna in vendar po svoje dobra in razumevajoča. Praznovanje Lotinega rojstnega dne, kjer je bila zbrana pisana druščina pomembnih ilegalk ip kulturnikov, ki so čutili edinstven strah; da se jim politika ne bi vsesala v njihovo zavest in kvarila umetniško gledanje celo na pejsaž, kaj šele na človeka, kakršnega vidojo oni v svojem umetniškem poslanstvu. , Potem spet Helenina skrb za otrokovo garderobo, za porod, krst pod Šišenskim hribom in spet beg z Vodnikove k , teti Joži. Veliko reči je žrtvovala zame in če bi živela tisoč let, bi ostala vedno njen dolžnik. Zaradi vsega tega sem to noč prebedela v mislih nanjo in v bojazni, kajti sodni zapori so bliže, kakor je bilo njeno področje dela po Ljubljani. Blizu je, pa vendar naju ločijo neizmerne daljave. Stopila je čez prag, ki smo se ga vse bale, in od tam hi vrnitve. Samo molk, spomin. Spomin.na njen smeh, njene žive, lepe oči, na njeno dekliško postavo, od katere je vel neprestani nemir, ki se ga je dobro zavedala. Samo to mi je ostalo po njej, drugega nič, kar pa je prazno brez njene prisotnosti. Zbledelo je, ker ni več nje, ki bi viharno pritekla, me vprašala: Kako je, ,mami'? Si zdrava? Se dobro počutiš?Kako si, fant, kako je s tvojo drisko? Boš že neha! krehati? Zaradi njene aretacije se nisem čutila ogrožena in Katja je povedala, da nobena izmed ilegalk ni spremenila stanovanje-Prepričane smo bile, da ne bo nikogar izdala. Niti pomislih nismo, da W lahko klonila. Čez nekaj dni so pljusnile iz aresta skope vesti o Heleni-Celo policijo je zavajala z burkastim, zdaj obešenjaškim humorjem. Ni hotela leči na posteljo, ker je bila polna bolh-Tak hrup je napravila zaradi bolh, da so se policaji krohotali Kb so ji grozili in naštevali kazniva dejanja, je vzkliknila: ,,Kaj bi pa vi počeli, če bi vam kdo ubil mater, kot ste jo meni?" Te vesti so vplivale na nas ilegalce, posebno na ljubljanske obveščevalke in obveščevalce, kar sem opazila pri Katji. S teto Jožo ni bito lahko živeti, saj je bila sama sebi najbolj odveč. Njena bolezen je brez zdravljenja, brez primerne hrane, ob cigaretah neovirano napredovala in tudi njeni živci so popuščali vedno pogosteje. Ni še vedela, da je Helena v zaporu, a je kljub temu postajala do naju s Katjo nestrpna in nama kadarkoli namignila, naj si poiščeva drugo stanovanje-Najbolj naklonjena je bila malemu Darku. Kakor da je njegov kašelj in jok sploh ne bi motil. Z Marjo sva se razumeli. Pomagala mi je pri otroku. Zlasaj kadar Katje ni bilo doma in to je bilo pogosto. Prinašala mi Je novice iz mesta; če sem kaj potrebovala, mi je opravila ona-Osebno naju je povezoval njen fant iz Trebelnega, ki mi le prinašal Darkovo pošto. Tako mi je postajala vedno večja opora v mojem samotnem življenju. Povedala mi je, da je na gimnaziji šlo takoj po matuh šest sošolcev v hribe, nekaj pa so jih zaprli. Tudi dva profesorja so aretirali. Marja se je nameravala zaposliti-univerzo se ne bo vpisala, bolne mame in tudi mlajše sestre pa ne more pustiti same. (Nadaljevanje prihodnjič) VESTNIK, 5. AVGUSTA STRAN 14 kronika Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI poroke Voda zalila kleti I Žetev v Pomurju je končana. Glede na'obseg dela in število strojev, ki so sodelovali v akciji spravila I pridelka (kombajni, traktorji, kosilnice, mlatilnice), je potekalo delo (vsaj kar zadeva varnost) dokaj v redu. I Zgodilo se je namreč le nekaj manjših nesreč. Ena izmed teh se je pripetila 29. julija v Kuštanovcih. Ob 19. Iuri je v kombajnu Ludvika Smodiša zmanjkala vrvica za povezovanje bal, zato je hotel dati nov namot. Žal pa Ise je lotil dela sila neprevidno, saj stroja ni ustavil. Z roko je segel med zobata kolesa, ki so mu zmečkala I prste na desni roki. Poškodba je huda. V prejšnjih dneh se je zgodilo v Pomurju manj I prometnih nesreč, kot smo I jim bili priča pred tedni. 31. • julija ob 15. uri se je Alojz Zadravec iz Gresovščaka I peljal s kolesom z motorjem iz Ilovec proti Slamnjaku. V I tem času se mu je pripeljal nasproti kolesar Ivan Ver-gan iz Ilovec, ki je zapeljal na levo polovico cestišča, |zato sta trčila. Vergan je tudi padel in se hudo poškodoval. Prepeljali so ga v murskosoboško bolnico. Su-I tnijo, da je vozil pod vpli-| vom alkohola. I Franc Ranta iz Spodnjega Kocjana se je L avgusta peljal po regionalni cesti Okoslavci—Radenci. V Okoslavcih je zaradi neprimerne hitrosti v levem slabo preglednem ovinku zapeljal na bankino, nato pa v jarek, kjer je trčil v betonski kanal. Sopotnik Marjan Horvat iz Podgrada se je lažje poškodoval. Materialna škoda znaša 50 tisočakov. Prav tako L avgusta seje zgodila' prometna nesreča v Markovcih, Alojz Grah iz Čepiriec se je peljal iz Šalo-vec proti Markovcem. Tu je z osebnim avtom zaredi neprimerne hitrosti zapeljal na levo stran cestišča in trčil v nasproti vozeči avto Jožeta Benceta iz Čepinec. Oba sla se lažje poškodovala. Gmotna škoda pa znaša 50 tisočakov. 2. avgusta ob 3.30 uri seje Franc Duh z Rožičkega LIPOVSKO KRIŽIŠČE — V lipovskem križišču ni miru! Kljub temu, da je označeno s prometnimi znaki, še vedno večkrat prihaja do prometnih nesreč. Vzrok so predvsem izsiljevanja prednosti. Posledice so skorajda vselej hude: materialna škoda in telesne poškodbe. Or dan pa smo v objektiv ujeli več sto razbitih pivskih steklenic. Te so zletele S tovornjaka celjske registracije. Pač posledica prehitre vožnje v ovinku. Razbito steklovino so odstranili delavci Cestnega podjetja iz Murske Sobote. Foto: Š. S. vrha peljal z osebnim avtom po lokalni cesti Zasadi-Mur-ščak. V Zasadih je zaradi prekoračene hitrosti treščil v drevo in se lažje poškodoval. Materialno škodo so ocenili na 50 tisoč dinarjev. Zaradi znakov opitosti so miličniki odredili zdravniški pregled voznika. 31. julija je divjala na območju Pomurja huda nevihta. Strela je udarila v gospodarsko poslopje Rudija Markonje iz Kota pri Hotizi. Zgorelo je nekaj sena in senik, tako da znaša škoda 30 tisočakov. Omejili so jo gasilci iz Kapce in Lendave. V času ujme pa so imeli veliko nevšečnosti tudi v Murski Soboti, saj je zaradi deževja voda zalila številne kletne prostore: v stavbi UNZ, LIP Bled, posl. M. Sobota, hotelu Diana, gostišču'Central, v stanovanjskih blokih v ulici Štefana Kovača, na Lendavski cesti in še marsikje drugje. Gasilci s črpalkami niso utegnili priskočiti na pomoč vsem prizadetim, zato so si pač morali pomagati sami. Neurje v Pomurju pa je vplivalo tudi na prekinitev električnega toka in telefonskih zvez. š.s. Dušan JUREŠ, skladiščnik, Murska Sobota, Mojstrska 9 in Kristina PIVAR, kuharica, Bratonci 33; Milan FRIADU, miličnik, Cankova 21 in Silva BENKO, konfekcijska šivilja, Lemerje 71; Branko GRANFOL, orodjar, Murski Črnci 10 in Darja GYERGYEK, medicinska sestra, Murska Sobota, Oktoberske revolucije 3; Marjan BALAŽIČ, mehanik, Mlajtinci4 in Majda BUZETI, konfekcionarka, Bakovci, Mladinska 54; Milan GOLUBOVIČ, carinik, Murska Sobota, Lendavska 15 in Mira HERIČ, metereološka opazovalka, Murska Sobota, Stara 12; Stanislav NOVAK, mizar, Bakovci, Ribiška 5 in Marija BENCIK, ekonomska tehnica, Bakovci, Partizanska 19; Milan ZORKO, kuhar, Bakovci, Panonska 37 in Amalija REŽONJA, ekonomska tehnica, Murska Sobota, Miklošičeva 6. krvodajalci NOVO FUNGICID V OBLIKI TEKOČE KONCENTRIRANE SUSPENZIJE CUPRAFLOW — lažja in enostavna priprava škropiva — večji izkoristek — maksimalna suspenzivnost — ekonomična — varčna uporaba — večji učinek škropiva Posebno učinkovit za škropljenje proti peronospori na hmelju, proti peronospo-ri na vinski trti, proti kodravosti breskev v času mirovanja (taphira deformans) in proti krompirjevi plesni in plesni na paradižniku. Embalirano v priročnih, zaščitnih plastenkah po 0,5 in 1 kg. cc CEL3E POGLED NA SOBOŠKO TRŽNICO VISOKE CENE Vsak prvi ponedeljek v mesecu je na tržnici v Murski Soboti posebej živahno. Tedaj ni navadni tržni, ampak pravi semanji dan. Tako je bilo tudi v ponedeljek, 2. avgusta. Tržnica je bila polna prodajalcev, ni pa manjkalo tudi kupcev. Za nekatere občane Pomurja, zlasti tiste, ki žive na vasi, je vsak prvi ponedeljek v mesecu dan, ko morajo obiskati Mursko Soboto. Nekateri pridejo zgolj zaradi radovednosti, večina pa jih tudi kaj kupi. Na voljo je marsikaj: razna oblačila (minuli ponedeljek so nekateri prodajali po reklamnih — nizkih Cenah, samo, da bi se znebili blaga), kupiti je moč ,,okrasne” predmete, suho robo, gospodinjske potrebščine. . . Izbira je res velika. Med kupci je bilo tudi precej Madžarov in Avstrijcev, kar je dokaz, da je vsak prvi ponedeljek , v Murski Soboti ,,mednarodni” sejem. Da trditev ni iz trte zvita naj zapišemo še to, da je na ponedeljkovem sejmu bilo tudi veliko izseljencev, ki so sicer prišli v poletnih mesecih na dopust v staro domovino. No, naša pozornost pa velja tudi tistemu delu, kjer prodajajo živila. Prvo, kar smo. ugotovili, je to, da je soboška tržnica še naprej na samem vrhu visokih cen. Nekaj primerov: kumarice 40 dinarjev, paprika od 50 do 70 dinarjev, paradižnik od 30 do 50 dinarjev, krompir od 20 do 25 dinarjev, zelje 30 dinarjev, grozdje 80 dinarjev, breskve 60 dinarjev, hruške od 50 do 70 dinarjev, lubenice 30 dinarjev, jabolka 50 dinarjev, marelice 50 dinarjev, čebula 60 dinarjev, česen 100 dinarjev. Torej precej visoke cene! Pripomnimo naj da smo tudi tokrat na tržnici videli predvsem ,,tuje” prodajalce, domačih pa je bilo le kakih pet, Ali se pomurskim kmetom in drugim pridelovalcem vrtnin ne splača iti na tržnico, ali pa jih je morda sram? Ždi se, da bi se morali zasebniki bolj podvizati. To ne bi koristilo le njim, ampak tudi kup- ' cem, saj bi morala biti domača ponudba praviloma cenejša. Sedanji ponpdniki iz drugih republik zdaj visoke cene vrtnin opravičujejo z visokimi prevoznimi stroški. S. S. Raus Vili (6 krat), Rožman Marija (6), Kardinar Erika (5), Lukovnjak Vinko (3), Novak Darinka (4), Štrakl Leopold (24), Kniplič Martina (12), Rojc Ema (2), Lesjak Viktor (6), Zemljič Anica (5), Pucko Maks (7), Babič Marjan (6), Bogataj Nada (5), Šumak Alojz (2), Škrabar Franc (3), Klobasa Karel (5), Moličnik Milka (5), Merdaus Ida (3), Fras Danica (4), Petcrvar Anton (4), Pintarič Peter (4), Golar Marko (6), Rižnar Alojz (1), Vrbanič Alojz (5), Ficko Milan (3), Lukovnjak Marjan (4), Košar (Franc) Marjan (3), Hvalec Jožica (4), Hanžel Janez (3), Matejek Marija (3), Klemenčič Andrej (4), Rubin Milan (9), Kovač Anton (9), Škrobar Darko (2), Vajs Antonija (4), Perša Angela (1), Fajfar Francka (1), Kelc Pavla (1), Erdela Marija (2), Poniberg Ida (3), Lebar Stanislava (1), Bezjak Elizabeta (1), Kozic Jerica (3), Kebler Stanislav (1), Cunk Štefka (1), Opaka Slavko (1), Kovačič Silvo (1), Borko Marija (1), Frumen Branko (1), Čučkovič Veronika (3), Roškar Albina (1), Mauko Janko (1) vsi Gorenje EIrad Casar Martin (3), skupščina občine Gornja Radgona Vogrinec Adolf (1), Kozar Irma (2), Ivanek Marija (1), Maruško Ivan (12), vsi Gorenje-Elrad Prah Mirko (5), Močnik Stanko (5), Kuzmič Milan. (5), Geder Alojz (14), Maruško Jože (11), vsi Avtoradgona Novak Franc (4), ščap Franc (2), Kozar Janez (1), Časar Martin (3), Starovasnik Vlado (5), Prelec Marija (6), Bračko Jožica (1), Kurbus Anton (3), Kolbl Jože (2), Kocuvan Jože (1), Novak Stanka (1), Fras Sonja (5), Kralj Janko (1), Petek Feliks (1), vsi so Gornja Radgona Rakuša Srečko (4), Foršek Anton (2), Zemljič Matija (4), Grilanc Maksimiljan (1), Slak Jože (4), Žitek Srečko (4), Mauko Franc (3), Cunk Slavko (4), Ščap Robert (2), Klopčič Marjan (1), Lasecki Martin (3), Korošec Hedvika (1), Predan Mladen (1), Hanžič Oto (1), Žnidarič Janez (3), DES G, Radgona Farkaš Milan PM Gornja Radgona, (5), Gomboši Franc (9), Flisar Viktor (6), Vučak Geza (9), Vojevec Srečko (6), vsi KIK Pomurka Baranja Evgen (2), Cener Slavko (1), oba Pomurje Brezovar Tomo (1), Gjerek Jože (15), oba Pomurski tisk Gjerek Alojz, ,,Sobota” (14), Ceh Mirko (14), Lapoša Janez (33), Benko Slavko (1), Horvat Jože (1), vsi Panonija Horvat Marjan (4) krat), Sabo Evgen (6), Herženjak Jože (8), Sep Franc (4), Sep Štefan (3), Sep Franc (4), Horvat Anton (7), Vinko Branko (4), Ščančar Jože (1), Tratnjek Jožef (3), Dvanajšček Stjepan (2), Lutar Franc (3), Horvat Peter (4), Prendl Milan (1), Mudar Josip (15), Jambrovič Marjan (1), Gašpar Franc (3), Gerenčir Zoltan (11), Tot Jože (5), Brunec Janez (3), Tilrka Ernest (3), Biro Janez (16), Sabo Anton (2), Turk Ivan (1), Magdič Marija (3), Levačič Franjo (10), Tot Štefan (11), Meričnjak Andrej (3), Sakač Štefan (18), Martinjaš Slavko (17), Farkaš Janez (12), Zupanec Jože (21), Posavec Ivan (19), Novak Stanko (9), Novak Drago (12), Mlinarič Zvonko (3), Rošič Mensur (3), Sopar Ivan (11), Levačič Franjo (9), Horvat Janez (4),, Horvat Ladislav (8), Pečelin Andrej (6), Delija Mladen (14), Simonič Janez (1), Božič Miljenko (7), Herman Janez (6), Zadravec Jurij (7), Tivadar Franc (7), Laki Dominik (1), Danč Viljem (2), Klar Milan (3), Draškovič Anton (1)> Kozlar Slavko (1), Rubin Ivan (6), Raduha Stefan (4), vsi INA Nafta Polanec Franc (4), Žalik Milan (3), Pahor Vlado (1), Šemovčan Mato (4), Balajc Jože (4), Okreša Ivan (7), Pamič Ivan (3), Casar Stefan (12), Danč Ladislav (3), Vida Ladislav (4), Dunjko Djura (1), Perkoč Boris (1), Kuk Vera (5), Balažič Ivan (19), Piberčnik Magda (14), Skledar Bernarda (2), Hajdinjak Slavko (3), Mehadžič Esad (3),.Komboš Jože (2), Semen Stefan (3), Raščan Vincenc (2), Turk Ivan (1), Žakojč Avgust (5), Vučko Roman (1), Kočar Franc (1), Pintarič Ivan (4), Toplak Jožef (2), Horvat Franc .(1), vsi INA Nafta Lanjšček Irma, Noršinci, (34), Fartek Franc, TMP Murska Sobota, (64), Kolmanič Slavko (8), Farič Branko (17), Forjan Jože (14), Fujs Ivanka (10), Horvat Cvetka, (4), vsi KIK Pomurka Vinkovič Branko, Mlinopek. (6), Kovačič Antoniia. Dobrava 12. (39). MLADINSKA DELOVNA BRIGADA »GORIČKO 82«— Stanislav Strahar, Daniel Ferlinc, Peter Zakrajšek, Mjada Pahor, Vojko Renko, Tone Kopše, Marko Juvan, Tone KruŠič, Vili Korošec, Miran Novšak, Jože Cesar, Jožica Laharner, Alojz Studen, Helena Kožar, Jadranka Jelančič, Alenka Bizjak, Matija Božič, Branke Jazbinšek, Hermina Kri. Melita Jankovič, Slavko Ozmec, vsi prvič. BUČEČOVCI — An ton Antolič (4), Alojz Senčar (6), Jože Senčar (5), Ana Senčar (5), Angela Stranjšak (3), Jožefa liješ (3), Jakob Klemenčič (2), Jože Lapoši (5), Darinka Štuhec (3), Milica Senčar (2), Angela Nedok (2), Franc Kotnik (1). STARA NOVA VAS — Franc Nedeljko (5), Milan Slavič (6), Franc Žabota (3). Alojz Rajh (2), Bogomir Gaberc (4), Jože Gaberc(6). Marta Gaberc (6), Jožefa Gaberc (5), Alojz Gaberc (6), Franc Šalamun (7), Rozalija Korošak (6), Marija Rožman (6), Dušan Kavaš (3), Štefan Fotivec (4), Branko Senjur (5), Vladimir Marinič (5), Anton Kegl (6), Franc Rajh (7), Jožefa Rajh (6). Franc Šrajner (6). VUCJA VAS — Verica Poldauf (3), Jože Poldauf (5), Terezija Poldauf (8), Janko Farkaš (3), Slavko Murata (4), Milan Lebar(6), Ana Lebar (6), Alojz Hamler (14), Stanko Golinar (3), Leopold Murata (5), Milica H amler (4). Cvetka Ostre (2). Jožefa Čemel (5), Alojzija Kralj (5), Marija Kralj (5), Branko Osterc (5), Marija Šumak (1), Anton Divjak (4), Milica Kovačič(5), MatijaKovačič(3), Branko Černel(3), Slavko Osterc (1). Anton Osterc (7), Irena Kralj (1). DOBRAVA — Vladimir Ros (3), Mirko Petovar (4), Martin Sintič (3), Janez Bohanec(l), Jelka Bohanec(I), Janez Divjak (3), Pavla Divjak (4). -ZASADI — Frančiška Kovačec(2), Karel Cedula (6), Ana Cedula (2), Karolina Cedula (3), Antonija Šijanec (8). . KRVODAJALCI OD DRUGOD Marija Čuk (44) in Marjetka Cuk (2), obe Hrastje-Mota; Marija Žiško (19) in Vilma Filo (9), obe Šalovci; Adolf Časar (15), Markovci; Franc Celec (12), Čemelavci; Zlatko Lipič (13), Dalmatinska 18; Jože Kalamar (14), Certus M Sobota. DAROVALCEM SE ZAHVALJUJEMO! umrli Marija Ferencek. 79 let. Vučja gomila: Veronika Mencinger. 80 let. Večeslavci 23; Marija Srejš. 80 let. Kukec 26: Terezija Čahuk. 80 let. Križevci 85; Terezija Kisilak. 80 let. Bodonci 75: Adela Žokš. 81 let, Molovilci 22: Ana Šiplič. 81 let. M. Sobota. Bjedičeva 4; Terezija Škrilec. 82 let, Sebeborci 51; Jožefa Šadl. 86 let; Dolnji Slaveči 147; Katarina Farič, 86 let. Vidonci 84; Alojzija Antonič. 86 let. Petanjci 18/a; Marija Šalika. 88 let, Ižakovci 19; Verona Novak. 89 let. Bakovci 43; Helena Obal. 90 let. Strukovci 33; Marija Vogrinčič. 93 let. Nemčavci 2/b. OBČINA LJUTOMER — Franc Senčar. 52 let. Bolehnečici 20; Franc Budja. 60 let. Globoka 8; Franc Fijavž, 71 let. Spodnji Kamenščak 64; Jože Jelen. 75 let Ključarovci 44; Anton Pušenjak. 77 let. Ljutomer Razlagova 15; Alojzij Šoštarič; 78 let, Lukavci 61; Ljudevik Dijak. 79 let. Ljutomer'. I. Kavčiča 18; Jože Slana, 79 let, Vučja vas 35; Jože tarinič. 80 let. Lukavci 4; Matija Ozmec, 80let, Ljutomer, Ormoška 21 /a; Avgust Panič. 94 let. Stara cesta 55; Marija Križanič, 72 let. Ljutomer. Mestni trg 4; Angela Žnidarič. 73 let. Ljutomer, Stara'cesta 12; Jožefa Belak. 82 let. Križevci pri Ljutomeru 11; Alojzija Ozmed. 85 let. Rinčetova graba 11; Ana Bersek. 86 let. Bučečovci 2/b; Amalija Smodiš. 89 let. Podgradje |8. 5. AVGUSTA 1982 STRAN 15 Moravske toplice vas vabijo! • Mogoče ste se odločili, da boste preživeli * letos svoj dooust doma? S Priporočamo vam, da pridete v Moravce • na oddih in rekreacijo! • • Po kopanju se boste prijetno sprostili ob S glasbi, dobri kapljici • in domačih specialitetah! Upravičenci za pridobitev solidarnostnih stanovanj so delovni ljudje, občani in družine z nižjimi dohodki, upokojenci, invalidi, borci NOV, kmetje borci NOV, starejši in za delo nesposobni občani ter mlade družine zlasti tiste z večjim številom otrok in ki živijo v težkih materialnih pogojih, če izpolnjujejo naslednje pogoje: — da prosilec za stanovanje oz. kdo od članov njegove družine ni imetnik stanovanjske pravice za primerno stanovanje ali lastnik primernega vseljivega stanovanja; — da si prosilec oz. njegova družina ne more rešiti stanovanjskega vprašanja pri ožjih članih družine (zakoncu, starših, otrocih), ki so lastniki ali imetniki stanovanjske pravice več stanovanjske hiše, stanovanja ali stanovanj, ki presegajo stanovanjske normative; — da prosilec oz. njegova družina doslej še niso imeli ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja; — da ima prosilec oz. njegova družina stalno bivališče na območju občine Murska Sobota; — da prosilec sam oz. z družino, ki se je na lastno željo vselil v manj ali neprimerno stanovanje, že najmanj dve leti pred natečajem stanuje v tem stanovanju; — da prosilec oz. kdo od članov njegove družine ni lastnik počitniške hišice ali druge nepremičnine, katere prometna vrednost od dneva razpisa natečaja ne presega 50.000.— din; — da prosilec ali za delo sposoben član družine ni« neopravičeno nezaposlen; “ da dohodki na člana družine v letu 1981 ne presegajo: a) 5.710.— din pri delovnih ljudeh in občani z družinami, b) 6.280,— din pri mladih družinah z otroki, c) višina dohodka na člana družine upokojencev, invalidov in borcev NOV ni omejitev za pridobitev solidarnostnega stanovanja (če izpolnjujejo v celoti ostale razpisne pogoje); — da upravičenec za pridobitev družbeno najemnega stanovanja solidarnosti vplača lastno udeležbo v višini, ki mu bo odmerjena v skladu z določili pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje družbeno najemnih stanovanj solidarnosti in za delno nadomeščanje stanarin. OSNOVNA ŠOLA -KUZMA RAZPISUJE za nedoločen čas prosta dela in naloge kuharice Pogoj: končana ustrezna šola, poskusno delo 2 meseca. Rok prijave je 15 dni po objavi razpisa. Začetek dela 1. 9. 1982. POPRAVEK V objavi prostih del in nalog osnovne šole Puconci je v zadnji številki Vestnika prišlo do napake. Pod tč. 3, kjer so objavljena prosta dela in naloge učitelja podaljšanega bivanja in male šole PRU ali U, se mora pravilno glasiti 1 delavec za DOLOČEN čas. CERTUS TOZD Avtobusni promet MURSKA SOBOTA, Bakovska 29 objavlja prosto delovno nalogo voznika skakača za področje Ljutomer Pogoji: voznik D-kategorije. Prednost imajo kandidati iz okolice Ljutomera. Prijave sprejema tajništvo CERTUS TOZD Avtobusni promet Murska Sobota, Bakovska 29. V skladu z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. list SRS, št. 3/81), družbenim | dogovorom o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji (Ur. list | SRS, št. 15/81) ter samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanj- I ske skupnosti občine M. Sobota in na teh osnovah sprejetega pravilnika o pogojih in | merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini M. Sobota —— , VESTNIK, 5. AVG^S^' STRAN 16 URADNE OBJAVE IsPKf I •F I LJUTOMER IN MUR- I I SKA SOBOTA , x .. , „ , , . . I Odgovorni urednik: Leto XVI Murska Sobota, dne 5. avgusta 1982 Štev.: 24 I Martin Vinčec 213. Ugotovitve in stališča o oceni gibanj v gospodarstvu, skupni in splošni porabi za 1. polletje 1982 v občini Murska Sobota 214. Ugotovitve in stališča o izvajanju dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v I. trimesečju 1982 v občini Murska Sobota 215. Ugotovitve in stališča k revalorizaciji sredstev SIS družbenih dejavnosti v občini Murska Sobota za leto 1982 216. Sklep o proizvodih in storitvah, za katere se občinski skupnosti za cene pošiljajo obvestila o cenah zaradi spremljanja v občini Gornja Radgona 217. Odredba o pošiljanju cenikov za posamezne proizvode in storitve občinski skupnosti za cene v potrditev v občini Gomja Radgona 218. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o urbanističnem redu v občini Murska Sobota 219. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskih upravnih taksah v občini Murska Sobota 220. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o organizaciji, ureditvi in poslovanju veterinarsko higienske službe v občini M. Sobota 221. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in plačil za storitve občine Ljutomer 222. Odlok o upravnih taksah v občini Ljutomer 223. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o organizaciji, ureditvi in poslovanju veterinarsko higienske službe na območju občine Ljutomer 224. Odredba o pristojbinah za financiranje veterinarsko higienske službe na območju občine Ljutomer 225. Sklep o spremembi sklepa o spremembi šolske mreže šolskih okolišev OŠ Puconci in OŠ Mačkovci ter določitev lokacije za izgradnjo centralne osnovne šole 226. Lista prispevkov uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva 227. Sklep o uskladitvi vseh oblik denarnih dajatev kot socialne varnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom v občini Murska Sobota 213 Na podlagi 165. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 12/80) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 26. julija 1982 sprejela UGOTOVITVE IN STALIŠČA o oceni gibanj v gospodarstvu, skupni in splošni porabi za 1. polletje 1982 Zbori občinske skupščine so na seji dne 26. julija 1982 razpravljali o oceni gospodarskih gibanj, skupne in splošne porabe v občini Murska Sobota za prvo polletje 1982 in ugotovili: V občini Murska Sobota se ocenjuje, da bo v prvem polletju leta 1982 porasel celotni prihodek za 36 %, porabljena sredstva 40 %, minimalna amortizacija 83 %, dohodek 27 %, družbeni proizvod 31 %, čisti dohodek 23, %,’sredstva za bruto osebne dohodke za 72 %, posldvni sklad 29 %, izplačila sredstev za investicije 11%, in izvoz za 33 % v primerjavi s prvim polletjem lani. Z izgubo bodo predvidoma polletje zakjučile Elektro Murska Sobota. Mesna industrija in Temelj Cankova v skuoni višini 52 mio din, izguba dosežena v 6 mesecih lani pa bo s tem povečana za 35 %, Iz ocene gospodarskih gibanj za prvo polletje izhaja, da so bili doseženi pozitivni premiki in resolucijsko načrtovana gibanja pri rasti družbenega proizvoda, izvoza, industrijske in kmetijske proizvodnje, sredstev minimalne amortizacije ter zaposlovanja, ne dosega pa se planirana rast produktivnosti. Pri tem pa so še vedno prisotna negativna in zaskrbljujoča gibanja ko t močno naraščanje stroškov poslovanj a zlasti surovin, materiala in energije, povečevanje zalog gotovih izdelkov in ne-plačane realizacije, prisotnost izgub, hitra rast kratkoročnih kreditov za obratna sredstva, poslabšanje likvidnosti in ekonomičnosti poslovanja, naraščanje sredstev za osebne dohodke ter nadaljevanje močne rasti cen. Neugodno je tudi naraščanje obveznosti OZD za skupno in splošno porabo, zaradi česar se v strukturi dohodka zmanjšuje delež, ki ostaja organizacijam za zboljšanje materialne osnove dela. Skupna in splošna poraba se po podatkih prvih 5 mesecev gibata v nasprotju z določili resolucije. Medtem ko sredstva skupne porabe naraščajo hitreje od rasti dohodka so sredstva splošne porabe v rasti počasnejša, vendar nekoliko nad dogovorjeno porabo. Glede na dosežene poslovne rezultate v L trimesečju dosegamo v občini višja gibanja od povprečnih v SR Sloveniji. Na podlagi ugotovitev so zbori občinske skupščine'sprejeli naslednja stališča: — ugotovljena gospodarska gibanja kažejo na neuresni-čevanje določenih kazalcev iz resolucije za leto 1982, zato je potrebno v vseh sredinah nadaljevati s prizadevanji za doseganje načrtovanih ciljev in nalog. Pri ugotavljanih odstopanjih in negativnih gibanjih je nujno preučiti vzroke in sprejeti ustrezne ukrepe za odpravo teh; — zaradi znatno hitrejše rasti porabljenih sredstev od celotnega prihodka morajo organizacije združenega dela podrobno analizirati posamezne vrste stroškov, zlasti tistih, katerih rastje nadpovprečna in presega rast celotnega prihodka. Da bi zmanjšali transportne stroške je nujna preusmeritev tovorov iz cest na železnice, kar bi prispevalo tudi k zmanjšanju porabe naftnih derivatov; — organizacije združenega dela, ki del proizvodnje in storitev izvažajo, morajo vložiti maksimalne napore za realizacijo planiranega obsega izvoza in nadaljevati s povečevanjem izvoza na konvertibilno področje; — v organizacijah z združenega dela, kjer so v polletju poslovali z izgubo je potrebno ugotoviti vzroke ter sprejeti ustrezne ukrepe za odpravo izgub in za izboljšanje pogojev poslovanja; — za doseganje ugodnejših poslovnih rezultatov morajo organizacije zagotoviti otpimalni obseg zalog, izboljšati likvidnost, zmanjšati višino terjatev kupcev, znižati kratkoročne kredite za obratna sredstva ter sprejeti druge ukrepe, ki bodo pogojevali hitrejšo rast dohodka; — samoupravne interesne skupnosti materialne proizvodnje morajo proučiti možnost združevanja sredstev, naj bi z angažiranjem prostih sredstev v določeni SIS omogočili izvedbo najnujnejših in prioritetnih naložb v občini; — rast sredstev za osebne dohodke mora biti usklajena z določili resolucije in dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1982; Su — organizacije združenega dela morajo poskrbeti za dosledno izvajanje operativnega načrta ukrepov in aktivnosti v SR Sloveniji za zagotavljanje odplačevanja posojil najetih v tujini in za ohranitev proizvodnje; — skupna in splošna poraba se morata uskladiti z realnimi možnostmi v okviru predvidene rasti dohodka in določil resolucije; — zaradi nadaljevanja zaostrenih pogojev gospodarjenja, slabše domače konjukture, povečanja prizadevanj za usmeritev proizvodnje v izvoz in nujnosti izvajanja stabilizacijskih ukrepov je potrebno, da v letu 1982 organizacije združenega dela in skupnosti uresničujejo tudi že sprejeta stališča in sklepe Skupščine občine Murska Sobota. Podpredsednik Skupščine občine M. Sobota Štefan Ošlaj, 1. r. Številka: 30-5/82-1 V Murski Soboti, dne 26. julija 1982 214 Na podlagi 165. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave št. 12/80) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 26. julija 1982 sprejela UGOTOVITVE IN STALIŠČA o izvajanju dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v I. trimesečju 1982. Zbori občinske skupščine so na seji dne 26. julija 1982 obravnavali informacijo o izvajanju dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v I. trimesečju 1982 in ugotovili: Do neusklajenosti rasti sredstev za osebne dohodke z rastjo dohodka je prišlo v nekaterih organizacijah zaradi povečanja osebnih dohodkov v II. polletju 1981 in tako so prenešene v letošnje I. trimesečje višje osnove. Zaradi tega je med prekoračitelji 6 organizacij združenega dela, ki v I. trimesečju niso povečale osebnih dohodkov. Na hitrejšo rast sredstev za osebne dohodke so v organizacijah združenega dela in skupnostih vplivale nove zaposlitve, nakatere organizacijske spremembe, povečan obseg dela in nespoštovanje postopnega časovnega povečevanja osebnih dohodkov, saj so določene OZD že v začetku leta izkoristile maksimalno dovoljeno rast za leto 1982. V nekaterih organizacijah je višina povprečnih neto osebnih dohodkov na zaposlenega precej nad povprečjem v gospodarstvu občine. V nekaterih delovnih skupnostih so sredstva za osebne dohodke porasla zaradi nadomeščanja začasno odsotnih delavcev, kar pa bi se moralo reševati v okviru že zaposlenih delavcev delovne skupnosti. Precej organizacij obrazlaga neusklajenost rasti sredstev za osebne dohodke z rastjo dohodka zaradi izredno hitre rasti porabljenih sredstev, kar je imelo za posledico počasnejše naraščanje dohodka. Na podlagi ugotovitev so zbori občinske skupščine sprejeli naslednja stališča: 1. Vse organizacije, združenega dela, delovne skupnosti, družbenopolitične organizacije in skupnosti v občini se opozarja, da so dolžne dosledno izvajati določila dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1982. Rast sredstev za osebne dohodke mora biti skozi celo leto usklajena z določili resolucije in dogovora. 2. Organizacije in skupnosti v katerih se ugotavlja hitrejša rast sredstev za OD in neto osebnih dohodkov na zaposlenega kot to dopušča dogovor morajo najkasneje do 30. 9. 1982 uskladiti rast osebnih dohodkov z rastjo dohodka. 3. Zaradi neutemeljenih obrazložitev za hitrejše povečevanje osebnih dohodkov zbori še posebej opozarjajo naslednje organizacije in skupnosti na doslednost pri izvajanju dogovora o razporejanju dohodka: — Elektro Maribor TOZD Murska Sobota — Gradbeno podjetje Graditelj Beltinci — Splošna obrtna zadruga Prekmurka — SOZD ABC Pomurka Delovna skupnost skupnih služb — SOZD ABC Pomurka DS Pravne pomoči — SOBOTA Delovna skupnost skupnih služb — KZ Panonka, delovna skupnost skupnih služb — Zavod za časopisno in radijsko dejavnost — POMURSKI ZDRAVSTVENI CENTER Delovna skupnost skupnih služb — Skupne službe SIS 4. Izvršni svet občinske skupščine naj podrobneje spremlja gibanje osebnih dohodkov delovnih skupnostih skupnih služb kjer mora biti rast sredstev za OD v skladu s sprejetimi samoupravnimi sporazumi z delavci v temeljnih organizacijah odvisna od poslovnih rezultatov v TOZD in prispevka, ki so ga na osnovi svobodne menjave dela dali k ustvarjanju dohodka v temeljnih organizacijah združenega dela. 5. V vseh organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih se mora dosledneje izvajati nagrajevanje po delu in rezultatih dela. 6. Pri razporejanju sredstev za osebne dohodke delavci v organizacijah Združenega dela ne smejo upoštevati del dohodka, ki je rezultat izjemno ugodnih naravnih pogojev, ugodnosti na trgu ter drugih ugodnosti pri ustvarjanju in pridobivanju dohodka. Ta del dohodka se mora razporediti za razširitev materialne osnove dela delavcev. 7. Višina osebnih dohodkov v novo ustanovljenih službah oz. delovnih skupnostih ne sme presegati višine neto osebnih dohodkov delavcev z enakimi profili v gospodarstvu. 8. Izplačila sredstev za namene skupne porabe se morajo opravljati smotrno in le za opravičljive potrebe. Zmanjšati je treba dotacije raznim organizacijam in društvom. 9. Zaradi hitrejšega naraščanja osebnih dohodkov že v I. trimesečju in s tem povečanje porabe, preko resolucijsko dogovorjenih okvirov naj izvršni svet na podlagi polletnih podatkov ponovno obravnava izvajanje dogovora o razporejanju dohodka in v primerih neusklajene rasti Osebnih dohodkov, z rastjo dohodka zaostri odgovornost kršiteljev dogovora ter za te predlaga ustrezne ukrepe. Številka: 30-6/81-1 M. Sobota, dne 26. julija 1982 Podpredsednik Skupščine občine Murska Sobota Stefan OŠLAJ Stefan Ošlaj, 1. r. 215 Na podlagi 165. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 12/80) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 26. julija 1982 sprejela UGOTOVITVE IN STALIŠČA k revalorizaciji sredstev SIS družbenih dejavnosti v občini Murska Sobota za leto 1982 Zbori skupščine občine Murska Sobota so na seji, dne 26. julija 1982 razpravljali o realizaciji programov SIS družbenih dejavnosti v I. polletju 1982 in obravnavali predlog za revalorizacijo sredstev SIS družbenih dejavnosti za leto 1982 ter v zvezi s tem sprejeli naslednje ugotovitve in stališča: 1. Zbori občinske skupščine ugotavljajo, da je zaradi večje rasti dohodka v občini od planirane, hitrejše rasti cen, visokih stroškov poslovanja in življenjskih stroškov, potrebno pristopiti k revalorizaciji načrtovane dovoljene porabe sredstev v SIS družbenih dejavnosti za leto 1982. .. 2. Zbori soglašajo s predloženim predlogom za revalorizacijo in predlagajo v bodoče še bolj diferenciran pristop z upoštevanjem dejanskih potreb v posameznih SIS. 3. Soglašajo s predlogom, da je v občinski zdravstveni skupnosti potrebno korigirati dovoljeno porabo za leto 1981 Tn upoštevati kot izhodišče za letošnje leto dejansko realizacijo v letu 1981. 4. Zbori občinske skupščine ugotavljajo, da se z revalorizacijo sredstva dovoljene skupne porabe za dejavnost’ v letu 1982 povečujejo za 21 Vo glede na porabo v lanskem letu. Taka rast je usklajena z določili resolucije in pričakovano rastjo dohodka. Z i?ovuoa aUABJd SG M^uiod OZOS — aiudn^s isoudn^s buaopg dqv azOS — -- -- ....... . All---: — :i-WA. ... MS ansouAn^e in Aoasj^n bujeu cSauAncjado gfuufuAzt oupajs -op irz p»qj^sod oCbjoui «pp pSaua^iupz afioBziuBSjo— V vključitvijo sredstev za pokrivanje izgube v občinski zdravstveni skupnosti iz leta 1981. pa se sredstva skupne porabe povečujejo za 24 %, oziroma za 3 odstotne točke hitreje od resolucijskih določil. S. Predlagano valorizirano dovoljeno porabo v SIJJ družbenih dejavnosti za leto 1982 bo glede na dosedanja gibanja in po oceni gibanj v gospodarstvu do konca leta, možno realizirati z že sprejetimi prispevnimi stopnjami. 6. Zbori občinske skupščine ponovno opozarjajo na racionalno trošenje sredstev na vseh področjih skupne porabe in v zvezi s tem na dosledno izvajanje sprejetih stališč in sklepov za urejanje razmer na področju zdravstva. Izvršni svet naj tekoče spremlja gibanja sredstev za skupno porabo glede na rast dohodka in po potrebi predlaga ustrezne ukrepe. 7. Zbori občinske skupščine priporočajo samoupravnim interesnim skupnostim, da s svojimi ukrepi zagotovijo uresničevanje programov v okviru z revalorizacijo predvidenih sredstev. 8. Pregled revalorizirane dovoljene porabe sredstev v posameznih SIS se odstopi službi družbenega knjigovodstva, podružnica Murska Sobota z namenom, da spremlja priliv prihodkov v posameznih SIS in ustanovi koriščenje sredstev, ko ta doseže dogovorjeno višino porabe za leto 1982. Številka: 428-3/82-1 V Murski Soboti, dne 26/7-1982 Predsednik skupščine občine M. Sobota Stefan Ošlaj, 1. r. 216 Na podlagi 56. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SRS, št. 1/80 in 38/80) in odloka o podaljšanju veljavnosti odloka o določitvi najvišjih cen za vse proizvode in storitve ter o načinu oblikovanja cen zanje (Uradni list SFRJ, št. 67/81 in 33/82) je svet skupnosti za cene občine Gornja Radgona sprejel dne 30. 6. 1982 3. V postopku oblikovanja cen iz 2. točke tega sklepa je potrebno zagotoviti, da bodo te oblikovane v odnosih medsebojne odvisnosti, povezanosti in odgovornosti samoupravnih organizacij in skupnosti, pri uporabi kriterijev za oblikovanje cen določenih z zakonom o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen in v skladu s sprejeto politiko cen v tekočem letu. 4. Določbe tega sklepa se uporabljajo tudi pri oblikovanju cen proizvodov ali storitev iz pristojnosti občine, ki jih samoupravne organizacije in skupnosti izdelujejo ali opravljajo po posebnih tehničnih pogojih in specifikacijah kupcev ali na podlagi individualnih naročil oziroma javnih licitacij s pogojem, da taki proizvodi ali storitve niso del rednega serijskega programa proizvodnje samoupravne organizacije in skupnosti ter da se ti proizvodi in storitve dobavijo oziroma opravijo znanemu končnemu potrošniku. 5. Določbe tega sklepa se uporabljajo tudi za druge proizvode in storitve iz pristojnosti občin, ki niso navedene v 2. točki tega sklepa, v kolikor se na te proizvode in storitve ne nanaša nek drugi predpis o neposredni družbeni kontroli cen ali v posebnem Oblikovanju cen razen za cene proizvodov in storitev, ki jih samoupravne organizacije in skupnosti oblikujejo po samoupravnem sporazumu sklenjenem v smislu 13. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen. 6. Samoupravne organizacije in skupnosti, ki oblikujejo cene za storitve in proizvode s samoupravnimi sporazumi, sklenjenimi po 13. členu zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen niso zadolžene pošiljati občinski skupnosti za cene obvestilo o teh cenah. 7. Obvestilo o cenah mora vsebovati: a) ime proizvoda (s šifro po nomenklaturi IND 21) oziroma storitve s kratkim opisom osnovnih tehničnih — tehnoloških in komercialnih karakteristik (kadar gre za večje število proizvodov na enem ceniku, se ti podatki lahko posredujejo posebej, vendar tako, da je nedvoumno zagotovljena povezava iz katere je možno razbrati na kateri proizvod iz cenika se opis nanaša), • b) mersko enoto, c) raven cen, ki je za proizvod oziroma storitev v skladu s predpisi veljala na dan 31. decembra predhodnega leta, d) dotedanjo ceno za proizvod oziroma storitev, oblikovano po predpisih veljavnih do dneva dostave cenika v obvestilo, vrsta dotedanje cene (proizvajalska, v prometu na debelo, v prometu na drobno), dotedanji prodajni pogoji in odstotki povečanja cen, e) raven nove prodajne cene proizvoda oziroma storitve, zaradi katere se pošilja cenik v potrditev, z navedbo vrste cene (proizvajalna, cena v prometu na debelo, cena v prometu na drobno), f) posamezni in skupni odstotek povečanja novooblikovanih cen v primerjavi z dotedanjimi cenami, ki so veljale na dan 31. 12., prejšnjega leta, g) prodajne pogoje: kraj in način dobave (franko proizvajalec, franko naloženo v kraju proizvajalca, franko naloženo v kraju kupca, franko skladišče kupca in podobno), način obračuna embalaže z navedbo ali se embalaža vrača ali ne, višina in način obračuna rizika za neprodano blago in drugo, delež za kritje prometnih stroškov, če je ta vračunan v prodajno ceno ipd. 8. Samoupravna organizacija ali skupnost mora k obvestilu o cenah priložiti: a) izvleček iz zapisnika seje samoupravnega organa o oblikovanju cen v skladu s samoupravnim aktom, b) kdaj in na podlagi katerega akta oziroma predpisa je bila določena dotedanja prodajna cena oziroma prodajni pogoji za proizvod oziroma storitev, c) posebno dokumentacijo in obrazloi.cev, da so cene iz cenika oblikovane na podlagi kriterijev za oblikovanje cen iz zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen oziroma v skladu z navodilom o uporabi meril za oblikovanje cen (Ur. list SFRJ, št. 24/81) in sprejeto politiko cen. 9. Samoupravne organizacije in skupnosti pošljejo obvestilo o cenah skupnosti za cene v 3 izvodih (za vsako spremembo cen proizvodov oziroma storitev iz 2. točke), dokumentacije iz 8. točke v enem izvodu, podpisano od pooblaščene osebe, določene s samoupravnim splošnim aktom samoupravne organizacije in skupnosti, najmanj 20 dni pred dnem določenim za začetek prodaje proizvodov in storitev po cenah iz obvestila. 10. Ce obvestilo ne vsebuje podatkov, dokumentacije in obrazložitve iz 7. in 8. točke tega sklepa, bo skupnost za cene zahtevala od samoupravne organizacije in skupnosti naj cenik dopolni v roku, ki ne more biti krajši od 8 dni. Ce samoupravna organizacija in skupnost ne dopolni cenika v roku iz 1. odstavka te točke se šteje da cenik ni bil predložen, o čemer izda občinska skupnost za cene ustrezen upravni akt. 11. Ce občinska skupnost za cene ugotovi,da samoupravna organizacija in skupnost ni oblikovala cen na osnovi kriterijev za oblikovanje cen iz zakona, oziroma v skladu s sprejeto politiko cen bo samoupravno organizacijo na to opozorila. Ce samoupravna organizacija in skupnost kljub opozorilu iz prvega odstavka te točke uporabi cene iz-obvestila, lahko občinska skupnost za cene izda odločbo po 55. členu zakona. 12. Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati Navodilo o pošiljanju obvestil o cenah občinski skupnosti za cene zaradi spremljanja (Ur. objave občin Pomurja št. 18/81). 13. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Ur. objavah občin Pomurja. Številka: 38-9/82-11 Gornja Radgona, 30. 6. 1982 PREDSEDNIK občinske skupnosti za cene: Avguština ŠPANBAUER, L r. 217 Na podlagi 59. in 60. člena Zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80 in 38/80), 9. člena Odloka o pravicah in dolžnostih občinskih organov na področju družbene kontrole cen ter o načinu uresničevanja posebnega družbenega interesa pri opravljanju nalog občinske skupnosti za cene občine Gornja Radgona (Uradne objave občin Pomurja št. 1/81) in Odloka o podaljšanju veljavnosti Odloka o določitvi najvišjih cen za vse proizvode in storitve o načinu oblikovanja cen zanje (Uradni list SFRJ, št. 67/81 in 33/82) je IS skupščine občine Gornja Radgona sprejel dne 8. 7. 1982 na svoji 8. seji ODREDBO O POŠILJANJU CENIKOV ZA POSAMEZNE PROIZVODE IN STORITVE OBČINSKI SKUPNOSTI ZA CENE V POTRDITEV 1. Proizvodne in storitvene organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter samostojni obrtniki (v nadaljnjem besedilu: samoupravne organizacije in skupnosti) so dolžne pred povečanjem cen poslati občinski skupnosti za cene cenik zaradi potrditve za naslednje proizvode in storitve iz pristojnosti občine: 0120 Proizvodnja kamna, gramoza in peska 0130 Proizvodnja živilskih proizvodov 013021 Proizvodnja kruha: osnovne in posebne vrste kruha 0501 Visoka gradnja: stanovanjska gradnja 0503 Instalacijska in zaključna dela v gradbeništvu 0606 Mestni promet 0901 Obrt in obrtne storitve (samo): 090121 Popravilo in vzdrževanje cestnih vozil 090122 Popravilo in vzdrževanje izdelkov precizne mehanike 090124 Storitve kovinskopredelovalne obrti gospodinjstvom 090129 Druge storitve kovinskopredelovalne obrti 090131 Popravila in vzdrževanje gospodinjskih električnih aparatov 090132 Popravila in vzdrževanje radijskih televizijskih aparatov in naprav 090171 Izdelava kruha 0902 Osebne storitve in storitve gospodinjstvom 090201 Moške in ženske frizerske, kozmetične in podobne storitve 090202 Pranje, čiščenje in barvanje perila in oblačil 1002 Stanovanjska dejavnost: stanarine in najemnine 1003 Komunalna dejavnost: vse storitve razen čiščenja javnih površin v naselju (100351) in storitev drugih komunalnih dejavnosti (10039). 2. V postopku oblikovanja cen iz 1. točke te odredbe je potrebno zagotoviti, da bodo te oblikovane v odnosih medsebojne odvisnosti, povezanosti in odgovornosti samoupravnih organizacij in skupnosti z uporabo kriterijev za oblikovanje .cen, določenih v zakonu o temeljih sistema cen in družbefii kontroli cen in v skladu s sprejeto politiko cen v tekočem letu. 3. Samoupravne organizacije in skupnosti, ki oblikujejo cene za proizvode in storitve s samoupravnimi sporazumi po 13. členu Zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen, niso dolžne pošiljati skupnosti za cene v potrditev cenikov za te proizvode in storitve razen proizvodov in storitev, ki se prodajajo izven delovne in sestavljene organizacije združenega dela. Prav tako niso dolžne pošiljati skupnosti za cene v potrditev cenikov za tiste proizvode ali storitve, kijih proizvajajo ali opravljajo po specialnih tehničnih pogojiti in specifikacijah kupcev ati na podlagi individualno dogovorjenih naročil oziroma javnih licitacij, s pogojem, da taki proizvodi ali storitve niso del rednega serijskega programa proizvodnje samoupravne organizacije in skupnosti ter, da se ti proizvodi ali storitve dobavijo oziroma opravijo znanemu končnemu potrošniku. 4. Določila točke 1 in 3 se ne uporabljajo za proizvode in storitve za katere veljajo drugi ukrepi neposredne kontrole cen ali predpisi o posebnem načinu oblikovanja cen. 5. Ta odredba ostane v veljavi, dokler ne bodo odpravljene motnje v odnosih na trgu in gibanju cen, zaradi česar je sprejeta, vendar bo najpozneje do potekh šestmesečnega roka od njene uveljavitve znova proučeno, ali so razlogi, da ostane še naprej v veljavi. 6. Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih' objavah občin Pomurja. Številka: 38-9/82-11 Gornja Radgona, 30. 6. 1982 PREDSEDNIK Izvršnega sveta SO Gornja Radgona Dana SUKlC, 1. r. 218 Na podlagi 9. člena zakona o urbanističnem planiranju (Ur. list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter 167. člena statuta občine Murska Sobota (Ur. objave pomurskih občin, št. 12/78 in 36/81), je Skupščina občine Murska Sobota na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 26. 7. 1982, sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o urbanističnem redu v občini Murska Sobota 1. člen 4. b člen odloka o urbanističnem redu v občini Murska Sobota (Ur. objave, št. 20/72,-11/75, 30/78, 17/80, 28/80 in 36/81) se dopolni tako, da se za 39. točko dodajo še naslednje točke: 40. Za naselje Predanovci je meja območja, predvidenega za gradnje, razvidna iz grafične podloge, št. 5/81, izdelana aprila 1981; 41. Za naselje Brezovci je meja območja, predvidenega za gradnje, razvidna iz grafične podloge, št. 6/81, izdelana aprila 1981; 42. Za naselje Lemerje je meja območja, predvidenega za gradnje, razvidna iz grafične podloge, št. 7/81, izdelana aprila 1981; 43. Za naselje Zenkovci je meja območja, predvidenega za gradnje, razvidna iz grafične podloge, št. 8/82, izdelana aprila 1981; 44. Za naselje Puževci je meja območja, predvidenega za gradnjo, razvidna iz grafične podloge, št. 9/81, izdelana aprila 1981; 45. Za naselje Strukovci je meja območja, predvidenega za gradnjo, razvidna iz grafične podloge, št. 10/81, izdelana aprila 1981; 46. Za naselje Skakovci je meja območja, predvidenega za gradnje, razvidna iz grafične podloge, št. 11/81, izdelana aprila 1981; 47. Za naselje Beznovci je meja območja, predvidenega za gradnje, razvidna iz grafične podloge, št. 12/81, izdelana aprila 1981; 48. Za naselje Topolovci je meja območja, predvidenega za gradnjo, razvidna iz grafične podloge, št. 13/81, izdelana aprila 1981; 49. Za naselje Korovci je meja območja, predvidenega za gradnje, razvidna iz grafične podloge, št. 18/81, izdelana novembra 1981; 50. Za naselje Gornji Črnci je meja območja, predvidenega za gradnje, razvidna iz grafične podloge, št. 19/81, izdelana novembra 1981; 51. Za naselje Dankovci je meja območja, predvidenega za gradnje, razvidna iz grafične podloge, št. 20/81, izdelana decembra 1981; 52. Za naselje Stanjevci je meja območja, predvidenega za gradnje, razvidna iz grafične podloge, št. 21/81, izdelana decembra 1S|81; STRAN 20 VESTNIK, 5. AVGUSTA 1982 53. 7.a naseYje PesYovcv je meja ctomotja, pTedx\dene%a za gradnje, razvidna iz.grafitne podloge, ’št. 22/81, izdelana decembra 1981; 54. Za naselje Berkovci je meja območja, predvidenega za gradnje, razvidna iz grafične podloge, št. 23/81, izdelana decembra 1981; 55. Za naselje Ivanjševci je meja območja, predvidenega za gradnje, razvidna iz grafične podloge, št. 24/81, izdelana decembra 1981; 56. Za naselje Središče je meja območja, predvidenega za gradnje, razvidna iz grafične podloge, št. 25/81, izdelana decembra 1981; 57. Za naselje Bukovnica je meja območja, predvidenega za gradnje, razvidna iz grafične podloge, št. 26/81, izdelana decembra 1981; 58. Za naselje Cikečka vas je meja območja, predvidenega za gradnje, razvidna iz grafične podloge, št. 27/81, izdelana decembra 1981; 59. Za naselje Motvarjevci je meja območja, predvidenega za gradnje, razvidna iz grafične podloge, št. 28/81, izdelana decembra 1981; 60. Za naselje Vaneča je meja obmpčja, predvidenega za gradnje, razvidna iz grafične podloge, št. 3/78, izdelana marca 1978; 61. Za naselje Bodonci je meja območja, predvidenega za gradnje, razvidna iz grafične podloge, št. 13/80, izdelana junija 1980. 2. člen ' 17. člen odloka se črta. 3. člen 16. člen se spremeni in dopolni tako, da se glasi: Gradnja sekundarnih bivališč (tipa vikend bz. počitniška hišica in tipa vinska klet) je dovoljena na območjih v k- o. Flovci, Bogojina, Tešanovci, Moravci, Sebeborci, Dolina, Vaneča, Ivanovci, Panovci, Kukeč, Kuštanovci, Selo, Vučja gomila, Prosenjakovci, Maškovci, Andrejci, Gor. Petrovci, Grad, Bodonci, Salamenci, Ledavsko jezero in Fikšinci. Za gradnjo sekundarnih bivališč mora biti izdelana lokacijska dokumentacija ter izdano lokacijsko in gradbeno dovoljenje. V vseh drugih k. o. na območju občine je gradnja sekundarnih bivališč možna v obmejnih krajih, ki so pomembni iz narodno-obrambnega vidika in v primerih preureditve kmečkih stanovanjskih hiš ter gospodarskih poslopij. 4. člen 17. a in 17. b člen odloka postaneta 16. a in 16. b člen. V 16. a in 16. b členu je namesto besedila ,,v 17. členu”, besedilo ,,v 16. členu”. 5. člen ' Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin. Številka: 351-5/80-4 M. Sobota, dne 26. 7. 1982 Podpredsednik skupščine občine M Sobota Štefan Ošlaj, 1. r. 219 Na podlagi 4. člena zakona o upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 7/72, 23/77, 11/79 in 23/82) in 167. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave Pomurskih občin, št. 12/80 in 36/81) je Skupščina občine Murska Sobota .na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 26. VII. 1982 sprejela ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O OBČINSKIH UPRAVNIH TAKSAH V OBČINI MURSKA SOBOTA 1. člen V prvem členu odloka o občinskih upravnih taksah v občini Murska Sobota (Uradne objave Pomurskih občin, št. 5/72, 26/1T) se na konca prvega \n odstavka trta zaklepaj \n doda besedilo-. ,,11/19 m 23/82.” 2. člen V drugem odstavku 4. člena se znesek „400,00 din” nadomesti z zneskom „800,00. din.” 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan' po objavi v Uradnih objavah Pomurskih občin. Številka: 423-3/82-9 Murska Sobota, dne 28. VII. 1982 Podpredsednik Skupščine občine M. Sobota Štefan Ošlaj, 1. r. 220 Na podlagi 14. člena in 2. ostavka 15. člena Zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi >(Ur. 1. SRS,, št. 18/77 in 2/78), 160. in 167. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 12/80) je skupščina občine Murska Sobota na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 26. 7. 1982 sprejela ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O ORGANIZACIJI, UREDITVI IN POSLOVANJU VETERINARSKO HIGIENSKE SLUŽBE 1. člen 5. člen Odloka o organizaciji, ureditvi in poslovanju veterinarsko higienske službe (Uradne objave pomurskih občin, št. 4/80) se spremeni in dopolni tako, da glasi: stroške za poslovanje veterinarsko higienske službe po tem odloku plačujejo lastniki živali s pristojbino, ki jo plačujejo ob izdaji zdravstvenih spričeval za živino, in to: — za goveda in konje 20,00 — za teleta in žrebeta do 120 kg 10,00 — za prašiče nad 50 kg, ovce, koze g ,50 — za prašiče do 50 kg . 2,50 — za perutnino po komadu ' 0,06 — za čebelje panje 2,00 Izvršni svet lahko z Odredbo spremeni v tem členu predpisane pristojbine v skladu z gibanjem cen in stroškov za opravljanje veterinarsko higienske službe. Pristojbine se plačujejo od vsake živali, in so dohodek proračuna občine. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Številka: 322-22/82-8 Datum: 26/7-1982 Podpredsednik Skupščine občine M. Sobota Štefan Ošlaj, 1. r. 221 Na podlagi 1., 4. in 37. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ št. 33/72), s spremembami in dopolnitvami ter 181. člena statuta občine Ljutomer (Ur. objave občinskih skupščin: Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota št. 44/81) je skupščina občine Ljutomer na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27/7—1982 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in plačil za storitve občine Ljutomer L člen V tarifi posebnega občinskega davka od prometa proizvodov in od plačil za storitve, ki je sestavni del odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in plačil za storitve občine Ljutomer (Ur. Objave občinskih skupščin: Gornja vya '»»voiA Siixs OISP*0^ o»o» »i vn 1U? WHas \ as ax5°' ' \ Radgona Lendava, Ljutomer in Murska Sobota St. 10/75, 9/76, 17/76, 26/77, 17/81 in 9/82) se vnese naslednja sprememba: Tarifna številka 8 se spremeni tako, da glasii Od vrednosti prodanih tombolskih, loterijskih in drugih srečk od iger na^srečo ter vlogo za javne stave, razen od iger na srečo in javnih stav, ki jih prireja loterijski zavod in od prodanih tombolskih kart od tombol, ki jih prireja Konjeniški klub Ljutomer, se plača davek v višini 10 %. 2. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota. Številka: 422—1/82 Datum: 27/7—1982 Predsednik skupščine občine Emil KUHAR, 1. r. 222 Na podlagi 4. člena zakona o upravnih taksah (Ur. list SRS št. 7/72, 23/77, 11/79 in 23/82) in 181. člena statuta občine Ljutomer (Ur. objave občinskih skupščin: Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, št. 44/81) je skupščina občine Ljutomer na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne . . . 1982 sprejela odlok o upravnih taksah v občini Ljutomer 1. člen Z organi iz prvega odstavka tega člena so mišljeni: — upravni organi občine Ljutomer; — druge organizacije in skupnosti, kadar v okviru javnih pooblastil na podlagi zakona ali na njegovi podlagi izdanih predpisov odločajo o upravnih stvareh. 2. člen Občinske upravne takse se plačujejo po določbah zakona o upravnih taksah (Ur. list SRS, št. 7/72, 23/77, 11/79 in.23/82). Za plačevanje občinskih upravnih taks se neposredno uporabljajo taksna tarifa zakona o upravnih taksah (Ur. list SRS, št. 7/72, 23/77 in J1/79 ter 23/82). 3. člen Za prodajo taksnih vrednotnic so pooblaščene..prodajalne tobačnih izdelkov, sprejemna pisarna in krajevni uradi. 4. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o upravnih taksah (Ur. objave občinskih skupščin: Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, št. 7/72). 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v uradnih objavah občinskih skupščin: Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota. Štev: 423-3/65-4 t Ljutomer, julij 1982 Predsednik skupščine -občine Ljutomer: Kuhar Emil, pravnik 1. r. 223 Skupščina občine Ljutomer je na osnovi 181. člena statuta občine Ljutomer (Uradne objave občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota št. 44/81) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. 7. 1982 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o organizaciji, ureditvi in poslovanju veterinarsko-higienske službe na območju občine Ljutomer Besedilo drugega odstavka 11. člena odloka o otaaoixad} ureditvi in poslovanju vetertaarsko-Ugteuake ihftt mT^uhj-l, občine Ljutomer (Uradne objave občinskih skagUaGarSa Radgona, Lendava, Ljutomer in Murata Sobota it. t/90) ae spremeni tako, da glasi: ,,Višino pristojbine za posamezne rate živali pretile Izvršni svet skupščine občine Ljutomer z odredbo." 2. člen Ta odlok začne veljati 8 dan po objavi v Uradnih objavah . občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota. številka: 322-1/77-3 Datum: 27/7-1982 Predsednik skupščine občine Emil KUHAR, 1. r. STRAN 19 VESTNIK, 5. AVGUSTA 1982 \. Besedilo 2. rotke se v ceiou tna m sc wono bescdHo ..Dne l. 9. 1982 postane dosedanja centralna oenovna Wta Mačkovci 4-razredna podružnična šota centralne canovne loto v Puconcih.” 2. Besedilo 3. točke sr v celoti črta in sc novo besedno glasi: ..Dosedanja 2-razredna podružnična osnovna tola Mottaaci, ki spada v šolski okoliš centralne osnovne tole Mačkovci, »e s I. 9. 1982 ukine.” 3. Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v uradnih objavah pomurskih občin. 'številka: 022-182-1 V M. Soboti. 26. julija 1982 Podpredsednik Skupščine občine M. Sobota Stefan Ošlaj. L r. stare p^llnines ali teokluzijo 4) Za vsak prvi mealed pri zdravnik vi-spcctahuu z napotnico zdravnika ali brez nje. če ta ni predpisana S) Za vsak na posnetek, tudi zob (za največ 6 posnetkov pri snemanju) v ambulantah in dispanzerjih 6) Za nemetheinski del oskrbe v bolnišnicah. vpecialMh zavodih in inštitutih pri neprekinjeni oskrbi za največ 15 dni, pri večkratni oskrbi pa za nuj več 30 dni v koledarskem letu, dnevno 7) Za nemedicinski dri oskrbe v naravnih zdrav iliščih pri neprekinjeni oskrbi za največ 19 dni. pri večkratni oskrbi za največ 30 dni v koledarskem letu dnevno 8) Za medicinske storitve med odobrenim zdrav licnjem naravnih zdravilišč na ambulantni način, za največ 15 X. večkratnem koriščenju za največ 30 x v koledarskem letu dnevno 100,00 6.00 55.00 65.**; :2.u> STRAN 18 VESTNIK, 5 AVGUSTA 193/ I. 'Uporabniki zdravstvepega varstva prispevajo k s stroškom zdravstvenega varstva za naslednje zdravstvene storitve, zdravila in pripomočke naslednje zneske: Din 1) Za prvi kurativni pregled v splošnih in obratnih ambulantah ter dispanzerjih v zvezi s posameznim primerom zdravljenja 2) Za prvi obisk zdravnika na domu, ki je 40,00 opravljen na zahtevo uporabnika ali njegovih svojcev 3) Za zobozdravstvene storitve ter pripo- 110,00 močke m sicer: — za prvi pregled pri stomatolog -specialistu 40,00 — za vsako zalivko 40,00 — za polno kovinsko prevleko 340,00 — za vsake druge prevleke 340:00 — za inlay nazidek 190,00 — za vsako krono 460,00 — za vsak člen v mostovni konstrukciji — za vsako nadomestilo fasete, cementi- 190,00 ranje stare prevleke, demontažo . prevleke ali krone, oddelitev vmesnega člena ali gredi , ' 63,00 — za začasno prevleko ali člen v začasnem mostičku 90,00 — za gred, opornico ali jahač 230,00 — za vsako totalno protezo 660,00 — za vsako parcialno protezo 850,00 — za vsako začasno protezo 560,00 — za vsako bazo kovinske proteze, dodatno k parcialni protezi 750,00 — za snemni ortopedski aparat pri uporabnikih starejših od 18 let — za vsak fiksni ortopedski aparat 650,00 pri uporabnikih starejših od 18 let — za vsako reparaturo, prilagoditev 930,00 9) Za pr i prevoz r reševalnimi vozili in posebnimi prevoznimi srcdstv i, ki pa ixlrcdi ali potrdi zdravnik v zvezi s posameznim primerom zdravljenja 110.00 10) Za zdravila, pomožni in sanitetni mate; lui ob prevzemu v lekarni na recept 35,00 11) Za kontracepcijska sredstva, ki sc nudijo uporabnikom v ambulantah in dispanzerjih 190.00 12) Za nrotezc. ort etične pripomočke, aparat za ekstenzijo in prostostoječi posteljni trapez, (invalidski voziček) in mehanično dvigalno napravo 300.00 13) Za nepodložene usnjene rokavice, estetske rokavice za protezo, navleke za km po amputaciji, za ktlni pas , 290,00 14) Za ortopedsko obutev 570,00 15)Zabergljc 56.00 16) Za očala, inhalator, aparat za aerosol 88,00 17) Za kontaktna stekla, kadar so potrebna za opravljanje poklica >80,00 18) Za očesno protezo 180,00 19) Za lasuljo, zaradi trajno izražene plešavosti traumatskega izvora 170,00 20) Za ojačevalci slušni aparat, kadar e potreben ža opravljanje poklica V 380,00 2i) Za aparat za omogočanje glasnega go' ota 380,00 22) Za ponovno umetno prekinitev nosečnosti, kadar m medicinsko indicirana !70j00 H. č e vrednost pregleda,, zdravila oziroma pripomočka znaša manj, kot znaša prispevek uporabnika po tej listi, plača uporabnik dejansko ceno. 111. Ta lista velja od 1. 6. 1982 dalje. Z uveljavitvijo te liste preneha veljati lista prispevkov uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva, ki so jo sprejele skupščine Občinskih zdravstvenih skupnosti Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota v letu 1980. Številka: 232/1982—1 — 1/1 V G. Radgoni, dne 8. 4. 1982 predsednik skupščine: ŠTEFAN ŽALODEC, 1. r. V Lendavi, dne 23. 6. 1982 predsednik skupščine: JOŽICA DRAŠKOV1Č. 1. r. . 2. S 1/7—1982 se vskladi pogrebnina in posmrtnina tako, da znaša: — pogrebnina 6.430,— din — posmrtnina 6.020,— din 3. Vskladijo se povračila za stroške prehrane in prenočevanja v drugem kraju v državi tako, da od 1/7—1982 znašajo: — za odsotnost od 8 do 12 ur 210,— din — za odsotnost nad 12 ur brez prenočevanja 290,— din — za odsotnost nad 12 ur s prenočevanjem 750,— din Za otroke v starosti od 1 do 7 let znaša povračilo polovico zneskov določenih v prejšnjem odstavku. V času hospitalnega zdravljenja upravičencem ne pripada povračilo iz prvega odstavka te točke. 4. Pri vskladitvi vseh oblik denarnih dajatev se v letu 1982 ne uporabljajo določbe 41., 46., 48. in 49. člena samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva (Ur. objave skupščin Pomurskih občin štev. 14/78). Številka: 574/1982—1—1/1 V Murski Soboti, dne 31/5—1982 1. S 1/1—1982 se nadomestilo osebnega dohodka delavcem in drugim upravičencem, ki so začasno zadržani z dela več kot šest mesecev vskladi tako, da se poveča za 16 %. Občinska zdravstvena skupnost Murska Sobota Predsednik skupščine: Evgen HORVAT, 1. r. STRAN 17 VESTNIK, 5. AVGUSTA 1982 Radijski in televizijski spored od 6. avgusta do 1 2. avgusta PETEK SOBOTA NEDEUA PONEDELJEK . TOREK SREDA ČETRTEK RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO RADIO RADIO ’ MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA RADIO RADIO MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA 15.30 — Zabavna Slasba z obvestili in [®klamami, 16.00 — DNEVNIK, 16.10 — Ob koncu tedna, 17.00 — Prenos sporeda RLJ. TV LJUBLJANA .17-55 Poročila, 18.00 Ra-nc! 82: Plesni orkester RTV Skopje, 18.30 Obzornik, 18.45 Pot v prihodnost: ena napredka, izobraže-D ^ri3a’ 1915 Risanka, io ni radio nocoj, '776 Zrno do zrna, 19.30 Tv dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 £roPagandna oddaja, 20.00 antje s Hill Streeta, ameri-pKa nadaljevanka, 20.49 propagandna oddaja, 20.56 e prezrite, 21.05 Španske Perne zvezde: Vincente 8ardinero, 21.55 Spremljaj-j • ‘Sodelujmo, športna od- Ja’ 22‘d5 Nočni kino: Dan 5 "^vu bombe, ameriški fllm’ 2330 °ua^iii IL Tv mreže: Dr->, ‘^esh 16.25 Maribor: vno atletsko prvenstvo (slov Pv sameznike prenos Znan k°nP (za Sa 2). 19.0C 20 00KSt’ 9-20 Tv dnevnik, Koncert tria Kreme rna mditvah^^npletnih pri-2n „ ah 82’ 20.50 Poročila, serij„ ^>diki, dokumentarna 3 ’ ^l45. Usnjeni telo-23 25) $n an$ki film (do ljubljanska banka Zabavna glasba z obvestili in reklamami, 16.00 — DNEVNIK, PRIJETNO 16.10 — SOBOTO VAM ŽELIMO, 16.45 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega radijskega sporeda. TV LJUBLJANA 14.45 Poročila, 14.50 Na smučeh z Everesta, japonski dokumentarni film, 16.10 Naš kraj: Dolenja Trebuša, 16.25 Maribor: Državno atletsko prvenstvo za posameznike, prenos (za JRT 2), 19.00 Zlata ptica — Makedonske pravljice: Hrani telo, ki te posluša, 19.05 Risanka, 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30Tv dnevnik, 19.55 Vreme, 19.27 Propagandna oddaja, 20.00 Nekaj za vsakogar, ameriški film, 21.40 Zrcalo tedna, 21.50 Razcvet večglasja, oddaja iz glasbene serije Človekova glasba, 22.45 Poročila. Oddajniki II. TV mreže: 15.30 Test, 15.45 Valter brani Sarajevo, tv nadaljevanka, 16.30 Maribor: Državno atletsko prvenstvo za posameznike, prenos 19.00 Z godbeniki in pevci v Logatcu, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Radenci ’82: Plesni orkester RTV Skopje, 20.30 Poezija: Mladi pesniki, 21.00 Poročila, 21.05 Morje, ljudje, obale, dokumentdrna serija, 21.50 Športna sobota, 22.10, Svet okoli nas: Zlato, dokumentarni film (do 22.50). TV ZAGREB 17.30 Mladinski ekran, 18.00 Poročila, 18.05 Tv koledar, 18.15 Arioso, operna glasba, 18.30 Vozovnica v eno smer, dokumentarna serija, 19,30 Tv dnevnik, 20.00 Mesec volkov, ameriški film, 21.15 Tv dnevnik, 21.30 Za konec tedna, 23.00 Poročila TV AVSTRIJA Prvi program 14.25 Nemogoči gospod Pitt, film. 16.00 Športna abeceda. 16 JO Flipper — zgodba o delfinu. 17.00 Dva x sedem. 17.25 Življenje Franza Liszta, 18.00 Avstrija v sliki. 18.30 'Čas v sliki. 18.50Šport. 19.15 Napačna mačka. 21.00 šport. 21.20 Klimbim — zabavna oddaja. 22.10 Jazz — iz Anti-besa. Drugi program 14.15 Galakoncert. 16.15 Dežela gora — 4. del. 17.00 Teniško pokalno prvenstvo: Avstrija—Švica. 17.25 Poletno gledališče — koledar. 18.00 Trailer, 18.30 Čas v sliki. 18.50 Šport. 19.15 Leopard. 21.55 Milijon za ogenj. TV MADŽARSKA 8.05 Naš ekran, pon 8.25 Za otroke. 9.45 Bolnica na robu mesta, pon. 14.10 Lutke. 14.50 Vse zlato Transva-ala. 16.05 Macao, na pragu Kitajske.. 17.00 Madžaska pšenica, L del. 17.45 Zabavna glasba. 18.30 TV dnevnik 19,00 Telepodij; Samo brez politike! 20.15 TV dnevnik. 20.25 Klopka št. 22, ameriški film, (za starejše od 161.) ------------- 5. AVGUSTA 1982 10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — SREČANJE NA POMURSKEM VALU, 12.00 -Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — DOMA IN ONKRAJ MEJA, 13.30 — V NEDELJO POPOLDNE, 14.30 -Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. DEŽURSTVO: 9.00 — do 13.00 — Telefon: 21-232! TV LJUBLJANA 8.45 Poročila, 8.50Živžav, otroška matineja, 9.40 N. Companeez: Ženske z obale, nadaljevanje in konec. 11.10 TV kažipot. 11.30 Domači ansambli: Dobri znanci. 12.00 Ljudje in zemlja. 13.00 Poročila (do 13.05). 13.50 Hochenheim: Avtomobilske dirke formule 1 za VN Nemčije, prenos. 16.00 Dnevni pregled SP v plavanju, vaterpolu in skokih v vodo. 17.00 Risanke. 17.15 Poročila. 17.20 Športna poročila. 17.35 Komisar Moulin, francoska nanizanka. 19.15 Risanka. 19.23 TV in radio nocoj. 19.25 Zrno do zrna. 19.30TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Ilinden, nadaljevanka TV Skopje. 21.20 Človek brez meja: Veliko vprašanje, dokumentarna serija. 21.55 Športni pregled. 22.25 Poročila. Oddajniki II. TV mreže: 17.15 Tarzan zmaguje, ameriški film. 18.55 Risanka. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Moj nasmeh in jaz, koncert šansonov. 20.30 Rock glasba. 20.45 Poročila. 20.55 Sinovi sonca,, dokumentarna oddaja TV Ljubljana. 21.25 I. Silone: Fbntamara, italijanska nadaljevanka (do 22.20). TV ZAGREB 11.10 Brazde, oddaja na madžarskem jeziku, 12.00 Dnevnik, 12.15 Kmetijska oddaja, 13.15 Filmski program, 14.45 Jugoslavija, dober dan, 15.30 Studio 071, 16.10 Pregled programa, 16.15 Rembrandt, tuja dokumentarna oddaja, 16.45 Narodna glasba, 17.15 Tarzan zmaguje, ameriški film, 18.55 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Ilinden, drama TV Skopje, 21.25 Dubrovška karavana, 21.55 Športni pregled,.22:25 Dnevnik. TV AVSTRIJA Prvi program 10.00 Tiskovna ura, 13.45 Tvoj, moj, naš (film). 15.45 Nils Holgersson. 16.10Risan-ka, 16.15 Tehnika za otroke. 16.40 Helmi. 16.45 Klub seniorjev. 17.30 Srečanje človeka in živali. 18.00 Avstrija v sliki. 18.30 Čas v sliki. 19.15 Minna von Barnhelm ali vojaška sreča (veseloigra). 21.20 Drugi program 12.30 Športno popoldne. 16.00 Velikč reke — zrcalo zgodovine. 16.45 Rock-pop koncert. 17.30 Okay. 18.30 Čas v sliki. 19.15 Gozdno šumenje (film). 20.50 101, leto kabareta. 21.50 Družinske zgodbe. _______ TV MADŽARSKA 7.35 Za otroke. 7.55 Z av-toštopom na sever. 10.00 Pravljična spevoigra. 13.55 Zveri in ljudje, franc, film. 14.40 Policijski pes Kantor. 15.35 Konjski šport, galop. 16.30 Priporočamo naše sporede. 16.55 Ansambel Vizonto. 18.00 Teden,.aktualne reportaže. 19.00 Poročila. 19.10 Lindberghov otrok, film. 21.30 Country glasba. 15.30 Zabavna glasba z obvestili in reklamami, 16.00 — DNEVNIK, 16.10 — Spored slovenske narodnozabavne glasbe, 16.30 ŠPORTNA ODDAJA, 16.40 - Najbolj iskane plošče prejšnjega tedna, 17.00 — Prenos sporeda RLJ. TV LJUBLJANA 16.35 Kmetijska oddaja TV . Zagreb. 17.35 Poročila. 17.40 Eskimska zima, angleško-ka-nadski dokumentarni film. 18.30 Obzornik. 18.45 Zdravo, mladi. 19.15 Risanka. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 H. Moin: Zveza, pakistanska drama. 20.50 Kulturne diagonale. 21.35 V znamenju. Oddajniki II. TV mreže: 17.40 TV dnevnik v madžarščini. 18.00 TV dnevnik. 18.15 Lutkarski pogovori. 18.30 Ljudske pripovedke. 18.45 L. van Beethoven: SONATA V MESEČINI. 19.00 Športna oddaja. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Znanost. 21.00 Poročila. 21.10 Srečanja v studiu, zabavno glasbena oddaja, ponovitev. TV ZAGREB 17.50 Video, 18.00 Poročila, 18.05 TV koledar, - 18.15 Lutke, 18.30 Zgodbe narodov in narodnosti, 18.45 Zdravo mladi, mladinska oddaja, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik,,. 20.00 Sence bližnjih prednikov, 21.25 Izbrani trenutek, 21.30 Argumenti, zunanjepolitična oddaja, 22.15 Izgnanstvo, film, 22.30 Dnevnik, 22.50 'Pregled programa za.torek. /O ljubljanska banka Pomurska banka TV AVSTRIJA Prvi program 8.00 Jutranja poročila. 8.05 Šolska TV, 9.30 Nemogoči gospod Pitt (film). 11.05 Gospodarica Vallasa. 12.00 Opoldanska redakcija. 14.00 Edgar iz Tamarracka. 14.50 Magnet — zemlja. 15:35 Popeye. 16.00 Eci, peči, pec. 16.25 Dobro glej. Nekoč je bil — človek. Spanček Zaspanček. Ljudje in živali. Družinska kronika. 16.30 16.55 17.00 17.30 18.00 Avstrija v sliki. 18.30 Čas vsliki. 19.15 Šport v ponedeljek. 20.05 Kaz and Co. 20.50 Šport. Drugi program 16.30 Kompas. 17.00 Znanost danes. 17.30 Lunarna baza Alfa 1. 18.30 Čas v sliki. 19.15 Deske, ki pomenijo svet. 20.05 Schilling. 20.50 10 pred 10. 21.20 Berlinski Chainisson trg (film). VESTNIK TV MADŽARSKA Ni sporeda 15.30 Zabavna glasba z obvestili in reklamami, 16.00 — V TOREK Z VAMI (Neposredna oddaja, v njej najprej DNEVNIK, gostje v našem studiu, javljanje reporterske ekipe, vprašanja in predlogi poslušalcev. Telefonska številka do 18.00 — 21-232!) 18.00 — SOTOČJE, 18.45 — Prijetni glasbeni utrinki, 19.00 — Prenos sporeda RLJ. TV LJUBLJANA 17.40 Poročila. 17.45 Mali pingvin, otroška serija. 18.00 Otroška folklora ČSSR: Hanča, Janko in Lucija. 18.30 Obzornik. 18.45 Obramba in samozaščita. 19.15 Risanka. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Aktualno. 20.45 Propagandna oddaja. 20.50 R. Rolland: Jean Christophe, francoska nadaljevanka. 21.45 V znamenju. Oddajniki II. TV mreže: 17.40 TV dnevnik v madžarščini. 18.00 TV dnevnik. 18.15 Palčki nimajo pojma, otroška oddaja. 18.45 Miniature za violino in klavir. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Makedon-ska ljudska glasbila. 20.25 Spomeniki revolucije; dokumentarna serija. 21.15 Poročila. 21.20 Koncert slovaškega komornega orkestra na dubrovniških poletnih prireditvah ’82 (do 22.20). TVZAGREB 17.50 Video, 18.00 Poročila, 18.05 TV koledar, 18.15 Lutke, 18.45 Miniature za violino in klavir, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Jtigosjavija in Alžir v očeh prijateljev, dokumentarna oddaja, 21.00 EPP, 21.05 Anatomija nekega uboja, ameriški film, 22.35 Dnevnik, 22.55 Pregled programa zasredo. TV AVSTRIJA Prvi program 8.00 Jutranja poročila. 8.05 Šolska TV. 9.30 Milijon za ogenj (film). 10.40 Risanka. 10.50 Čudeži zemlje. 11.15 Klub seniorjev. 12.00 Opoldanska redkacija. 14.00 Edgar iz Tamracka. 14.50 Risanka. 15.10 400.000 kilometrov in nazaj. 16.00 Eci, peci, pec. 16.25 Tudi hec mora biti. 16.55 17.00 17.30 18.00 Spanček Zaspanček. Nečak iz Amerike. Družinska kronika. Avstrija v sliki. 18.30 Čas v sliki. 19.15 Teleobjektiv. 20.00 Človek. 20.45 Novo od včeraj. Drugi program I6.3O Kompas. 17.00 Usmeritve. 17.30 Lunarna baza Alfa 1. 18.30 Čas v sliki. 19.15 Avstrijski kviz. 20.03 Dallas. 20.50 10 pred 10. 21.20 Noč v USA. 15.30 Zabavna glasba z obvestili in reklamami, 16.00 — DNEVNIK, 16.10 -Nekaj minut z .. .16.30 — Glasbena oddaja, 17.00 sporeda RLJ. Vključitev TV LJUBLJANA 18.00 Poročila. 18.05 Gusarji kapitana Gancha, brazilska otroška nadaljevanka. 18.30 Obzornik. 18.45 Ama-I terski studio: KUD PTT Ra-L dinka-Djoka Pavlovič, odda-| ja TV Beograd. 19.15 Risanka. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Reportaža o mestu Ulcinj. 20.05 Sherborne (Anglija): Igre brez meja. 21.30 Jazz na ekranu: Kvartet Dexterja Gordona. 21.50 V znamenju. Oddajniki II. TV mreže: 17.40 TV dnevnik v madžarščini. 18.00 TV dnevnik. 18.15 Padla z neba, otroška serija. 18.45 Zeleni kabaret. 19.30 TV dnevnik. 20.00 „Sa-rapalja”, brazilska drama. 20.45 Poročila. 20.50 Kultura danes (do 21.35). TV ZAGREB 17.50 Video, 18.00 Poročila, 18.05 TV koledar, 18.15 Padla z neba, otroška oddaja, 18.45 Zeleni kabare, narodna glasba, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Reportaža, 20.05 Igre brez meja, 21.30 Žene z obale, serijski film, 23.00 Dnevnik, 23.20 Pregled programa za četrtek. TV AVSTRIJA Prvi program 8.00 Jutranja poročila: 8.05 Šolska TV. 9.35 Gozdno šumenje (film). 11.15 Teleobjektiv. 12.00 Opoldanska redakcija. 14.00 Edgar iz Ta-marcka. 14.50 Živalske zgodbe. 15.10 Srečanje Jupitra in Saturna. 16.00 Nenavadno darilo. 16.30 Ostržek. 16.55 Spanček Zaspanček. 17.00 Policijska inšpekcija 1. 17.30 Družinski magacin. 18.00 Avstrija v sliki. 18.30 Čas v sliki. 19.15 Indijski prt (TV film). 20.35 Vibrafon — jazz. Drugi program 16 JO Kompas. 17.00 Deže-la in ljudje. 17.30 Lunarna baza Alfa 1. 18.30 Čas v sliki. 19.15 Kavarna Central. 20.05 Mladi Salzburg. 20.50 10 pred 10. 21.20 Ulovljeni občutki (film). 15.30 Zabavna glasba z obvestili in reklamami, 16.00 — DNEVNIK Glasbena 16.10 — oddaja, 16.30 S pesmijo in plesom po Jugoslaviji, 17.00 — Prenos sporeda RLJ. TV LJUBLJANA 17.40 Poročila. 17.45 ZBIS — M. Valjavec: Pastir. 18.00 Pot okoli sveta z osmimi notami: Kočija. 18.30 Obzornik. 18.45 Mladi za mlade: Podvigi za poletno rabo. 19.15 Risanka. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Film tedna: Zahodni svet, ameriški film. 21.25 Miniature: Jacques Prevert. 22.00 V znamenju. Oddajniki II. TV mreže: 17.40 TV dnevnik v madžarščini. 18.00 TV dnevnik. 18.15 ,,Jole, Jole”, otroška serija. 18.45 Muppet show. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Filmski večer: Sladka ptica mladosti, ameriški film (do 22.30). TV ZAGREB 17.50 Video, 18.50 Poročila, 18.05 TV koledar, 18.15 Jole, Jole, serija za otroke, 18.45 Muppet show, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Politični magazin, 21.05 Kviz, 22.05 Dnevnik, 22.25 Pregled programa za petek. . ZO (ubljanska banka Pomurska bank« TV AVSTRIJA Prvi program 8.0o Jutranja poročila. 8.05 Šolska TV. 9.30 Indijski prt (film). 10.55 Risanka. 11.05 Gospodarica Vallasa. 12.00 Opoldanska redakcija. 14.00 Edgar iz Tamaracka. 14.50 Veselje z zabavo. 15.00 Kaj se dogaja s soncem. 16.00 Eci, peci, pec. 16.25 Dobro glej. 16.30 Slike naše zemlje. 16.55 Spanček Zaspanček. 17.00 TV kuhinja. 17.30 Družinski magacin. 18.00 Avstrija v sliki. 18.30 Čas v sliki. 19.15 Vroče poletje (TV film). 20.10 Dokumentarni film. 21.00 Večerni šport. Drugi program 16.30 Kompas. 17.00 Popotovanje po Avstriji. 17.30 Lunarna baza Alfa 1. 18.30 Čas v sliki. 19.15 Lucija La-mermorska — opera. 21.50 Jour Fixe z Wolfgangom Krausom. Dopisujte v VESTNIK TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA 14.50 Umri le, če moraš, bolgarski TV film. 16.10 Naš vrt. naše dvorišče, filmska reportaža. 16.35 Ansambel »ABBA«, švedski glasbeni film. 17.25 Panonska kronika. 18.30 TV dnevnik. 19.00 Bolnica na robu mesta, nadaljevanka, 4. del. 19.45 Studio-82, kulturni tednik. 20.45 Stanovanjska legenda, reportaža. 21.10 TV dnevnik. 8.05 Za otroke. 8.55 Delta, pon. 9.20 film, pon. 15.20 Umri le, če moraš, 2. del bolgarskega TV filma. 16.55 Še enkrat, angleški glasbeni film. 17.25 Tek čez ovire, reportaža. 18.30 TV dnevnik. 19.00 Klara Feher: Morje, 2 del nadaljevanke. 19.55 Umetnina tedna. 20.00 Pravni primeri. 20.40 Glasba. 7x7 minul. 21.30 TV dnevnik. 15.05 Vrteče slike, za filmske amaterje. 15.30 Življenje letom, za upokojence. 16.00 Šola za badminton. 16.15 Otroci v hiši, 6. del. 16.50 Telešport. 17.15 Zlato našega stoletja. 18.30 TV dnevnik. 19.00 Uporna ladji, sinhronizirani angleški film. 20.35Ozadje vesti;pogledi in mnenja o javnih vprašanjih. 21.25 TV dnevnik. STRAN 21 STANOVANJSKO HIŠO z zemljo ali brez zemlje v Zenkovcih, prodam. Informacije Morčič Štefan, Zenkovci 13. M-2733 STREŠNO OPEKO, rabljeno, po ugodni ceni, prodam. Ulica ob Kanalu 7, M. Sobota. M-2734 VINOGRAD 20 arov in 12 arov sa-dovnjalta, vse novo sajeno in rodno, na lepi sončni in položni legi, z novo kletjo, primerna za stanovanje v Lendavskih goricah (elektrika, vodovod), asfalt, oddaljen 200 metrov, naprodaj. Ponudbe na upravo lista. M-2735 ZASTAVA 128 C, star 6 mesecev, prodam. Informacije tel. 22-059, od 15. ure dalje. M-2736 OVČARJE, nemške z rodovnikom, stari 10 tednov, prodam. Pucko, Renkovci 76, Turnišče. M-2738 LADO 1200 v dobrem stanju, registrirana do maja 83, prodam ali zamenjam za DIANO ali FIAT 126 P. Gerenčer, Lemerje 83, Puconci. M-2739 ŠKODO 100, generalno popravljeno, prodam. Kozic, Peskovci 25, Šalovci. M-2739 ELKA LESLI, 100 W, prodam. Strukovci 50, Bodonci. M-2741 MERCEDES 190 C, cena 30.000 din, nujno prodam. Balaško, Lendavska 17/a, M. Sobota. M-2742 AMI 8 super, naprodaj — registriran do januarja 1983 po ugodni ceni. Špilak, Bratonci 140. M-2744 KRAVO, mlado, po izbiri, prodam. Kontrola A. Zitkovci 38, Dobrovnik. M-2745 FIAT 126 P, letnik 1982, karambo-liran, prodam. Ladislav Horvat, Apače 74. M-2748 HIŠO in ute ter 3 ha zemlje prodam. Naslov na upravi lista. M-2751 MALE PUJSKE prodam. Vaneča 79. M-2752 ZASTAVO 101, registrirano do julija 1983, prodam. Šinkec, Stanjevci 81, ali tel. 21-760 int. 10, Kuro-nja do 14. ure. M-2753 DIANO GL — letnik 1977 — po ugodni ceni prodam. Kuronja, Križevci 69 v Prekmurju, tel. 21-760, int. od 10. do 14. ure. M-2753 JESENOVE DESKE, sušene, rezane, 6—7 cm, prodam. Naslov na upravi lista. M-2780 VOLKSWAGEN K 70 dobro ohranjen z novimi gumami in avtoradiom po ugodni ceni prodam. Te-šanovci 53. M-2781 MOSKVIČ karavan, star 15 mesecev, prodam. Tel. 73-205 Jože Gre-gorinčič. Prisojna cesta 1, Radenci. M-2782 V MARIBORU oddam študentki (ali dvema) sobo s posebnim vhodom, s souporabo kopalnice in kuhinje. Telefon: (062) 302-208. OVČARJE, nemške, mlade, prodam. Krajna 29/4. M-2754 ZASTAVO 101 — letnik 1973 — vozno, registrirano, prodam, za 20.000 din. Ob kanalu 18, M. Sobota. M-2755 PUJSKE prodam, Krajna 11. M-2756 J POHIŠTVO za dnevno sobo ugodno prodam. Puconci 22/a, tel. 72-509. M-2758 KRAVO, brejo 8 mesecev, prodam. Naslov na upravi lista. M-2759 ZASTAVO 101, letnik 1978, prodam. Rogan, Lendavska 17/c. M-2761 GOLF, letnik december 1979, prvič registriran januarja 1980, prodam. Petkovič, Vrtna 8, M. Sobota. M-2763 LADO standard — letnik 1973 — dobro ohranjeno z dodatno opremo ugodno prodam. Ivana Regenta 3, M. Sobota. M-2763 KAVČ, raztegljiv, dva fotelja, \ omaro, primemo za samsko sobo, in okroglo mizico s štirimi stoli prodam. Zdravko Ambruš, Križevci 73, pri Ljutomeru. In-250 OSEBNI AVTO FORD CAPRI 1300 L po ugodni ceni prodam, Ludvik Rudolf, Radoslavci 45, Bučkovci. In-249 STROJ za izdelavo betonske opeke VICKTOR, traktor DEUTZ s čelnim nakladalcem, več kub. m ga- ' brovih drv po 1-.700 din prodam. Naslov na upravi lista. M-2766 ZASTAVO 101 — letnik 1977 — zelo dobro ohranjeno po zelo ugodni ceni prodam. Godina, Pečarovci 72. M-2767 POSTELJO, francosko, in otroško zibelko prodam. St. Rozmana 8, M. Sobota, tel. 23-055. M-2770 BCS kosilnico z obračalnikom prodam. Kolman, Stahovci 24, M. Sobota. M-2771 OBRAČALNIK Maraton za kosilnico BSC prodam. Križevci 18 v Prekmurju. M-2772 MALE PUJSKE prodam. Slavic, Puconci 47. M-2773 7-arsko zazidalno parcelo v Mart-jancih prodam. Tel. 21-572 po 18. uri. M-2774 MALE PUJSKE prodam. Panonska 37, Rakičan. M-2775 126 P letnik 1978, prodam. Dušan Faršang, St. Rozmana 6, M. Sobota. M-277& KRAVO, staro 3 leta, s teletom, prodam. Odranci 156. M-2778 TRAKTOR STAYR 15 KS z vsemi priključki prodam. Naslov na upravi lista. M-2779 OSEBNI AVTO SUNBEAM PRODAM. Ogled možen popoldne. Vrazova 3, Murska Sobota. M-2800 PEČ ZA CENTRALNO KURJAVO TAM STADLER, 40.000 kalorij, malo rabljeno, prodam. Markoč, D. Slaveči 50/A, p. Grad. M-280L KRA\O, staro pet let, brejo, prodam, Ivanovci 32, p. Fokovci. M-2802 MALE PUJSKE PRODAM. Serec, Krog 161. M-2803 FIAT KOMBI 435, nov, neregistriran, 1000 KM, zaradi smrti lastnika prodam. Debelak, Cvetkova 7, Murska Sobota. M-2804 PARCELO 925, primerno za vikend in nasad, z lepim razgledom na M. Soboto in okolico, v vasi Bodonci, prodam. Informacije vsako soboto in nedeljo po 15. uri. Savo Miloševič, Štefana Kovača 17, Murska Sobota. M-2805. TAM 2001, vozen z B kategorijo, prodam. Franc Grah, Čemelavci n. h. p. Murska Sobota, telefon 23-109. M-2806 MALE PUJSKE PRODAM. Puconci 77. M-2797 NJIVO, primerno za gradnjo, in travnik, vsakega po 40 arov, 8 km iz M. Sobote, prodam. Banfi, Staneta Rozmana 15, M. Sobota. M-2798 DVOJA DVOKRILNA OKNA (160 x 100) z roletama, dobro ohranjena, prodam. Partizanska 57, M. Sobota. M-2799 NOVO HIŠO v Kidričevem naselju v Ljutomeru prodamo. Informacije pri odvetniku Tiborju Hariju, Titova 9, M. Sobota. M-2633 PEČ ZA CENTRALNO KURJAVO, novo, nerabljeno, 35.000 kalorij, prodam Cena 33.000 din. Ogled pri Županec, Radomerščak 12, p. Ljutomer. In-257 ZASTAVO 750, letnik 1971, v dobrem stanju, registrirano do februarja 1983, in gumijasti čoln prodam. Hozjan, Veržej 61. In-252 AVTO NSU 1200 C UGODNO PRODAM. Ivan Roškar, Grajska cesta 12, Gornja Radgona. M-2786 ZASTAVO 101, letnik 1979, z dodatno opremo prodam. Zlatko Devetak, Čemelavci 51 /A. M-2787 ŠKODA 120 L, rdeče barve, prevoženih 22.000 km, naprodaj. Čemelavci 19. M-2788 CISTERNO (1700 1) PRODAM. Godina, Pečarovci 72, p. Mačkovci. M-2789 MALE PUJSKE IN mlado kravo po izbiri, s teletom ali brez, prodam. Franc Horvat, Tišina 31. M-2790 NOVO HIŠO s tremi dograjenimi prostori, možna takojšnja vselitev, in več arov zemlje ter mlad vinograd, primeren tudi za vikend, prodam. Mirko Toplak, Šalovci 195 (Kutoš). M-2791 MOSKVIČ 1500, letnik 1978, prevoženih 40.000 km, prodam. Informacije po telefonu 061-347-761, interna 25 — dopoldne. M-2796 ŠKODO 1000 MB, registrirano do julija 1983, prodam. Ogled: Polana 38, p. Puconci. M-2812 STAREJŠO HIŠO v Murski Soboti prodam. Naslov na upravi lista. M-2646 MOTOR ZA R12 in druge rezervne dele prodam. Ogled vsak dan: Lojze Šumak, Vučja vas 15, Križevci pri Ljutomeru. M-2784 ŠKODO 110 L, letnik 1974, neregistrirano, prevoženih 55.000 km, prodam. Naslov na upravi lista. M-2785 PLUG FERGUSON in slamoreznico na motorni pogon in gozd (mešan les) prodam. Selo 132. M-2807 KOMBINIRANI OTROŠKI VOZIČEK in stajico prodam. Ibolya Sabo, Vrtna 8, Murska Sobota. M-2809 KRAVO in telico, staro tri mesece, prodam. Cvetkova 15, Murska Sobota. M-2810 PEČ ZA CENTRALNO KURJAVO STADLER, 30.000 kalorij, na trda goriva s posebnim toplovodnim bojlerjem skupaj ali posamezno, malo rabljeno, prodam. Sere-tin, Cankarjeva 19, Rakičan. M-2811 ZASTAVO 750 LUX, registrirano do maja 1983, po ugodni ceni prodam. Anton Benko, GrjJevci 6/A p. Križevci pri Ljutomeru. In-253. LADA 1200, letnik 1974 na prodaj. Informacije: Laki, Spodnja ulica 7, Lendava ali Integral. Le-229 Štefanu Kandalu iz Vulje gomile, ki služi vojaški rok v Sarajevu, ob praznovanju 19. rojstnega dne iskreno čestitata ter želita veliko lepih trenutkov v novem okolju,' dobrih prijateljev ter čim hitrejši povratek v domači kraj -Oče in mama. Čestitiki še pridružuje tudi stara mama. Plača po dogovoru. Zora Herceg, Zg. Bitnje 32, 64209 Žabnica. M-2749 KV KLJUČAVNIČARJA ali delavca s prakso v kovinski stroki sprejmem takoj. Ciril Vinko, Matija Gubca 39, Murska Sobota. M-2762 PEKA ZAPOSLIMO. Nedelje in ponedeljki prosti. OD PO DOGOVORU. Jožica Pock, pekarna. Apače 62, p. Gornja Radgona. M 2764 razno kupim DVOREDNI IZRUVALEC KROMPIRJA (POLJSKI), kupim. Štefan Balažič, Odranci 198, p. Črenšovci. M-2777 MANJŠO, STAREJŠO HIŠO, po možnosti z vrtom in manjšim sadovnjakom, kjerkoli, kupim. Alojz Jablanovec, Na Tratah 20, 69250 Ptuj. M-2793 STROJ ZA ČIŠČENJE ZRNJA (B1NT), KUPIM. Naslov na upravi lista. M-2747 sobe SOBO s souporabo kopalnice oddam fantoma. Daneta Sumenjaka 3, Murska Sobota. M-2769 GARSONJERO ali sobo v Murski Soboti išče profesor. Hojer, Lendavska 22, Murska Sobota, telefon 22-958. M-2794 zaposlitve DEKLE ali žensko za pomoč v gostilni (okolica Kranja), iščem. Hrana in stanovanje zagotovljena. DVA OTROKA IZ LENDAVE SPREJMEM V VARSTVO. Kovačič, Tomšičeva 3, Lendava. M-2743 PREKLIC! Preklicujem neresnične besede, ki sem jih izrekla Petru Horvatu, gostišče-Ietališče Rakičan. Jožica Gostan, Krožna 12, Beltinci. M-2768 GRADITELJI! POLAGAM vse vrste Keramičnih; ploščic in opravljam druga zidarska dela. Vprašati pri Dundeku, Cankarjeva 87, M. Sobota. M-2783 POSEBNO OBVESTILO! Cenjene stranke obveščam, da je kozmetični salon zaradi koriščenja letnega dopusta v času od 19- 8-do 10. 9. ZAPRT. Ibolya Szabo, Lendavska 8, M. Sobota. M-2809 Tvoje roke pridne, dom so nam zgradile, a v njem je zdaj praznina ... V SPOMIN 5. avgusta mineva žalostno leto, odkar je neusmiljena usoda pretrgala utrip srca in nas je brez slovesa zapustil dragi mož, atek, stari ata in brat Aleksander Celec iz Sotine Ni tire, ne dneva, da se te ne bi spomnili in občutili praznine, ki je nastala za teboj. V naših srcih so ostale bolečine in nezaceljene rane. Bridko je spoznanje, da te ni več, vendar v naših srcih še živiš in boš živel do konca naših dni. Vsem, ki se ga spominjate in ustavljate pri njegovem grobu, iskrena hvala. Neutolažljivi: žena Rozina, sin Franc, sin Edi z družino in hčerka Marija z družino Delovna organizacija ZAHVALA Nepričakovano nas je v 72. letu starosti zapustila naša mama in stara mama Marija Krančič ZUNANJA TRGOVINA s. p. o. Murska Sobota ABC POMURKA - ZUNANJA TRGOVINA s p. o. Murska Sobota po sklepu delavskega sveta objavlja prosta dela in naloge PRIPRAVNIKA z visoko ali višješolsko izobrazbo ekonomske smeri šivilja iz Kupšinec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste J pospremili na zadnji poti, njen grob zasuli z venci in cvetjem, nam pa izrekli sožaljL-Zahvaljujemo se g. duhovniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke, pre Slavniku KS, GD Kupšinci ter kolektivoma tovarne MURA inTMP. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Kupšinci, L avgusta 1982 Žalujoči: hčerka Malvina z možem Štefanom, vnuki Zlatko, Nataša in Aleš, sin Karel z ženo Nado in hčerko Anito Kandidati morajo imeti odslužen vojaški rok in vozniški izpit B kategorije. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: ABC POMURKA - ZUNANJA TRGOVINA, Murska Sobota, Lendavska 9 v roku 15 dni od objave. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni od objave. i * / ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1 — Ureja uredniški odbor: Štefan Dravec (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega uredniku), Ludvik Kovač (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Janez Kurbus, Dušan Loparnik, Feri Maučec (šnort). Vlado Paveo, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo)^Branko Žunec, Gbnter Endre (tehnični urednik), Nevenka Emri (lektor). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1 — Telefon: novinaiji 21 232,21 064 in zi 323; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarskc-propagandna služba in tajništvo 21 064 in 21 383, dopisništvo Gornja Radgona tel. 74 597, dopisništvo Lendava tel. 75 085 in dopisništvo Ljutomer tel. 81 317 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Celoletna naročnina 375,00 din, polletna 188,00 din, letna naročnina za inozemstvo 875,00 din, celoletna naročnina za delovne organizacije 500,00 din. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900—603—30005 — Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50100—620—000112—25730—30—4—01176 — Cena posamezne številke 10,00 din. Tiska ČGP Večer Maribor — Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. VESTNIK STRAN 22 Marije Horvat iz Serdice se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za nesebičnop . j, v težkih trenutkih ter vsem tistim, ki so drago pokojnico pospremili na njeni zadnji P darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. Posebna zahvala g. župniku za p°& obred in pevcem za odpete žalostinke. c-mo hčet-k' Žalujoči: sin Karel.z ženo Vero, sin Mirko z ženo Treziko, sin Vinko z ženo Em«, Marija in Terezija, vnukinje in vnuki z družinami ter ostalo sorodstvo ____—' VESTNIK, 5- AVGl^^ Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči, tam solnce sreče ti ne vgasne, resnice solnce ne stemni. (S. G.) ZAHVALA Ob boleči in hudi izgubi naše ljubljene mame, tašče, babice in prababice V SPOMIN na našega dragega Jožeta Balerja iz Sebeborec Marije Toth iz Očeslavec Mineva prvo leto, odkar te ni več med nami, toda spomin na tebe bo ostal ' vedno v naših srcih. Hvala vsem, ki te niso pozabili. TVOJI DRAGI V SPOMIN Čas beži, ne izbriše solza in bolečin. 26. julija mineva četrto leto, odkar nam je usoda iztrgala iz naše sredine dragega moža. Janeza Vratariča iz Martjanec št. 69 Odšel je tiho, poln dobrot in upanja, meni pa je ostala nepozabna bolečina. V sem, ki se ga spominjate, sočustvujete z menoj in obiskujete njegov tihi dom — iskrena hvala! Neutolažljiva žena Gizela. S cvetjem ti grob krasimo v trajno ljubezen in spomin, cvetje s solzami svežimo, a v srcu je polno bolečin. V SPOMIN 29. avgusta mineva žalostno leto, odkar je prenehalo biti plemenito srce našega dragega komaj 29-letnega sina in brata Štefana Korpiča KOVAČA. * iz Šulinec 39 Tvoja ln ^e^as ne solze ne ublažijo težke bolečine ob krutem spoznanju, kako težko nam je brez tebe. 'gledam01110®0 Prerana smrt je pustila v naših srcih veliko praznino in globoko rano. S solznimi očmi Nojo gomilo in se zavedamo resnice, da te ne bo nikoli več med nami, ostal pa boš v naših mislih in srcih do konca dni. Zalujof:. mama, oče, brat Evgen z ženo Jolanko, sestri Anica in Zlatica z možema, nečaka Jožica in Zlatko ter ostalo sorodstvo. ZAHVALA Po dolgi in težki bolezni nas je v 74. letu starosti zapustil naš dragi ata in stariata Jože Ficko- iz Vidonec se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom, ki ste jo v tako velikem številu spremljali na njeni zadnji poti, darovali številne vencenn cvetje ternam izrazili ustno ali pismeno sožalje in sočustvovali z nami. Hvala organizacijama ZB Videm in OZB Negova, govornikoma Francu Baletu in predstavniku KS Ivanjci Alojzu Zupanu. Hvala g. duhovnikoma za spremstvo in lepo opravljen obred, cerkvenemu pevskemu zboru in oktetu podjetja Elrad'za odpete žalostinke, trgovskemu podjetju Mercator Sloga, Gomja Radgona, kolektivu trgovine Vrelec Radenci in kolektivu Avtoradgone ter tov. Lojzki Potočnik, Zofki Bale inpionirjem OŠ Gornja Radgona. Posebna zahvala dr. Miranu Ostanu, za dolgoletno in požrtvovalno zdravljenje. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči: VSI NJENI Tiho in brez slovesa nas je po dolgotrajni bolezni v 72. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče in stari oče Mirko Miholič iz Kobilja 225 Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste dragega pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, sočustvovali z nami, nam izrekli ustno ali pismeno sožalje, njegov grob pa zasuli z venci in cvetjem. Posebna zahvala zdravnikom in medicinskemu osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu, g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, gasilcem ter govorniku KS za poslovilne besede. Kobilje, Logatec, Francija, 20. 7. 1982 Žalujoči: žena Angela, otroci Pišta z ženo, Katica z možem in Eržika z možem ter vnuki ZAHVALA Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je komaj v46.1etu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče, brat in zet JožeJošar iz Petišovec Med nami je nastala praznina, v naših srcih bolečina. Težko je spoznanje, da ‘e ni več in nadvse boleča je resnica, da te nikoli več ne bo. Naše misli so pri tebi in tvoj dragi lik ostane v naših srcih do konca dni. Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in govorniku INA-Nafte, godbi, duhovniku za pogrebni obred ih pevcem za odpete žalostinke. Iskrena hvala tudi vsem, ki ste darovali vence in cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Petišovci, 19. 7. 1982 Žalujoči: žena Sidonija, hčerki Marta z družino, Helena, sin Tibi, brat, sestre, tašča in ostalo sorodstvo lrenutkih k J^emo vsem sorodnikom Sosedom, znancem, ki so nam v teh težkih zadnji p0lj। orKoIi pomagali in nam izrekli sožalje, dragega pokojnika pa pospremili na Zahvala g ”mU Podarili vence in cvetje ali na kak drug način počastili njegov spomin. Poslovilne bZU?ri U Za P°8re^n* obred- pevcem za odpete žalostinke in govornici za esede. Posebna zahvala zdravnikom in zdravstvenemu osebju za dolgotrajno zdravljenje in za lajšanje bolečin v času bolezni. Vidonci, 16. 7. 1981 Žalujoči: sin Rajmund in hčerka z družino ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage 76-letne mame in sestre Ni več tvojega smehljaja, pozdrava ne. ne toplega pogleda . . . ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in sestre Marije Kokol z Melinec Terezije Sapač iz Beznovec v časumenet vsem sorodnikom, dobrim sosedom in znancem, ki so jo obiskovali vence jn . o ezni in j° v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali Pekočih n^6, narn Pa ‘zrekl* sožalje. Hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih a Pomoč. g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem-za odpete žalostinke in Mariji Maček za poslovilne besede ob odprtem grobu. Beznovci. 25. 7. 1982 Žalujoči: sinova Ludvik in Bela Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so jo posprem ili na zadnji poti, nam izrekli sožalje, ji poklonili vence in cvetje ter sočustvovali z nami. Hvala* kolektivoma Beltinka iz Beltinec, ABC Pomurka iz M. Sobote za podarjene vence, govornikomti za poslovilne besede ob odprtem grobu. Prisrčna zahvala oktetu iz Veržeja, moškemu pevskemu zboru iz Beltinec ter mešanemu pevskemu zboru z Melinec za odpete žalostinke ter g. kaplanu za opravljeni pogrebni obred. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Melinci. Beltinci, Veržej. Ižakovci, Gančani, Maribor. Zagreb 23. julij 1982 Žalujoči: otroci Pavla, Rozika, Marija. Matija in Jože z družinami, sestra Pavla, bratje Jože, Janez in Polde ter ostalo sorodstvo 5. AVGUSTA 1982 STRAN 23 v besedi in sliki po pomurju MALI NOGOMET PETANJCI IN ROMAH ZMAGOVALCA okolico bloka Koristna izmenjava otrok Feri Maucec mi vtisti Feri Maučec okrog 2.000 dinarjev pa so prispevali stanovalci. V načrtu imajo še izpopolnitev otroškega igrišča. Tako je danes okolica stanovanjskega bloka v Kocljevem naselju 1 v Beltincih lepo urejena in je lahko zgled stanovalcem nekaterih drugih blokov, ki se kaj malo zmenijo za okolico v kateri živijo. V mednarodnem taboru otrok v Balatonberenyu imajo tudi pester kulturni in športni nropntm. Igrajo prijateljske tekme v nogometu, rokometu in košarki, učijo se plavati, izdelujejo ročna dela ter prirejajo druga srečanja. Pripravljajo tudi svoje dneve. Tako so otroci ob pomoči vzgojiteljev pripravili prejšnji ponedeljek jugoslovanski dan, na katerem so prikazali vrsto zanimivosti. Ob tako zanimivem in pestrem vsakdanjiku so se otroci hitro vživeli v novo okolje in se otresli'domotožja, prav gotovo pa se bodo v domači krai vrnili z lepi- Partizan Tišina je pripravil turnir v malem nogometu, katerega J udeležilo 13 ekip. Zmagala je ekipa Petanjec in osvojila pokal v trajno ias pred prvo ekipo Gradišča in drugo ekipo Gradišča. . . Na turnirju v malem nogometu, ki je bil v Borejcih pa je zmagala eKi pa Romah pred Krajno in Skakovci. Vrsto let je bila okolica stanovanjskega bloka v Kocljevem naselju 1 v Beltincih zanemarj ena in obrasla s koprivami, kar vsekakor ni bilo v čast temu kraju. Na pobudo dr. Zvonka Knaflja, takratnega predsednika hišnega sveta,- pa so se stanovalci odločili, da bodo okolico blokauredili. Pripravljeni, da opravijo vsa dela sami, so Že nekaj let letujejo otroci iz soboške občine v Balatonberenyu na Madžarskem, kier je mednarodni tabor. Tudi letos letuje ob Blatnem jezeru 28 otrok iz soboške občine. Poleg njih pa so v taboru še otroci iz Avstrije, Bolgarije, Češkoslovaške, Sovjetske zveze in Madžarske. Gre za izmenjavo otrok, saj madžarski otroci v zameno letujejo pri nas v Baški na otoku Krku. Ob našem obisku v Ba-latonberčnyu smo se pogovarjali z Zlatko Benčič, ki je vodja skupine naših otrok s strani Madžarske, Marijo Peilschmidt, pedagoškim vodjem in nekaterimi otroci. Po- zaprosili za ppmoc pri nabavi zemlje, semena za travo in grmičevja na stanovanjski skupnosti v Murski Soboti in v krajevni skupnosti Beltinci. Zlasti slednja je, pokazala veliko razumevanja saj je poskrbela za potrebno zemljo, stanovanjska skupnost pa je prispevala denar za nabavo semena in grmičevja. Tako so se stanovalci bloka v Kocljevem naselju lotili dela, splanirali zemljišče z obeh strani bloka, posejali travo in nasadili grmičevje ter uredili malo otroško igrišče (peskovnik in gugalnico). Tako je okolica bloka dobila povsem novo podobo. Potem so kupili še motorno kosilnico, kije potrebna za vzdrževanje okolice. Pretežni del sredstev je dala Konec tega tedna bo v okviru prireditev letošnjega 12. folklornega festivala v Beltincih nastopila v soboto, 7. avgusta ob 19. uri, na prireditvenem prostoru v beltinskem parku, skupina mažoretk iz Houdana v Franciji. Mladenke, ki so v poletnih počitnicah na potovanjih in gostovanjih po Evropi, smo pred leti že videli v Beltincih in nekaterih drugih krajih Pomurja in tako bo tudi tokrat. F. M. Na mladinski delovni akciji Čakovec 82 je tudi deset ruskih brigadirjev, študentov iz Minska. Od teh sta dve tudi dekleti. V sredo, 28. julija, so obiskali Mursko Soboto. Sprejeli so jih Geza Farkaš, Henrik Mežnar, Ivan Smodič in Stanko Kerčmar. V dveh urah so si ogledali Mursko Soboto, obiskali grobnico rdečearmejcev ter položili cvetje na njihov grob, si ogledali spomenik na Trgu zmage ter Pokrajinski muzej. vedah so nam, da je bivanje ob Blatnem jezeru prijetno in koristno, saj se otroci med seboj spoznavajo in navezujejo prijateljske stike, spoznavajo navade drugih, se učijo plesov in pesmi, gojijo raznotere dejavnosti in razvijajo bratstvo med narodi. Prav slednje je zlasti pomembno v današnjem razburkanem svetu, ki je poln grozot in trpljenja po vsem svetu. Otroci iz soborke občine so v času letovanja že našli vrsto prijateljev iz raznih držav, s katerimi bodo gojili prijateljske odnose tudi pozneje, ko se vrnejo na svoje domove z dopisovanjem ali obiski. v akciji varčevanja z energija MURSKA SOBOTA POD VODO V soboto proti večeru je Pomurje ponovno zajelo močno neurje z dežnim nalivom in nevihto. Najhujše je bilo v Murski Soboti, kjer se je zaradi obilnih padavin napolnila kanalizacija, voda pa se je razlila v kletne prostore raznih objektov in ogrožala družbeno imovino. Na soboški UNZ in v hotelu Diana je gladina vode dosegla višino enega metra. Tako so soboški gasilci v razburjeni noči intervenirali kar15-kratvse do enih zjutraj. Pri boju z vodo so se jim pridružili gasilci iz Cernelavec, Puconec in IGD Mesne industrije. S črpanjem vode so preprečili, da se ta ni razlila v ostale prostore, kotna primer v likalnici hotela Diana, od koder je tudi posnetek. Štefan Abraham.