PRIMORSKI DNEVNIK C?8 Račana v gotovini ^Postale I gruppo Cena 90 lir Leto XXVIL Št. 194 (7982) TRST, sobota, 21. avgusta 1971 NOBENEGA SPORAZUMA V BRUSUU 0 KRIZI DOLARJA Menjalni tečaji ostanejo nespremenjeni V ponedeljek odprtje valutnih tržišč Skladni ministri EGS se bodo ponovno sestali v Bruslju 13. septembra -15. septembra sestanek da bodo v ponede-,.n°vno odprli menjalna tr-'•illjj *°. zaprta pretekli poki) , . ziutraj, potem ko je Ni-^I|H, *,n° ukinil konvertibilnost 'tli l* zlat°- blr,| Useljskeg zasedanja je ra-V|«rn Va^ino udeležencev, predal » * Vje tiste zahodnoevrop-?*. |({ Ppdarske in finančne kro-'< jJ'«110 v Nixonovih finančnih *,rHg,t °®ar*kih ukrepih veliko ne-'kln«, la gospodarski razvoj za-r°Pskih držav. Sli,,JaklWčku zasedanja so v b "Uročili, da bo 15 septem-C* tak° imenovane «sku- kv se Pravi predstavni- najbolj industrializirali,, av na svetu. Poleg tega so ..n PO NIXONOVIH UKREPIH Siri se odpor proti Zmrznjen ju plat in cen SJ>GT°N, 20. - V ZDA se jbiiH ® Woti notranjim konjunk-J I>0 *^“®Pom predsednika Nixo-J*, ^ Plačnem stališču sindika- cVav hhnadaijevali S Stfvka- bkij^. v lin je Nixon pozval naj , jtavke v prihodnjih 90 Ibstotj (, danes guverner Teksasa Pie 0,^ izjavil, da je zamrz k1 in , ‘n cen krivičen, nepo-; Pond-^uresničljiv ukrep. Smith v kvlia ’ da ne bo sodeloval pri ih^tavi nju Nixonovih ukrepov, ki 1 8robo kršitev zakona * reksasa. S sina«ele hiše Ziegler je na i^štja nikatov in teksaškega gu-1Z| Proti zamrznjenju cen ip ih . nalili mujenj m vv»» ** /Ijaviii ' da bodo vladne sklepe ie v vsej ie t,,^utno v Teksasu, je dejal, Vsel državi. Nixon pa te,,utn° v Teksasu, je dejal j^bej verjeti, da bo teksaški &Ni«,tv samovoljno ignoriral C1 teS cen in plač in je po-* 1 zve K° Prebivalstvo naj sode-ezno upravo J^cjia za dvojezične na Koroškem I? s° i, 2(*’ ~ Po aKencijskih ve-t ”a re,ek'° noč raztrestll mla-let«k ,0®iu južne Koroške šte-H ^ v slovenščini, nemščini i Nov# ’ v katerih zahtevajo, da ■,'bskj j° Postavijo v teh krajih l N i,. " nemški krajevni nazivi, A, / živl slovenska manjšina, k™'šili „„ rrno barvo so bili prekini ^elepiii *•> h.C',S|n' napisi, nemška imena z lepaki. običajnega sestanka vseh vodilnih romunskih struktur je prišlo po razgovoru, katerega je imel Ceau-sescu s sovjetskim veleposlanikom v Romuniji. Očitno gre za odgovor na obtožbe, da vodi osebno politiko. Gromiko v Vzhodnem Berlinu MOSKVA, 20. - Agencija TASS je sporočila, da je sovjetski zunanji minister Giomiko obiskal Vzhodni Berlin, kjer se je sestal s tajnikom partije Honeckerjem in zunanjim ministrom Wincerjem, prisotni pa je bil tudi sovjetski veleposlanik Abrasimov. Razpravljali so o berlinskem vprašanju Po vesteh iz Bonna naj bi štirje veleposlaniki dosegli načelni sporazum o novi ureditvi odnosov med obema Berlinoma. Treba pa je še pojasniti nekatera vprašanja, ki so lahko v prihodnosti predmet različnih interpelacij in pri čemer gre zlasti za ustanovitev sovjetskega generalnega konzulata v Zahodnem Berlinu. mednarodne trgovine in plačilnih sredstev spremeniti mednarodni mo netarni sistem na osnovi menjalne paritete. Po povratku v Rim je zakiadni minister Ferrari Aggradi izjavil, da je treba oceniti zasedanje ministrskega sveta EGS v Bruslju predvsem kot začetek dolgotrajnega in obveznega dela, s katerim je treba nadaljevati v prihodnjih tednih. Kot so sklenili zakladni ministri EGS v Bruslju, bodo v ponedeljek ponovno odprli menjalna tržišča. Ker se na zasedanju niso dogovorili o novem menjalnem režimu zahodnoevropskih valut do a-meriškega dolarja bodo posamezne države, po sinočnjih vesteh uveljavile sledeči odnos do dolarja. ITALIJANSKA LIRA: uradni tečaj lire ostane nespremenjen, kot je bil pred ponedeljkovo zaporo menjalnega tržišča, in sicer 625 lir za dolar. NEMŠKA MARKA: obdržala bo svoj nihajoči tečaj, ki ga je zahodnonemška vlada Uveljavila preteklega maja. FRANCOSKI FRANK: Francozi so se odločili za dvojni tečaj svoje valute: stalen tečaj, ki bo veljal za trgovinske posle; za gibanje kapita-lov pa nihajoči tečaj po zakonu povpraševanja in ponudbe. ŠTERLING : v Londonu še niso točno določili menjalnega tečaja. Govor pa je, da bodo baje uveljavili zelo o-mejen nihajoči tečaj do dolarja, in sicer v mejah do 3-4 odstotke navzgor ali navzdol. HOLANDSKI GOLDINAR : njegov tečaj ostane še vedno nihajoč, kot so sklenili preteklega maja. BELGIJSKI FRANK: prilagodil se bo francoskemu menjalnemu režimu z dvojno menjavo. Ferrari Aggradi je poudaril, da bi bilo nevarno pričakovati, da bi lahko v kratkem času rešili tako zapletena vprašanja. Potem ko je priznal, da je prišlo med razpravo do nasprotujočih si stališč v nekaterih osnovnih točkah med posameznimi člani skupnosti, je po- udaril, da je važno, da je prišlo med šesterico do novega ozračja in do prepričanja, da je treba vsa sedanja vprašanja enotno rešiti v dogovorjenem času. Guverner »Banca dltalia* Carli, ki se je udeležil pogovorov v Bruslju, je ob povratku v Rim izjavil časnikarjem, da »včerajšnje zasedanje gotovo ni bilo uspešno*, ker Evropa «ni uspela doseči sporazuma, s katerim bi se lahko predstavila pred svetom*. Zelo kritično je ocenil zaključke zasedanja zakladnih ministrov predsednik kmetijske komisije gospodarske skupnosti Manshold. Dejal je, da so zaključki zasedanja »hud udarec za EGS*. Manshold je ugotovil, da je evropska šesterica v Bruslju izgubila veliko politično priložnost in poudaril, da je sedanji položaj izredno škodljiv za evropski kmetijski trg. Tudi zahodnonemški minister za gospodarstvo Schiller je ob povratku v Bonn izjavil «da je Evropa izgubila izredno priložnost*. Obžaloval je. da na zasedanju ni prišlo do konkretnega sporazuma. V Bonnu so pričakovali, da bodo Nixonovi ukreni zadostni vzrok, da bodo predstavniki evropske šesterice v Bruslju sprejeli učinkovite ukrepe za reformo mednarodnega monetarnega sistema. Edina pozitivna točka bruseljskega zasedanja, je dejal Schiller, je dejstvo, da je bil nihajoči tečaj marke dejansko uradno priznan. Popolnoma drugačnega mnenja je seveda francoski finančni minister D'Estaing, ki je v Parizu izjavil, da bruseljsko zasedanje ni bilo neuspešno. Francoski minister je dejal, da je treba načeti in reševati z realizmom sedanji mednarodni monetarni peložaj. V Londonu pa so izrazili zadovoljstvo, ker je bilo Veliki Britaniji omogočeno. da se je udeležila zasedanja gospodarske skupnosti in da je bilo sklenjeno, da je treba v bližnji prihodnosti sprejeti skupne ukrepe na mednarodnem monetarnem področju, ki bodo veljali tudi za bodočnost. REAKCIONARNA VSTAJA V BOLIVIJI PROTI T0RREZ0V1 VLADI OBOROŽENI DELAVCI IN ŠTUDENTJE PROTI VOJAŠKI ZAROTI V BOLIVIJI Napredna vlada generala Torreza je pozvala delavstvo in mladino, naj «branita revolucijo» - Zarotniki trdijo, da nadzorujejo polovico države - Pohod rudarjev na Santa Cruz Bolivijski predsednik Torrez LA PAZ, 20. - V Boliviji vlada stanje pripravljenosti. Oddelki vojske in izbrane enote »rangerjev*, ki so jih vežbale enote ameriške obveščevalne službe, so organizirali vojaško vstajo proti revolucionarno-nacionalistični vladi generala Torreza, katerega podpirajo delavci in študenti. La Paz je trdno v rokah vladne vojske, kateri so se pridružili oboroženi delavci in mladina. Rudarji v Cataviju in Siglo Veinte pa so pripravljeni napasti zarotnike v njihovih gnezdih. Vesti iz Bolivije so protislovne. Zarotniki, ki jih vodita »falangist* Mario Guiterrez in general Hugo Banzer Suarez zatrjujejo v oddajah svojih radijskih postaj, da nadzorujejo že južnovzhodno polovico Bolivije in da se pripravljajo na pohod proti prestolnici. V La Pazu pa je sindikalna centrala sklicala množično zborovanje delavcev »v o-brambo revolucionarnih dosežkov* in BO TRIDNEVNEM SESTANKU V DAMASKU Sadat, Gedafi in Asad podpisali ustanovno listino arabske zveze Predsedniki so se ponovno sestali z Arafatom - Ustanovitev zveze bo maralo potrditi prebivalstvo republik z referendumom 1. septembra DAMASK, 20. — Predsedniki treh arabskih republik — Sadat (Egipt), Gedafi (Libija) in Asad (Sirija) — so po tridnevnih pogovorih podpisali ustanovno listino' »Zveze arabskih republik*, ki po vezuje Egipt, Libijo in Sirijo. U-stavo bo moralo potrditi še prebivalstvo z referendumom, ki bo potekal v vseh treh republikah istočasno, to je 1. septembra. Sadat, Gedafi in Asad so se zadnjič sestali davi. Srečanje je trajalo samo eno uro. Očitno so se predsedniki morali zediniti samo za manjša vprašanja, medtem ko so besedilo ustanovne listine in druge pogoje obdelali že v preteklih dneh. Ob zaključku dela in pred objavo skupnega uradnega poročila so se predsedniki še enkrat sestali s predsednikom palestinskega gibanja Jaserjem Arafatom. V skupnem zaključnem poročilu se ne omenjata sirsko-jordanska kriza in nasprotje med Hu=emom Siev obišče SFRJ i, , ' sovjetskih diplomatskih °*'0V v ®C0Rra^u SAD: 20. — Po vesteh iz nJit veleposlaništva, ij; i obifoagencija ANSA, je ta,, •'■dsk generalnega tajnika KP (Juriji ^režnjeva septembra v tj, ’ do 0l . v1 * še določen točen da-Su 's^a Pa bo najbrže prišlo {K eS^a'____ ,n parlament ^ 20. — Romunska % ni in državni organiz- mi v žJ^iša sklepa, ki sta razdobiu spreje13 Hv!^Ve pnsbe zunanje politične za sk‘ep o programu k Sor,i8v s°delovanja in inte-<%nii,Tlstičnih držav, kar pa •» •-raiAitn nP- sV" Povezala z zaščito ne-suverenosti vseh dr- Vojski ?cu v Azijo in predvsem "bi ’ kai' je «v skladu z o-V 'atel' desetega kongresa v hwrtije' da je treba te-C>h ,0ju Prijateljstva in so-V Vsemi socialističnimi dr- da uradnega poročila je Sih®artii0 lzraZaio centralni kolta. 9 i„ Je’ državni svet tvarin- •w„ ir,Tv .državni svet (parla-•Htj L (ja 'n,strski svet svojo od V 0b$tni„?e b°do t-udili premo-\> Jf',6 razlike in utrditi !(k. ter l a socialističnimi drža-Firtjj^unističnimi in delav- "epričakovanega in ne- Ferrari Aggradi (desno) v pogovoru z zahodnonemškim ministrom danju v Bruslju za gospodarstvo Schillerjem na zase- ter palestinskimi gverilci, čeprav so predsedniki treh arabskih držav med pogovori za ustanovitev nove zveze posvetili precej pozornosti in časa tudi vprašanjem s tem v zvezi, kot dokazuje ponovno srečanje z Arafatom. (Predsednici so se že pogovorili s Dalestinskim leaderjem v začetku sestanka, ko so prekinili skupne razgovore, da so se lahko zadržali vsak posebej z Arafatom). Po slovesnosti za podpis listine je egiptovski predsednik Sadat odpotoval v Sau-dovo Arabijo, na obisk kralju Fejsalu. Spremlja ga član CK organizacije za osvoboditev Palestine Hasan Khaled. »Cilj komaj ustanovljene zvezne države — ki naj ta postala jedro celotne arabske združitve — je o-svoboditev zasedenih arabskih o-zemelj,* se glasi skupno poročilo, »ne bo miru, ne pogajanj s sionisti, ne odstopov arabskih ozemelj, tudi ne bo trgovanja s palestinskim bojem. Poskus, da bi se palestinsko osvobodilno gibanje odpravilo, bo propadel, ker tako hoče arabsko ljudstvo, ki namerava osvoboditi svojo zenjljo in obnoviti svoj ponos.* Sirski predsednik Asad je glede komaj ustanovljene zveze izjavil, da predstavlja važen napredek za skupno arabsko združitev, medtem ko so ZAR, Sirija In Libija na avantgardi omenjene združitve, kar popolnoma odgovarja željam arabskega ljudstva. Nekaj izjav je podal tudi uradni glasnik konference in sirski podpredsednik Mahmud Ajubi. »Zveza je odgovor na izraelski napad,* je dejal, »boj se bliža in bojevali se bomo, naš cilj je osvoboditev zasedenih arabskih teritorijev.* Dodal je še, da so Sadat, Gedafi in Asad razpravljali o ameriški prisotnosti in politiki na Bližnjem vzhodu ter obsodili washingtonsko podporo Izraelu. Ustanovna listina je sestavljena i iz treh poglavij in sedem člertov. ! Naslovi poglavij so; osnovna nače-I la Zveze arabskih republik; področje, inštitucije in finance Zveze; | splošne in prehodne norme. laiiiiimiiiimimmiiiiiiim Zaskrbljenost italijanskih gospodarskih krogov v zvezi z monetarnim položajem Zakladni minister se je po povratku iz Bruslja sestal z guvernerjem Carlijem RIM, 20. — Popoldne ob 16.45 se je vrnil iz Bruslja zakladni minister Ferrari Aggradi skupaj s pod tajnikom za zunanje zadeve Pedini-jem, guvernerjem Banca dTtalia Carlijem in drugimi osebnostmi. Takoj popoldne ie že sledil sestanek z generalnim ravnateljem za zaklad Miamijem in guvernerjem Banca dTtalia Carlijem o mednarodnem finančnem položaju ter o posledicah za stanje na italijanskem valutnem tržišču. Jutrišnji «Avanti» objavlja uvodnik, v katerem pravi, da je prišlo v Bruslju do razkola ter do dveh ostro ločenih stališč, ki škodujeta evropski skupnosti. «Avanti» pravi, da bi lahko uveljavili znotraj skupnosti fiksno menjavo, kar bi izklju- čilo dolar iz trgovinskih operacij med šesterico. Sedaj se bo šlo naprej v popolni temi, ko se ne razpolaga z nobenim sredstvom, da bi prisilili ZDA, da umakne svojo protekcionistično uvozno carino. Vse kaže, da bodo vse valute revalvirali in da je to tudi pot, ki jo bo sledila Italija. V tej zvezi se trdi, da lira ne bo prizadeta nad 3-4 odstoktov. Dejanska pa je treba te odstotke prišteti novi io odstotni carini pri izvozu italijanskega blaga v ZDA in gre skupaj za 13-14 odstotkov. Istočasno pa se je treba tudi vprašati, kako bo italijanski osrednji banki uspelo preprečiti preveliko ovrednotenje lire. To se lahko naredi samo na ta način, da se na veliko kupujejo do- larji, s čimer se seveda veča delež rezerv v dolarjih in torej v valuti, katere vrednost nujno pada. Predsednik Confindustrie ini. Lombardi je glede zaključkov finančnih ministrov dejal, da gre tudi za objektivne težave, ko ie treba upoštevati različni položaj v raznih državah. Izrazil je upanje, da sklepi posameznih vlad ne bodo predstavljali zaprek za mednarodno izmenjavo Rešitve niso samo monetarnega značaja, temveč je treba odstraniti tudi ukrepe, ki 0-meiujejo uvoz v ZDA. Predsednik združenja industrije volne inž. Botto je obrazložil predsedniku vlade izredno resne posle dice zaradi ameriških ukrepov in negativne perspektive italijanske industrije volne, ki le že sedaj v resnih težavah. V Milanu pa se je sestal izvršni odbor vsedržavnega združenja italijanskih proizvajalcev čevljev, ld pravijo, da predstavlja njih izvoz eno četrtino vrednosti celotnega italijanskega izvoza v ZDA in da je 33 odstotkov proizvodnje čevljev bilo usmerjene na ameriško tržišče. Sedaj je ta industrija v nevarnosti in zlasti številne tovarne na področju Toskane in Mgjjf. • • • RIM, 20. — Novembra bo obiskal Italijo britanski finančni minister sir Anthony Barber, ki se bo raz-govarjal s predstavniki italijanske vlade o odnosih med obema državama in o odnosu Velike Britanije do EGS. Evropski sindikati o monetarni krizi PARIZ. 20. — Dobra desetina evropskih sindikalnih konfederacij in med njimi tudi italijanski UIL in CISL je izdala skujmo sporočilo, v katerem opozarjajo na resne nevarnosti, ki grozijo zaradi svetovne monetarne krize. V poročilu je nadalje rečeno, da predstavlja sedanja kriza nevarnost za mednarodno trgovino in gospodarski razvoj, da lahko vodi k mednarodni trgovinski vojni z nepopravljivimi posledicami ža zaposlitev in za življenjsko raven. Sindikalne organizacije trde. da morajo industrijsko razvite države izdelati skupno stališče ter nato, da se ne more rešiti osnovnih vprašanj, ki jih je sprožila kriza z nacionalističnih stališč temveč upoštevajoč skupne interese. Med jx>dpdsniki so tudi TUC iz Velike Britanije, nemška organizacija DGB in francoska »Force Ou-vriere*. TIRANA, 20. — Albanski dnevnik »Zeri i populit* objavlja pod naslovom »Lažniva enotnost in vrsta nasprotij* oster komentar o zasedanju sveta za medsebojno pomoč v Bukarešti. Albanski list piše, da je šlo za poskus sovjetskih revizionistov, da bi z etiketo integracije dosegli svoje neokolonialistične cilje. NEW YORK, 20. — Včeraj so se sestali delegati ZDA, SZ, Francije in Anglije v OZN. da bi razpravljali o jioložaju na Bližnjem vzhodu. Ameriški delegat je jx>ročal o obisku ameriškega državnega podtajnika Josepha Sisca v Jeruzalemu. jjoziva ljudstvo k mobilizaciji. Vojaška vstaja je izbruhnila ▼ mestu Santa Cruz, ki je oddaljeno skoraj tisoč kilometrov od prestolnice. Pridružile so se ji vojašk# enote in «rangerji» v Cochabami in mestu Tarija Unida. Zarotniki trdijo, da popolnoma nadzorujejo položaj na tem področju, medtem ko poročajo vladne radijske postaje o pouličnih spopadih v Santa Cruzu Druga radijska postaja, ki so jo zasedli delavci in študenti po pozivu sindikalnih central, pa trdi, da so se v Santa Cruzu organizirale manjše »jjolgverilske* skupine, ki ovirajo priprave zarotnikov. Ti so medtem sporočili, da so generala Banzerja Suareza imenovali za predsednika republike. V La Pazu je general Torrez, ki skupaj z dvema častnikoma in posvetovalno ljudsko skupščino ter podjx)ro delavskih in študentskih množic že tretje leto vlada v Boliviji, prebral po radiu proglas vsem revolucionarnim množicam, naj se strnejo okoli svoje vlade in branijo »dosežke revolucije*. Dejal je, da vlada nadzoruje položaj v vsej državi, vendar je oklical izredno sta* nje. Za zarotnike je rabil izraz «fa* šisti*. V Cochacambi so medtem sindikalne centrale oklicale splošno stavko. Po zadnjih vesteh naj bi vojska, ki sledi ukazom zarotniškega štaba, nadzorovala vsa vojaška o-krožja, razen prestolnice in rudarskih centrov Oruro in Potosi. Zvečer se je predsednik Torrez sestal z načelnikom glavnega štaba vojske Requeteranom in notranjim ministrom Gallardom. Oba sta izjavila, da s- bo vladi zvesta vojska borila skupaj z revolucionarnim ljudstvom proti državnemu udaru, notranji minister pa je sporočil, da bodo organizirali splošno mobilizacijo delavcev in študentov, ld so sposobni za vojsko. Kdo so zarotniki, ne vemo. Trdijo pa, da so pristaši odstavljenega predsednika Paz Estenssora, ki je vodil filoameriško politiko dolgih 14 let. Sedanji predsednik republike, general Torrez pa je bil v vojski ujjokojen, ker je izpričeval levičarske ideje. Po državnem udaru, Id ga je proti reakcionarnemu načelniku štaba Mirandi organiziral s pomočjo delavstva in študentov so se kmalu pokazali sadovi zmerno levičarske politike, ko je dal osvoboditi zaprto gverilce in komuniste, francoskega Pisatelja Regina De-braija, prijatelja Che Guevare (tega so ubili «rangerji»), in brata gverilskega voditelja Inti Pereda, ki je tudi padel v boju proti prejšnji vojaški hunti. • i,i,i,,"»i"H"ii„iuiiii miniiu nuni PONOVNA ZAHTEVA LABURISTOV ZA SKLICANJE PARLAMENTA Oster spopad med Heathom in lynchom Bel/aška vlada Je izdala «belo knjig o» o Izvedenih reformah LONDON. 20. - V Ulstru so se danes vrstili z neverjetnim ritmom oboroženi sj»padi. podtikanje požarov in bombni atentati. Tudi seznam žrtev se vsak dan daljša; v nejasnih okoliščinah ie davi umrl komaj 16-letni mladenič. Medtem pa .je belfaška vlada izdala »belo knjigo*, ki nai bi poudarjala in IJodčrtovala vse reforme in »izboljšave*. ki jih ie vlada izvedla v zadnjih dveh letih. Londonderryjski agenti so med rednimi preiskavami našli v neki kleti umirajočega mladeniča. Skušali so ga odpeljati \ bolnišnico, že med prevozom pa je James O Ha-gan podlegel smrtnim ranam. Sklepa se, da je bil mladenič ranjen med enim od tolikih spoj>adov, nejasno pa je, kdo ga je prepeljal do kleti in ga tam zapustil. Drugi incident se je pripetil v neki katoliški četrti, ko je oborožena skupina zakrinkanih mož vdrla v neko stanovanje in ranila tri britanske vojake, ki so se komaj vrnili iz Nemčije. Omenili smo »belo knjigo* belfa-ške vlade. Dokument predstavlja u-radni odgovor raznim očitkom, ki so bili izrečeni s strani same opozicije v Ulstru in tudi v Angliji ali v Irski republiki. Dejstvo, da bel-faški vladi ni uspelo urediti odnosov med obema verskima skupno-stima, se pripisuje samo nesporazumom, ki so jih »hote povzročili razni politični tokovi*. Izven samega Ulstra je prišlo danes do dveh večjih dogodkov. Britanska laburistična stranka je ponovno zahtevala od ministrskega predsednika Heatha, naj se v začetku septembra sestane parlament, medtem pa je Heath zelo ostro odgovoril predsedniku Irske republike Lynchu, ki ga je dolžil, da skuša rešiti ulstrska vprašanja z vojaškimi ukrepi. »Izmenjava misli* med predsednikoma lahko v tem trenutr ku izredno zaostri odnose med Anglijo in Irsko republiko, lahko jia se celo zgodi, da onemogoči sreča- nje med Heathom in Lynchom, ki je bilo predvideno za oktober. Kitajski zunanji minister proti teoriji ZDA o dveh Kitajskah PEKING, 20. — Agencija »Nova Kitajska* je danes objavila izjavo kitajskega zunanjega ministra, da Kitajska ne more pristati na ameriško tezo o dveh Kitajskah v OZN. Minister pravi, da obstaja samo en razumen predlog o vključitvi Kitajske v OZN in to je predlog Albanije, Alžira in drugih šestnajstih držav, ki se nanaša na izklju- čitev Cankajškovega režima iz vseh organizmov OZN. Kitajska vlada svečano izjavlja, da se bo odločno uprla formuli o dveh Kitajskah, ali o eni Kitajski in eni Formozi in drugim podobnim absurdom. Dveh Kitajsk ni, obstaja ena sama Kitajska in Formoza je njen sestavni del, je ena izmed njenih pokrajin. Dvajset let so ZDA samovoljno vsiliie Čankajškov režim za predstavnika Kitajske v OZN, kar predstavlja brutalno vmešavanje v notranje zadeve Kitajske in žalitev OZN. HELSINKI, 20. — Danes je bilo v Helsinkih 13. plenarno zasedanje sovjetsko amerikanskih razgovorov o omejevanju strateške oborožitve SALT. «uu„„„m,■„ii,„iiiii„l„„inmll„i,murnu,,lin,I,ili„ll„„l,„mu,,.. Pomorsko poveljstvo NATO bodo premestili v Neapelj Uradna sovjetska ponudba pomoči Malti BRUSELJ, 20. — Danes je odbor za obrambne načrte sklenil, da preselijo generalno poveljstvo pomorskih sil NATO za južno Evropo z Malte v Neapelj. V uradnem poročilu je rečeno, da gre za odraz stališč malteške vlade, da se spremenijo odnosi z NATO. V Neaplju je sedaj že vojaško poveljstvo NATO in je visoki častnik tega poveljstva izjavil, da za sedaj še niso sklenili, kam točno bodo premestili omenjeno poveljstvo. Po vsej verjetnosti ga bodo premestili ali v Bagnoli, ali na otoček Nisidia, kjer je bila pred časom letalska akademija, sedaj pa je šola za prevzgojo mladoletnih. V Neaplju je sedaj že vrhovno združeno poveljstvo za južno Ev- ropo in vrhovno poveljstvo letalskih sil za isto področje, kateremu se bo sedaj pridružilo še vrhovno poveljstvo pomorskih sil, ki pa razpolaga samo s petimi ladjami in zaposluje okrog 300 vojakov in civilistov. Iz Moskve poročajo, da je agencija TASS objavila poročilo o razgovorih, ki jih je imel sovjetski veleposlanik v Londonu opolnomo-čeni tudi za Malto Mihail Smir-novski s predsednikom malteška vlade Domom Mintoffom. Sovjetski veleposlanik je izjavil, da je Sovjetska zveza pripravljena nuditi svojo gospodarsko pomoč novi malteški vladi in je v tej zvezi omenil možnost, da pošlje svojo delegacijo na otok, ali da sprejme delegacijo v Sovjetski zvezi. XH. MEDNARODNI TEČAJ 0 PREVOZIH Skupna prometna politika EGS še vedno stoji na mrtvem tiru Članice šesterice potiskajo naprej nacionalno politiko - Sestava in pristojnosti vodilnih organov V okviru XII. mednarodnega tečaja o organizaciji prevozov v Evropski gospodarski skupnosti, ki se je pričel v sredo na tržaški univerzi, sta včeraj spregovorila dva strokovnjaka, in sicer pravni svetovalec EGS dr. Raymond Bae-yens iz Bruslja in ministrski ravnatelj dr. Wemer Hennig iz Frankfurta. Dr. Baeyens je najprej orisal mednarodne pogodbe, na katerih sloni Evropska gospodarska skupnost, to je sporazume iz Pariza, Rima, Bruslja in Luksemburga, ter se nato zadržal, ob pristojnostih in poslovanju komisije EGS. Nato je objasnil sestavo, organizacijo in delovanje evropskega sveta, na koncu pa je razložil še sestavo in pristojnosti evropskega sodnega dvora. Glede poslovanja posameznih organov je predavatelj izrazil pričakovanje prizadetih dežel, naj bi bilo v prihodnje bolj prožno in hkrati tudi hitrejše in učinkovitejše. Drugi predavatelj, dr. Hennig. pa se je lotil osnovnih teženj v okviru prometne politike v Evropi ter je v tej zvezi dejal, da se skupna politika šesterice na področju prevozov razvija sunkovito in neusklajeno. Posamezne članice EGS vse preveč skrbijo za svojo partikularistične interese in se le stežka odločajo za skupne posege. Predavatelj je nato razčlenil odnose med nacionalno in mednarodno prometno politiko ter podprl svoja izvajanja s številnimi primeri iz ZDA, zahodne Evrope, evropske šesterice in Evropskega združenja za svobodno menjavo (EFTA). Omenil je tudi nekatere primere iz Švice, Avstrije in Švedske. Na koncu svojih izvajanj je predavatelj naglasil nujnost, naj bi se v Evropski gospodarski skupnosti čimprej odločili za homogeno prometno politiko, pri tem pa naj bi posamezne članice skupnosti pristale na to, da pridejo njihovi notranji interesi s prvega na drugo mesto. Danes je na sporedu predavanje o nalogah in pristojnostih evropskega parlamenta, gospodarske komisije in posvetovalnih komisij pri EGS. Govoril bo ravnatelj oddelka za razvoj prometa iz Bruslja, dr. Giinter Krauss. odpustila iz službe 23 delavcev pri samostojni električni centrali v Medunu. Delavska skupščina v Trstu sodi, da je poskus kompleksa SNIA-VISCOSA represivnega značaja in podpira zahteve delavcev »samostojne* centrale. Ker pa besede ne zadostujejo, izražajo tržaški delavci podjetja ENEL pripravljenost začeti s stavko, če bi SNIA-VISCOSA hotela »z revščino prizadeti področje, kjer je revščine že dovolj*. V zaključku svoje resolucije izražajo delavci mnenje, da morajo v zadevo poseči tudi pristojne javne oblasti in uprava državne družbe ENEL. ker so soodgovorne za nastali položaj. Pripomniti moramo, da se delavci »samostojne* centrale v Medunu borijo za popolno nacionalizacijo tudi teh manjših samostojnih obratov. V torek seja deželnega odbora V torek, 24. avgusta, se bo ponovno sestal deželni odbor. Na dnevnem redu so predvsem vprašanja upravnega značaja. Do povratka predsednika Berzantaja, ki se te dni mudi v Avstraliji oziroma v Argentini, bo seje deželnega odbora vodil podpredsednik Moro. Medtem ko so pri Korošcih fašistični pobalini pomazali dvojezično tablo, je sladoledar ob Nabrežju čutil potrebo, da svoje blago reklamira tudi v jeziku domačinov in turistov z onstran meje, zaradi česar je na svoji stojnici napisal poleg gelati in eis tudi sladoled TURISTIČNA SEZONA V POLNEM TEKU PO KRAJŠEM PREMIRJU NA CESTAH PREDVIDEVAJO NOV NAVAL VOZIL Včeraj spet porasel promet na mejnih prehodih Z zaključkom velikošmamskih praznikov je nekoliko popustil tudi izredni promet po naših cestah. Veliko ljudi je že zapustilo udobne letovi-ščarske kraje, kjer je preživelo počitnice in spet zasedlo svoja delovna mesta v tovarnah, uradih ali trgovinah. Kljub temu pa ostaja poletna zmeda na cestah še vedno občutna, kajti marsikdo se je za dopust in oddih v kakršnem prijetnem turističnem kraju odločil šele sedaj. Poleg domačih turistov gre čez naše področje še vedno občuten naval tujih turistov, predvsem Nemcev in Francozov. Skratka, lahko rečemo, da je nekoliko ponehal le krajevni, izletniški promet in da ostaja turistični promet še vedno precej visok. Ob tem se še vedno nadaljuje vsedržavna kampanja za varstvo na cestah. Poveljstvi prometne policije in orožnikov še nista dodelili dopustov svojemu osebju in zato še vedno vse razpoložljive sile skrbno nadzirajo ceste. Pravi množični povatek v mesta bi se moral šele začeti v teh dneh, pravi prometna policija, zato bo ravno te dni še zaostrila svoje nadzorstvo. V prvi polovici tega tedna se je promet, kot rečeno, nekoliko zmanjšal v primerjavi s predšmarnskimi dnevi. Iz podatkov, ki nam jih je posredovala prometna policija, je raz- •IIIIIIIIIIIIUUIIIIIIIIIIIIIlllllllllllHIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIHUlllflHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllflll PROTI POSKUSOM RAZDVAJANJA Poldnevna stavka vseh delavtev podjetja FIAT-Grandi v Žavljah Stavkovni odbor je sicer napovedal dve uri stavke, ki pa se je zaostrila, ko so v obratih skušali organizirati stavk okaštvo Skupščina (klavcev električne družbe Na svoji skupščini so uslužbenci državnega električnega podjetja ENEL v Trstu sprejeli stališče, ki zadeva položaj v kompleksu SNIA-VISCOSA, kjer bi uprava rada S skoraj stoodstotno udeležbo v poldnevni stavki so delavci podjetja »FIAT — Grandi* v Žavljah potrdili pripravljenost nadaljevati boj za dosego notranjega sporazuma o dopolnilnih izboljšavah gmotnega in delovnega položaja ter odgovorili na poskus vodstva podjetja, ki bi rado zasejalo med njimi razdor. Po torkovi skupščini, na kateri so soglasno (z izjemo dveh delavcev) potrdili »listino zahtev*, je stavkovni odbor v podjetju sklenil začeti z včerajšnjim dnem niz razčlenjenih stavk, ki bi trajale dokler bi lastnik, odv. Grandi, ne pristal na pogajanja z delavskim svetom. Že v prvih jutranjih urah so v podjetju začeli pripravljati popoldansko dveumo stavko, toda uprava ni ostala križem rok. Načelniki obratov in drugi nadzorniki so začeli prepričevati posameznike, naj ne stavkajo. Pri tem so se sklicevali na Grandijevo obljubo, da bo pregledal plačilne pogoje nekaterih, toda le na osnovi osebnega sporazuma in ne po načelu enakih poviškov za vse. Pozivi k stavkokaštvu pa so haleteli na nasproten odmev. Delavci so protestirali pri stavkovnemu odboru in zahtevali, naj se nihče ne vmešuje v sindikalno borbo. V odgovor na poskus razbijanja enotnosti pa so odgovorili z okli-com poldnevne stavke, ki se je pričela takoj po odmoru za kosilo, ob 13.30. Tedaj so Grandijevi delavci zapustili svoja delovna mesta in odšli domov. V podjetju so ostali le nadzorniki, načelniki oddelkov in redki uradniki. Upravi podjetja so na tak način posredno dali razumeti, da bo vsak poskus spodbujanja stavkokaštva v podjetju ali poskusa razdvajanja delavcev z grožnjami ali lažnimi obljubami naletel na oster odgovor. , . Po obratih se bodo razčlenjene stavke nadaljevale tudi v pone-ljek in ves teden, zaradi česar so predvideni tudi zastoji v izpolnjevanju naročenih del, čeprav se u-prava podjetja trudi, da bi klientom prizadela čim manj nevšečnosti. Avtomobil podrl žensko iz Lokve Na cesti iz Bazovice proti Lipici, kakšnih 400 metrov pred mej- nim prehodom na italijanski strani, je včeraj popoldne, nekaj pred 18. uro, tržaški avtomobil podrl 58-letno Francko Stopar iz Lokve 143, ki se je peš vračala domov. Kako je do nesreče prišlo, ni še povsem jasno. Stoparjeva, ki se je pri nesreči precej poškodovala, ni vedela povedati zdravniškemu osebju bolnišnice ničesar, ker se ji je zaradi udarcev v gla»o trenutno zameglil spomin. 46-letna Germana Moretti por. Torussino, voznica avtomobila primula, ki je žensko podrl, pa je s svoje strani izjavila orožnikom, da je Stoparjeva nenadoma padla na tla. Dejstvo je, da je na omenjenem kraju cesta zelo ozka, ker jo sedaj popravljajo. V splošni bolnišnici, kamor so ponesrečenko prepeljali z rešilnim avtomobilom, so ji zdravniki ugotovili številne rane in udarce po glavi. Na nevrokirurškem oddelku se bo morala zdraviti dvajset dni. vidno, da je dnevno krožilo po cestah naše pokrajine poprečno 45.000 avtomobilov. Najbolj prometni sta bili kot običajno državni cesti št. 14 in 202 ter obalna cesta. Avtomobilisti so bili v splošnem disciplinirani, saj je prometna policija od sobote, 14. avgusta, do včeraj dodelila na vsem našem področju samo okrog 200 glob zaradi lažjih prekrškov. Največ kazni so prisodili v soboto pred velikim šmarnom, ko so agenti prometne policije kaznovali 54 oseb. Ugodna posledica prometnih ukrepov je nedvomno dejstvo, da je bilo v tem tednu zelo malo prometnih nesreč. če se je stanje na cestah prejšnje dni nekoliko ustalilo, se je včeraj, v večernih urah, spet pojavil naval vozil iz vseh krajev. V resnici je težko reči, ali gre za pričakovani povratek v mesta ali pa nasprotno za odhod na počitnice. Dejstvo je vsekakor, da so se po glavnih prometnih žilah spet vile dolge kolone avtomobilov. Porastek prometa so ponovno občutili predvsem na mejnih prehodih, kjer so se vozila pomikala po dveh ali celo treh stezah. Po prvih podatkih, je včeraj prekoračilo mejo v eni in drugi smeri nad 300.000 potnikov. Največ je bilo italijanskih državljanov, precej pa je bilo tudi Jugoslovanov, Nemcev, Francozov in drugih tujih turistov. Ob tem moramo spet omeniti vprašanje prometa skozi mejne prehode. Znano je, da se na glavnih mednarodnih prehodih ustvarjajo .brezkončne kolone vozil, predvsem po krivdi številnih italijanskih in tujih turistov, ki potujejo čez mejo samo z osebnimi izkaznicami. Obmejni organi so zaradi tega prisiljeni uvajati daljši birokratski postopek in končna posledica je daljši zastoji prometa. V ta namen obmejna policija poziva vse italijanske turiste naj si oskrbijo potni list, ker bodo s tem zmanjšali sitnost sebi in drugim. Kar se mejnih prehodov tiče, so tudi z jugoslovanske strani sporočili nekatere novosti. Zavod za pospeševanje turizma v Piranu je izdelal načrt za ustanovitev informativnih pisarn na mejnih prehodih, ki bi s pomočjo teleprinterjev in drugih sodobnih sredstev imele hitro zvezo z raznimi turističnimi središči in tako obveščale turiste na meji, kje je še kaj prostora. Pisarne naj bi organizirala republiška gospodarska zbornica ob sodelovanju z večjimi turističnimi podjetji. Trenutno je z zaključkom velikošmamskih praznikov v raznih hotelih in campingih na slovenski obali popustila gneča, zaradi katere v prvih dveh tednih avgusta skoraj ni bilo možno dobiti prostega ležišča. S ponovnim navalom turistov predvidevajo, da bodo obmorski turistični objekti spet polno zasedeni. Lucio Likrtini o krizi dolarja V ponedeljek, 23. avgusta bo ob 19. uri na Šentjakobskem trgu zanimiv shod. ki ga prireja tržaška federacija PSIUP. Tema zborovanja je zelo aktualna: «Delavski razred pred krizo dolarja in denarno vojno*. Govornik, poslanec Lucio Libertini, je znan strokovnjak za finančne in gospodarske zadeve. Je član državnega vodstva PSIUP ter podpredsednik komisije za industrijo poslanske zbornice. Govornika bo predstavil deželni in pokrajinski tajnik stranke Ezio Mar-tone. VESTI Z REŠKEGA PODROČJA Pogajanja za lažji blagovni promet med Reko in Madžarska Kmalu začetek gradnje velikega naftovoda Bakar-Madžarska Reka v zadnjem času vidno krepi svoje poslovne odnose z deželami vzhodnoevropskega tabora. Zadnje dni sta prispeli s Kvarnera dve vesti, kii ju zaradi vzporednosti z gospodarskimi prizadevanji naše luke kratko posredujemo tudi našim bralcem. Prva vest pravi, da se na Reki te dni vodijo pogajanja o novih olajšavah za železniški promet med Reko in Madžarsko. Madžarsko odposlanstvo, ki ga vodi načelnik oddelka za mednarodne posle pri ministrstvu za promet in komunikacije dr. DeszoJKuzsel, sestavljajo predstavniki ministrstva za zunanje zadeve, obmejne finance službe ter strokovnjaki s področja mednarodnega železniškega in cestnega prometa. Tudi v jugoslovanskem odposlanstvu. ki ga vodi svetnik na zveznem sekretariatu za gospodarstvo ing. Vinko Stalio, so predstav- ...'■<'Vm»raiinmiii,i„„„i,iI„ii„„ii1ii1I1II1i„I1II11I1IulllllI1M1111111III........ PRIHODNJI PETEK NA GRADU Na večeru lahke glasbe nastop Massima Ranierija Imena ostalih pevcev še niso znana, vsekakor jih bodo prireditelji izbrali med najboljšimi . V primeru sla-bega vremena, bo predstava v gledališču Rossetti Massimo Ranieri, zmagovalec zadnje televizijske oddaje «Canzo-nissima» ter priznan filmski igralec, saj se je izvrstno izkazal v treh dobrih filmih, bo glavna privlačnost ipos lovilne ga večera», ki ga je avtonomna letoviščarska u-stanova v Trstu pripravila tržaškemu občinstvu in številnim turistom za prihodnji petek, 27. avg\ sta, na Gradu sv. Justa. Po bogati, izvirni in izredno kakovostni izbiri letošnjih predstav na dvorišču tržaškega gradu je letoviščarska ustanova, upoštevajoč pri tem izrecno zahtevo tržaškega občinstva, vključila ■> svoj repertoar tudi lahko glasbo, ki 'ontegu je predvsem mlajšo generacijo Po uspelih letošnjih poletnih pred stavah, od festivala znanstvenofantastičnega filma in baletnih nastopov do kakovostnih dramskih, opernih in operetnih predstav, bodo tako prišli, za prijeten zaključek poletne gledališke sezone, na račun tudi mladi. V ta namen je letoviščarska ustanova vložila precej materialnih sredstev, saj je znano, da so pevci lahke glasbe zelo iskani in zelo dobro plačani. Imena ostalih pevcev niso se znana, ker so še vedno v teku pogajanja z raznimi managerji, vsekakor prireditelji obljubljajo, da bodo nastopila sama znana imena. Gotova je za sedaj samo prisotnost Massima Ranierija, kateremu bo posvečen ves drugi del večera. Veže ga namreč pogodba, Sonce še vedno pripeka, zaradi česar senca kakega gozdička marsikdaj zvabi avtomobiliste iz vroče pločevinaste škatle. Kratek postanek morda v polsnu in nato naprej po vročem asfaltu Massimo Ranieri po kateri mora nastopati vsaj tri četrt ure, največ pa eno uro. Zaradi tega bo lahko tržaškemu občinstvu zapel vsaj petnajst pesmi iz svojega melodičnega repertoarja. Prireditelji so se za to predstavo zavarovali za primer slabega vremena. V tem primeru bo nastop pevcev in pevk lahke glasbe v gledališču Rossetti, ki bo lahko sprejelo okrog 2.000 gledalcev. Celoten program večera bodo prireditelji sporočili v prihodnjih dneh. POZIV TRŽAŠKEGA ŽUPANA niki najvišjih prizadetih forumov, namreč zveznega sekretariata za notranje zadeve, republiškega sekretariata za gospodarstvo SR Hrvat-ske, predstavniki jugoslovanskih železnic, zunanjetrgovinskih podjetij, reške luke in oarinske službe. Madžari želijo modernizirati svoj promet zlasti kar zadeva poslovanje s tujino. Pri tem nameravajo okrepiti zlasti železniške zveze in razbremeniti cesto. Zato imajo v načrtu primerno zmanjšanje števila tovornjakov, ki prevažajo blago iz Madžarske v tujino in v nasprotno smer. Sprememba v prometni politiki bo prišla do posebnega izraza na relaciji Madžarska - Reka. koder se odvija dober del madžarske trgovine s čezmorjem. Sedanja pogajanja na Reki so tehnične narave in imajo namen doseči nov sporazum, ki nai omogoči hitrejši promet blaga po železnici. Pozneje naj bi dosegli podoben sporazum tudi za potniški promet. Madžari predlagajo, naj bi se carinske formalnosti in običajna mejna nadzorstva _ med obema republikama zmanjšale na minimum, tako da bi se zamude na meji skrčile s sedanjih ,12 na 5 ur. Tovorni vlaki, ki vozijo na tej relaciji, stoje namreč danes poprečno po 6 ur na eni in prav tako po 6 ur na drugi strani meje. Ta zamuda močno obremenjuje gospodarstvo in je zato v interesu obeh republik, da se čim prej odpravi. Madžari pa želijo okrepiti svoje poslovne stike z Reko tudi v pomorstvu. V načrtu imajo znatno povečanje svojega trgovinskega ladjevja, pri čemer naj bi Reka prevzela čedalje izrazitejšo vlogo madžarskega terminala na Jadranu. Reka je lani manipulirala za Madžarsko približno 650.000 ton blaga, letos pa računa na 700.000 ton. Druga vest pravi, da se bo kmalu začela gradnja večjega naftovoda iz Bakra čez Sisak na Madžarsko. Vod bo predvidoma dograjen do leta 1975 in bo stal 70 milijonov dolarjev. Njegova zmogljivost bo znašala 34 milijonov ton nafte na leto. Ob terminalu za raztovarjanje nafte bodo lahko pristajale; tudi ladje do 300,000 ton nosilnosti. Gradnjo naftovoda in u-streznega terminala bo finansiralo jugoslovansko podjetje INA. poleg madžarskih in jugoslovanskih podjetij pa bodo pri pobudi soudeležena tudi nekatera podjetja iz Češkoslovaške. Sporazum so doslej podpisali predstavniki jugoslovanskega in madžarskega gospodarstva, te dni pa se bodo njihovim podpisom pridružili še podpisi češkoslovaških partnerjev. V začetku bo naftovod obratoval z delno zmogljivostjo in t>o dobavljal petrolej le Madžarom in Čehom, pozneje pa se bodo nanj priključili tudi jugoslovanski porabniki. Vinogradniki in trgovci z morajo prijaviti svoje Prijave morajo izpolniti na posebnih polah, ki jih izdaja trosarinski urad v Trstu - Rok za prijavo vina zapade 6. septembra, za letošnji pridelek pa 30. novembra vinom zaloge Tržaški župan opozarja vse zasebne in zadružne vinogradnike, trgovce z vinom ter druge pridelovalce vina, da morajo prijaviti trošarinskemu uradu v Trstu (Ul. del Teatro, 4) količino vina, ki jo !bodo imeli v zalogi do vključno 31, avgusta letos. Poleg tega morajo prijaviti tudi ves letošnji vinski pridelek. Ta odlok so izdali na podlagi dekreta št. 162 predsednika republike z dne 12. februarja 1965 in naknadnih sprememb, ki vsebujejo navodila za preprečevanje poneverb v pridelovanju in trgovanju z vini in vinskimi izdelki. Podrobnejša navodila glede reševanja tega vprašanja je 23. julija letos izdalo v posebni noti ministrstvo za kmetijstvo. Rok prijave vinskega pridelka, ki ga bodo imeli vinogradniki in trgovci z vinom v zalogi do vključno 24. ure, dne 31. avgusta, zapade 6. septembra. Do tega datuma morajo prijaviti tudi tisti vinski pridelek, ki bo opolnoči 31. avgusta prodan ali bo v prevozu. Razlika je v tem, da mora to količino prijaviti kupec in ne prodajalec. Ves letošnji pridelek vina pa je treba trošarinskemu, uradu prijaviti do vključno 30. novembra. Prijave morajo pridelovalci vina izpolniti na poli B 1, trgovci na poli B 2. Letošnji vinski pridelek je treba prijaviti na poli A. Prijavne pole so na razpolago v tro-šarinskem uradu. Župan nadalje poziva vse vinogradnike in trgovce z vinom, naj gotovo izpolnijo prijave, ker v nasprotnem primeru trosarinski urad ne bo izdal zadevnih potrdil. Ravno tako ne bo izdajal potrdil za večje količine vina od tistih, ki so bile prijavljene. Na podlagi člena 83 omenjenega predsedniškega dekreta bodo vsem tistim, ki ne bodo izpolnili prijav, naprtili globo od 10.000 do enega milijona lir z objavo kazni v dnevnem časopisju. Evripidova «Medeja» na Gradu sv. Justa Sinoči je bila v okviru poletnih prireditev na Gradu sv. Justa prva predstava znane Evripidove tragedije «Medeja» v izvedbi gledališča «Teatro di tradizione*. Tudi ta igra velikega starogrškega dramatika je oprta na osrednjem karakterju ženske — Medeje, ki je pahnjena v dvojni zakon in detomor. Kot znano, Medeja zasnuje maščevalni načrt tako, da bo Jasona, ki jo vara, zadela s tem, da bo ubila lastna otroka in pa korintsko kraljično, novo Jaso-novo nevesto. Ejlena Zareschi je podala lik naslovne, vloge zelo inteligentno ter psihološko pretresljivo. Ostali igralci pa so vloge podali z večjo ali manjšo intenzivnostjo. Na tem mestu moramo omeniti vsaj režiserja Pier Antonia Barbierija, ki je bil ponekod premalo dosleden, zlasti kar zadeva zbor. Bolj redko občinstvo je nastopajoče igralce pozdravilo na koncu z mirnim, skorajda neprizadetim in dolžnostnim aplavzom. «Medejo» bodo ponovili samo še enkrat drevi ob 21. uri na Gradu sv. Justa, v primeru slabega vremena pa v gledališču Rossetti. Vstopnice za nocojšnjo predstavo so na razpolago pri glavni blagajni, Pasaža Protti, tel. 36372, 38547. V DEVINU Nocoj izvolitev najlepšega dekleta naše dežele V znanem devinskem gostišču «L'Ap-prodo*, ki je letos prešlo v upravo nekega domačina, bodo nocoj volili najlepše dekle naše dežele. Pravzaprav bodo volitve najlepšega dekleta naše dežele v taverni »La Stiva*, kjer se bo zbrala žirija, ki bo izbrala med kandidatkami najlepše dekle. To pa bo v dneh od 10. do 12. septembra v kraju Laigueglia tekmovalo z najlepšimi dekleti ostalih dežel v Italiji za naslov «Star of Italy*. Razstava Silvestra Godine v prosvetnem domu na Opčinah je odprta ves ta teden vsak večer od 19.30 do 21.30. Včeraj-danes Danes, sobota, 21. avgusta IVANA Sonce vzide ob 6.12 in zatone ob 20.05. Dolžina dneva 13.53. Luna vzide ob 6.35 in zatone ob 19.04. Jutri, nedelja, 22. avgusta TIMOTEJ Vreme včeraj: naj višja temperatu* ra 28,9, najnižja 22,5, ob 19. up 27,5, zračni tlak 1013,1 rahlo pada, brez vetra, vlaga 72 odst., nebo jasno, morje skoro mimo, temperatura morja 24,2 stopinje. ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 20. avgusta se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa je 10 oseb. Umrli so: 75-letni Riccardo Mara-maldi, 80-letni Alojz Kodrič, 70-letni Karel Guštin, 78-letna Rita Bassani, 89-letna Giulia Giraldi vd. Perini, 77-letni Guido Scamperle, 88-letna Maria Grmeč vd. Lorenzi, 70-letni Mario Myolin, 78-letni Giuseppe Pippani in 64-letna Silvestra Bertoncelj por. Carlovatti. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Alla Giustizia, Trg Liberta 6; Testa d’Oro, Ul. Mazzini 43. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Al Lloyd, Ul. Orologio 6 - Ul. Diaz 2; Alla Salute, Ul. Giulia 1; Picciola, Ul. Oriani 2; Vernari, Trg Valmaura št. 11. predstav* M1RAMARSK1 PARK. »Luči in zvoki*. Danes, ob 21.00 in ob 22.15 predstavi «Masstmiliano e ™ ta» v italijanščini. Prevozna sredstva: avtobus proga »M* od Barkovelj do mara. Nazionale 16.00 «Lo spavaldo*' ■ bert Redford, Michael ! J-Prepovedano mladini pod M; * j Penice 16.00 «1 corvi ti scavelWgj fossa*, G. Hill, F. Sanca. ®**TC color. j|i. Eden 16.30 «11 marchio di Gr®3 Cristhofer Lee. Technicolor. *7 vedano mladini pod 14. Grattacielo 16.00 «L'assassino lington plače n. 10*. Richai A 0 rd John K#”; borough, Judy Geeson, JU,“‘ Technicolor. Prepovedano. pod 14. letom. ,*,m Evcclsior 16.00 «La notte che <.,0 usci dalla tomba*. Anthony ” ^ Marina Malfatti. Prepovedan®,-, dini pod 18. letom. Ritz 16.30 «Una citta chiamata starda*, Robert Shaw, Tell? ^ las. Technicolor. Prepovedan ... dini pod 14. letom. Alabarda 16.30 »Testa.fammaz®'^ ce sei morto! Mi chiamano luia*. Technicolor. fr Filodrammatico 16.00 »Conto 8^ ^ vescia*. Jean Moreaux, Šerp giani. Technicolor. Aurora ob 16.30 «L’ ucceUO m piume di cristallo*. Tecn ^ Toni Musante, Linda Kend8' ^ rico M. Salerno. Prepovedan dini pod 14 letom. Impero 16.00 «Questo P8ZZ°' mondo*. .j it Cristallo Dvorana s klimatski , pravami. 16.30 «11 corsaro gj Po romanu Salgarija. Teren® Bud Spencer. ^ Capitol 16.30 «Erica», Patri«8 Pierre Bruce. Prepovedano pod 18. letom. $ Moderno 16.00 «L’uomo venut® 1(#( pioggia*, Charles Bronson, Jobert. Technicolor. .r0go!( Vittorio Veneto Revija filmov s j|f 17.00 «La časa dei vamp n?pjJ trocolor. Prepovedano mia® 18. letom. pl* Ideale 16.30 «L’ultimo apach<* i(j-Lancaster, Jean Peters. lor. b0one’ Astra 16.30 »Le castagne sono Gianni Morandi. TechnicoKIL/ Abbazia 16.30 «Un uomo cn ^ Charro*. Elvis Presley, m8 ^ Victor Frank. Western f“*"' nicolor. KINO »IRIS* predvaja danes ob 19.30 skop barvni film: -jO UN UOMO CHIAMATO Igra Elvis Presley in druP^ Prosvetno društvo »I- G?!L v Kamnik ob priliki revij® noš. Vpisovanje na sede:\Le, vsak večer od 18. do 20. ^ SPDT organizira v nedelj®’ gusta avtobusni izlet na v možnost vzpona na Mojstro 9(er sojnik ali Sleme. Vpisovanj® g C# 25. avgusta, Ul. Geppa st’j izleta 1.600 člani. 1.900 ned81 UPRAVA TRŽAŠKE KNJIgA ^ obvešča cenjene odjema*ce' so do 22. avgusta ni®1** stori zaprti zaradi počm" Mali oglasi POMEMBNO TRGOVSKO P®? išče trgovsko pomočnico. Tot jj f Telefonirati na št. 748042 °® 20. avgusta je zapustil svoje drage 80-letni ALOJZ KODRIČ kap®1 Pogreb bo danes, v soboto, 21. avgusta ob 15.30 « glavne bolnišnice. Potrti naznanjajo žalostno vest žena Marija, otroci SI»vfctf’ Darinka In Vida, snaha in zeta, vnuki Nadja, Sergio, VVal*®r Tiziana in drugi sorodniki. Trst, 21. avgusta 1971 Servizio comunale T.F., tel. 38608 19. avgusta je zapustil svoje drage KAREL GUŠTIN Pogreb bo danes, 21. avgusta ob 18. uri iz hiše Proseku št. 420. 11 Žalostno vest sporočajo žena Ivanka, otroci Pepka, Danilo, zeta Francko in Marino, vnuki, brat Pepi, sestra ™ in drugi sorodniki. Trst, 21. avgusta 1971 Servizio comunale T.F., tel. 38608 GORIŠKI DNEVNIK 21. avgusta 1971 živahnejša stanovanjska gradnja na zasebnem področju • Zadovoljiv položaj živinoreje ***** 0hce«, ki ...... zvečer so se vaščani Repna sestali s predstavniki zadruge «Naš Kras«, da se dogovorijo o kraški bo prihodnji mesec. Seveda je dela dovolj, zaradi česar je treba s pripravami začeti takoj. Na sliki: v četrtek na dvorišču kraške hiše ^oiiuiiiiii iiinii um || m m im imm m minil m d m mini m,.ummmmmmilimmmmimmitmiimmmimmmmimimimmmmiinmiiiiil PRIHODNJO NEDELJO V PORDENONU Odprtje XXV. sejma dežele Furlanije - Julijske krajine Ustava bo do 12. septembra - Prizadevanje za novo sejmišče - Sejem odraz nove pokrajine to v n^n,'° nedeljo, 29. avgusta, bo-'ciem “rt!enonu odprli 25. jubilejni bjjj. dežele Furlanije - Julijske 12. 3. ^ bo trajal do vključno ^eptenrbra. •Hb fta bo obsegala zlasti do bVo(ln."dustrijsko in obrtniško pro-razsta ^r bodo za to na njej “ : J^ni predvsem električni ; gospodinjstvo, pa tudi po- •enih tJ®Varn in delavnic, raztre- P®de vsej pordenonski pokrajini. na obširni kmetijski okoliš. Mre-, a razstavi prikazali tudi u- *i j , stroje in mehanizacijo, ter i6loVanej Zvezi zagotovile svoje so-'lalijg nj,e. nekatere izmed največjih t»av. p ^ tovarn kmetijskih na-Hr0 ^opdenonska pokrajina ima Sue^to industrijo, ta pa po-hedji Vedno nove orodne stroje za n0 najrazličnejših surovin in ^teljj v' femu ustrezno so pri-•bucJ* tudi letos namenili tem i,-. Jetn ifc el* fte, standu bodo razstavni „aaf-iahtnejša deželna vina in Ječji K^tr°nomski oddelek bo letos ,aV . dosedanjih. Pordenon je %) Znaino pred kratkim (leta Jtte n^stal glavno mesto nove, če-roinj »^ne v Furlaniji - Julijski W f. njenem sejmu se bo *i jjfj tudi ta vloga, medtem ko toiiUjj.Stelji prizadevajo, da bi -° Pnndarili gospodarske, so-lttajin„ln kulturne zveze, ki jih po ?aiifan„, Vzdržuje na eni strani ■viiu ga izdelujejo v večjem večji Večji razstavni prostor, naj-^darek pa bo na strojih za kovji^ V° tesa, plastičnih mas in ,V ‘ na eni sumu Z Jto* *,rtl «industrijskim triko-ullasti na drugi pa tudi z Avstrijo rNv«* Koroško) in z Jugoslavijo •ko) ern s Slovenijo in Hrvatini naJ bi pordenonski se- astre2 dobil razsežnosti, ki naj bi Sake 8°®Podarski vlogi porde-pa Ukrajine v naši deželi. Za ,vhi Potrebni novi prostori iz- 6 iti ’ Primerne razstavne ha- flestQ ruge infrastrukture. Ko bo ^Polagalo z novim sejmi-ph ’n °°do porazdelili sedanji se-v ' ki Ve^ specializiranih priredi-i ^lo1 Sre?0rn?n*m° še vrsto strokovni s^anj> med katerimi izstopajo abju ecanje o obrtništvu, o ogre-jn o vodenju kmetijskih pose-in ječanje o onesnaženju zra-vode. določene probleme. Računalniki so prav tako po telefonu oddajali dobljene rešitve. Seminar je bil prvi te vrste na svetu. Razstava Topolovih del bo odprta do 10. novembra Razstava Tiepolovih del v vili Manin v Passarianu (Codroipo) je zbudila doma in v tujini tolikšno zanimanje, da so prireditelji sklenili podaljšati čas razstave do 10. novembra. Prvotno je bilo namreč določeno, da se bo razstava, ki jo je 26. junija odprl minister za dežele E. Gatto, zaključila 31. oktobra. V vilj Manin je razstavljenih nad tristo del Giambattista Tiepola in njegovih sinov Giandomenica in Lorenza. Prav ta edinstvena priložnost, da si ljubitelji umetnosti ogledajo na enem samem kraju slike, ki so jih zbrali praktično z vsega sveta, pa je privabila že doslej nepričakovano mnogo obiskovalcev. Tudi za prihodnje mesece je napovedan obisk številnih skupin iz vse Italije in iz tujine. Prijava sodišču Včeraj so agenti letečega oddelka kvesture zaradi tatvine in vožnje brez vozniškega dovoljenja prijavili sodnim oblastem 17-letnega bolgarskega državljana I. G., ki pa je trenutno iz drugih razlogov priprt v zaporu v Latini. Mladoletnika so policisti aretirali v lacijskem mestu, kjer so ga zalotili z vozniškim dovoljenjem Luciana Figellija iz Ul. F. Severo 111 v Trstu. Temu jie aretirani med 6. in 7. julijem ukradel motorno kolo «gilera». Iz trgovine z oblačili so ukradli 11 tisoč Jir Neznani vlomilci so preteklo noč vlomili v trgovino z oblačili v Ul. Marchesetti 41 in iz predala prodajnega pulta izmaknili približno 11 tisoč lir. Kot so ugotovili policisti in lastnik trgovine, 46-letni Luciano Co-ciani iz Ul. Gridelli 13, so se zlikovci splazili v lokal skozi okno tako, da so razširili železno mrežo. iiiminiii«uimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiimiiiMniiniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiuinii VPRAŠANJA IN ODGOVORI Končno ustanovljen deželni odbor socialnega skrbstva v Miramaru zaključen ^narodni seminar 0 fiziki iko^Harodnem centru za teo-fgj l2|ko pri Miramaru se je Upo,. vključil mednarodni tečaj bilt0. -lanju elektronskih raču-jar i Dr* fizičnih raziskavah. Se->7 drj °biskovalo 240 slušateljev t)rfi,ay. Posebno številni pa so lis« a®tavniki dežel v razvoju. s docentov je skoraj mesec 'ajdovi1.1?10 mlade strokovnjake ktron plšimi dosežki na področju Jša]j Ke računalne tehnike. Pre-Drnkf1 *u<ži elektronsko reševa-So lemov fizike na daljavo. ,ver?if ae Po telefonu povezali z fama v Bologni in Piši ter 1 ra.,1 °dnim središčem za iedr-%li \kovan'a v Ženevi ter na- mmkajšnjim računalnikom Z ministrskim dekretom 1.7.1971, ki je bil objavljen v uradnem listu dne 29.7.71, so končno ustanovili odbor socialnega skrbstva (INPS) za Furlanijo - Julijsko Benečijo. Kot predstavnika INPS v tem odboru so imenovali višjega direktorja dr. Bruna Rosatija, ki je tako prevzel predsedniško mesto. Uradi novega deželnega odbora so v Trstu. Ul. Battisti 10. telefonska številka 37-480. * # # Ustanovitev tega odbora je bila prepotrebna, kajti tako posamezniki kot patronati so se že večkrat pritožili, da bi bila res ura, da bi prišlo do ustanovitve tega odbora, ki je bil edini pristojen za rešitev določenih prošeni. Prišlo ie namreč celo do smešnih okoliščin, ko je lahko kdo po zakonu vložil priziv na deželni odbor (npr. za prošnjo za invalidsko pokojnino itd.), tega odbora pa ni bilo. INPS je tedaj našel to rešitev, da je upoko jeiicem nudil možnost, da vložijo priziv ponovno na pokrajinski od bor. Prišlo pa je do vrste nevšečnosti in seveda do zastoja. V bistvu so nastradali — kot vedno — upokojenci, ki so se znašli pred naslednjim dejstvom: pokrajinski odbor jim je odbil priziv za starostno pokojnino, invalidnino itd., imeli so tako možnost vložiti ponoven priziv na deželni odbor. Tega odbora pa ni bilo. Kaj napraviti? V tem primeru so upokojenci v glavnem popustili, naveličani tekanja iz urada v urad, povpraševanja, prosjačenja... Končno so torej rešili tudi to kočljivo vprašanje, ki se je bilo že hudo zavleklo. « * • Prispevek za pogreb Ana B. (Trst): »Prejšnji mesec mi je umrl mož. ki je bil upokojenec pri INPS. Vložila sem že prošnjo za pokojnino. Rada pa bi dobila tudi prispevek za pogreb. Je to mogoče Ali je kak rok? Koliko bi dobila?* * * # Prispevek (nakazilo) za pogreb (»Assegno funerario*) znaša 20.000 lir in je prispeyek za del stroškov, ki jih je imel ožji sorodnik za pogreb. Prošnja se vloži na INPS v najmanj treh mesecih po smrti družinskega člana. S prošnjo se pred ložijo naslednji dokumenti: — potrdilo o smrti — račun stroškov pogreba — družinski list, iz katerega je razvidno stanje pred smrtjo notarski akt ali potrdilo (čl. 7 z dne 2.8.1957, št. 678), da se nista upokojenec in žena ali upokojenka in mož pred smrtjo ločila. V primeru, da prošnjo vložijo ne-upokojenci, ki so nesposobni za de lo. ali otroci, ki imajo več kot 18 let in so prav tako nesposobni za delo, morajo predložiti zdravniško potrdilo o nesposobnosti. Prošnjo pa lahko vložijo: 1. upokojenec za pokojno ženo. če se prej ni ločil in je živel od ženinih dohodkov: 2. žena za pokojnega moža, če se pred moževo smrtjo ni ločila in je bila v njegovo breme; 3. upokojenec za otroka, ki ie imel manj kot 18 let, ali pa za sta rejšega, če je bil delovno nesposoben. 4. otroci za upokojenčevo smrt, če imajo manj kot 18 let. ali pa starejši, če so delovno nesposobni in so bili v celotno upo-ko.jenčevo breme. To pa velja seveda, če je žena umrla (ali mož umrl); 5. mož za ženo upokojenko, če je delovno nesposoben in je bil v ženino breme. Zakon torej predvideva več mož nosti. Vaš primer. Ana B., je dokaj običajen: imate vse pogoje za vložitev prošnje. Izkušnje pa — žal — kažejo, da ie treba čakati za rešitev prošnje 8-12 mesecev. In to za 20.000 lir... Brez pripombe Leta 1957 so Andreju V. iz Nabrežine zaradi vojaških vaj enostavno razrili njivo, posekali dober del gozda, povzročili še drugo škodo (trte, del pašnika itd.). Vsako zgražanje ubogega vaščana ie bilo odveč. Vojaške oblasti so mu enostavno odgovorile, da so vaje potrebne in da mu bodo stroške za škodo povrnili. Po dolgih pogajanjih so napravili obračun 300.000 lir škode. kar je bilo že takrat (1957) bo ro plačilo za hudo škodo. Marala: leta 1971 so mu nakaza-ji prvi obrok v znesku 150.000 lir, kar pomeni, da je utrpel škode za 10.000 lir na leto, kar pa pomeni skromna polkovnikova večerja. # # # Za pojasnila o socialnem zavaro ■ vanju lahko pišete na naslednji naslov: «Socialna vprašanja — Primorski dnevnik — Ulica dei Mon tecchi 6 — 34137 Trst* ali pa se kar neposredno posvetujete pri pa tronatu Kmečke zveze «INAC Ulica Geppa 9, 34132 Trst, tel. 35-458». GORIŠKO GOSPODARSTVO V JULIJU Stavke zaradi krčenja dela P v obratih v Podgori in Sovodnjah V preteklem mesecu juliju smo imeli pretežno lepe dneve in vročino, kar je imelo v kmetijstvu za posledico, da je suša prizadela povrtnino, sadje in krmne rastline zlasti tam, kjer nimajo ustreznih naprav za namakanje. Pridelek pšenice, ki so jo ta mesec poželi, je bil razmeroma slab, kar se tiče drugih žitaric pa normalen. Trte so si po prejšnjih neurjih točo na nekaterih področjih zopet opomogle in so v mesecu juliju še kar dobro obetale; pač pa si sadje, predvsem jabolka in hruške, ni še povsem opomoglo. V kmetijstvu se je občutilo tudi pomanjkanje delovne sile, kar je v tem času, ko se nakopiči glavno kmečko delo, že običajen pojav. Položaj v živinoreji je bil dober kar se tiče zdravja in prehrane. Cena kmetijskim proizvodom, z izjemo breskev, hrušk in jabolk, se držala na normalni višini. Na industrijskem področju smo imeli v juliju, po podatkih vestnika trgovinske zbornice, precej negotov in nejasen položaj na raznih proizvodnih področjih. V obeh največjih tekstilnih podjetjih so bile stavke ob napovedih nadaljnjega skrčenja delovnega časa v dveh oddelkih tekstilne tovarne v Podgori in v tovarni pri Sovodnjah. Po naknadnih razgovorih s prizadetimi predstavniki pri deželni upravi je bil dosežen sporazum glede tovarne nogavic v Gradišču. Umaknili so načrt, po katerem naj bi tovarno Mucchiut zamenjalo podjetje «Nogavice Bloch*. Po sporazumu nai bi tovarna nadaljevala z delom še mesec dni zaradi razprodaje na zalogi. Potem naj začelo obratovati neko novo podjetje elektromehanične stroke, naj bi potem zgradilo nove tovarniške naprave v predmestju. Izmenične stavke v drugi polovici meseca v podjetju Asgen zaradi nesporazuma pri sindikalnih zahtevah in napetost v podjetju Bulloneria Europea zaradi zahtevanih mezdnih in drugih izboljšav, so tudi precej vplivali na razvoj gospodarskega stanja v juliju; po drugi strani pa je ugodno vplival sporazum, ki so ga dosegli v trži-ški ladjedelnici. Tu so odpremili Palermo turbinsko ladjo «Laura prima* z nosilnostjo 137 tisoč ton in za sredino avgusta je bila predvidena splavitev še ene petrolejske ladje za 139 tisoč ton. Brez vgčjiiti .sprememb je bil po ložaj v lesni in papirni industriji; enako se lahko reče tudi o slaščičarski in likerski industriji. Na gradbenem področju je bilo v zadnjih mesecih opaziti povečanje dejavnosti tako v gradnji kot v načrtovanju novih stanovanj, zlasti na zasebnem področju. To je razvidno tudi iz naslednjih podatkov. V juniju so dogradili 10 stanovanjskih hiš in 5 gospodarskih poslopij. V njih je 78 stanovanj ter 156 prostorov za druge namene. Na ronškem letališču se je potniški promet za malenkost zmanjšal, povečal pa se je promet s trgovskim blagom. V pristanišču Portorosega so odkupili 22 tisoč kvadratnih metrov zemljišča za povečanje operativnega prostora v ozadju operativnega obrežja. Blagovni promet se je povečal zlasti kar se tiče premoga in celuloze za potrebe krajevne industrije. Stališče PSDI do zadeve IACP Mestna sekcija PSDI v Gorici je izdala tiskovno poročilo, v katerem izraža svoje zadovoljstvo, da je vod stvo Zavoda za ljudske hiše v Gorici umaknilo tožbo v zadevi treh občinskih svetovalcev. Obenem po lemizira z nedavnim poročilom za tisk, ki ga je izdala PSI v tej zadevi in očita, da po eni strani v občinskem svetu zagovarjajo pravico in dolžnost občinskih svetovalcev, da svobodno kritizirajo delovanje vodstva IACP, po drugi strani pa so izrazili solidarnost s predsednikom IACP, ki se je obrnil do sodnih oblasti ker noče take kritike in nadzorstva. Obenem mestno vod stvo PSDI pooblašča svoje parlamentarne in deželne zastopnike, da posredujejo z namenom, da se delovanje ustanove IACP zopet pripe lje v okvir, ki mu ga daje njegov statut. Podpisovanje za referendum tudi v Doberdobu Krajevni odbor v Doberdobu je tudi organiziral podpisovanje za referendum za odpravo fašističnih zakonov, ki so v nasprotju z določili republiške ustave, demokracije in osebne svobode ter so še vedno v veljavi. Podpisovanje se bo začelo danes, v soboto v prisotnosti občinskega tajnika na županstvu od 18. do 20. ure. Jutri, v nedeljo, se bo podpisovanje nadaljevalo od 11. do 12. ure in v ponedeljek pa od 18. do 20. ure. Otroci iz kolonije »Giarrette* pri Tržiču se bodo vrnili domov danes predvidoma ob 13. uri. Gre za 10 otrok iz Doberdoba in Dola, ki so zaključili svojo počitniško izmeno pri morju. Staršem priporočamo, naj jih pridejo iskat na4 določeno zbirno mesto. Iz tržiške bolnišnice Včeraj dopoldne, nekaj po 10. uri, je neki avto, katerega istovetnost še niso ugotovili, podrl na cesti v Tržiču 58-letnega kolesarja Pina Zoa iz Ul. Romana 54. Z rešilcem so moža odpeljali v tržiško bolnišnico, kjer so mu ugotovili zlom leve noge, poškodbe levega oprsja in rane po telesu. Pridržali so ga za 40 dni na zdravljenju. Za 20 dni so pridržali na zdravljenju 25-letnega Marija Diria iz Ronk, ki se je ponesrečil na delu pri neki zasebni tvrdki v ladjedelnici. Zdravniki so mu ugotovili precejšnjo rano na roki z verjetnim zlomom kosti. Po domačih stopnicah je padel 71-letni Giacomo Roppa iz Tržiča, Ul. Monccnigo 68. Pri tem je dobil poškodbe na prsnem košu z verjetnim zlomom reber. Pridržali so ga na zdravljenju. nom, ki niso telefonski naročniki. Namestila .jih je predvsem v »predmestnih* četrtih, če lahko tako imenujemo zunanji mestni obroč, pa tudi v strogem centru jih je nekaj. Pri vsej koristnosti, ki io prinaša pobuda, pa nastajajo tudi težave. Poleg telefonskega aparata ie namreč še avtomat za žetone. Posebno v tistih govorilnicah, ki so na bolj prometnih krajih in se jih poslužuje več potrošnikov, čestokrat spraznijo avtomate in v njih ni mogoče več dobiti žetonov. V takšnem primeru ie javni telefon neuporaben, razen, seveda, če nimate vedno s seboj telefonskega že tona. Najpogosteje ie izpraznjen avtomat pri Rdeči hiši, vendar pa ni izjema. Zato bi priporočal upravi telefonske centrale, da pogosteje pregleduje tiste telefone, ki so bolj obremenjeni, in jih sproti založi z novimi žetoni. (Sledi podpis) SINDIKALNE VESTI 'rotest državnih upokojencev zaradi odlašanja izplačil Krajevni sindikat upokojencev pri CISL sporoča, da so tudi v Gorici ustanovili sindikat upokojencev za pripadnike vojske in policije. Na sedežu v Gorici, Ul. Roma 20 že sprejemajo prijave za člane te kategorije upokojencev. Omenimo naj še, da bodo s 1. septembrom stopili v veljavo novi predpisi za izboljšanje prejemkov državnih uslužbencev te kategorije tudi kar se tiče reforme prejemkov upokojencev. Ker pa so bili upokojenci že ob drugih prilikah oškodovani zaradi pozne ureditve in izplačila zaostankov, je sindikat te dni poslal pismo zakladnemu ministru Ferrariju-Aggra-diju, v katerem ga opozarja na to dejstvo in priporoča, naj s takojšnjimi ukrepi poskrbi, 3ia se kaj takega ne bo tudi tokrat zgodilo. Pri tem ugotavljajo, da čl. 6 omenjene uredbe predvideva izplačilo 10 odstotnega predujma na račun izboljšav, in priporočajo, naj bi ta predujem izplačali že z obrokom pokojnine za bližnji september. Za podrobnejša pojasnila se prizadeti lahko obrnejo na patronate pri svojih sindikalnih organizacijah. Novi izvršni odbor KD Te dni je bila seja novega pokrajinskega vodstva Krščanske demokracije v Gorici. Ob tej priliki so izvolili izvršni odbor, ki je takole sestavljen: pokrajinski tajnik De Simone; namestnika: Ginaldi in Marin; upravni tajnik Jakončič; odborniki: Longo. Ma-laroda, Pecorari, Piani. Piemonti in Saba. Nato je tajnik De Simone obrazložil osnovne smernice strankinega programa; oglasili so se številni odborniki s svojimi pripombami. V četrtek bo v Ronkah seja pokrajinskega odbora, na katerem bodo predložili ta program v odobritev. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiniriMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiHiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii KOT JE PRI KOMARJIH, JE NAJBRŽ TUDI DRUGJE... Izredna suša na Krasu povsem uničuje grozdje Ivo Fontana nam je pokazal merlot, ki so ga samo še •>r lupina m pečke - «Ce bi imeli vodovod, bi kaj zalili» Prejšnji dan smo se ustavili pri Komarjih, kjer so vojaki gasili požar nad zaselkom. Stopili smo k eni izmed treh hiš, ki sestavljajo zaselek. Ravno takrat je prišla na dvorišče skupina vojakov, ki so se jim na hrbtih lepile močeradaste srajce. Imeli so črne obraze od dima in saj. Nagnetli so se okoli vodnjaka ter se kar iz vedra s slastjo odžejali. Nekateri so si vlili vodo za vrat, drugi pa po obrazu. Ža vsak primer so napolnili čutarice. Nihče ni vedel, če se bo o-genj spet razplamtel in jih bodo spet nagnali v reber. PISMO UREDNIŠTVU V javnih govorilnicah se ne dobi žetonov Spoštovani urednik! Uprava telefonske družbe ie pred nekaj leti namestila po Gorici več javnih telefonskih govorilnic. S tem je hotela pomagati predvsem obča-1 kriva prav vse vasi in zasglke y ZADNJA POT DAVORINE BEVKOVE ŽIVLJENJSKE DRUŽICE Prišli so tudi gasilci, in priletna ženica, drobcena v obraz in zelo zgovorna, jih je napotila k vodnjaku, naj se odžejajo. VODA JE PROBLEM «Vode pri nas ni veliko — nam je potožila. — Vodovoda sploh nimamo tu, pri Komarjih, in ne vem, če bo kaj z obljubami, ki smo jih slišali * Razvil se je pogovor o vzhodno-furlanskem vodovodu, ki sedaj po- V grob k Francetu Bevku in hčerki Jerici so včeraj na solkanskem pokopališču položili učiteljico, 77-letno Davorino Bratuž. Njena smrt je globoko odjeknila zlasti po Primorskem, kjer so Davorino poznali zaradi njene neločljive povezanosti z Bevkovim življenjem, njegovim umetniškim ustvarjanjem ter bojem za osvoboditev primorskega človeka. Na zadnji poti so jo spremili številni visoki predstavniki družbenopolitičnega življenja Slovenije, med katerimi smo opazili Vido Tomšičevo, članico sveta federacije, Franca Kimovca . Žigo, člana predsedstva Socialistične zveze Slovenije, Dušana Šinigoja, občinskega sekretarja Zveze komunistov občine Nova Gorica, številne predstavnike kulturnega življenja Slovenije in Primorske. Od pokojnice se je po slovito tudi izredno veliko Slovencev iz zamejstva, zlasti iz Gorice, kjer je imela Davorina več sorodnikov in številne znance. Delegacijo Slovenske kulturno - gospodarske zveze je vodil dr. Darij Cupin. Pred mrtvašnico in pri odprtem grobu so pokojnici zapeli v slovo pevci društva upokojencev iz Nove Gorice. Njen lik je osvetlil republiški poslanec Milo Vižintin, ki je dejal, da je dobra in plemenita tovarišica spremljala primorskega človeka od dela za narodno osveščanje in družbeni napredek v faši-stičhe .ječe, skoz narodnoosvobodilni boj ter dalje v izgradnjo samoupravnega socializma. Bila je zvesta življenjska spremljevalka pisatelja Franceta Bevka, njegova pomočnica pri vseh tehničnih in za-upniji delih v težavnem času življenja Slovencev pod fašizmom. O-gromno je pripomogla, da je mogel Bevk kot pravi vulkan v zelo hudih političnih razmerah bogatiti slovenski narod iz leta v leto z vedno večjim številom leposlovnih del. Pod psevdonimom Martina Seljak pa je v času fašizma tudi sama pomagala Goriški matici. Dvakrat je bila v zaporu, 1928. in 1943. leta, z Bevkom je odšla v hribe, bila mu je ob strani na Trnovski planoti, v Predmeji in Idriji, ko je bil predsednik narodnoosvobodilnega odbora za Primorsko ter se tudi sama u-dejstvovala v pokrajinskih organih. Po vojni je živela v Trstu in Gorici, pozneje v Ljubljani, od koder se je z Bevkom preselila v Rožno dolino pri Gorici, kjer sta živela do poslednjih dni. Pedagoška delavka Slavica Božič iz Idrije se je od Davorine poslovila z ganljivimi besedami. »Žalostr ni smo*, je dejala, »ker smo s teboj vred le verjeli, da boš dočakala 17. september, ko bo mladim bralcem, posebno pa še Bevkovim značkarjem v spodbudo zaživela v Idriji Bevkova spominska soba in morda tudi dan, ko bo v Gorici vajina hišica postala kulturni spomenik, v kateri bo Bevk nadaljeval svoje kulturno poslanstvo. To sta bili v tem letu tvoji najsrčnejši želji, včasih tudi najbolj boleča skrb. Vse zaradi Bevka, vse zanj, kateremu si bila najzvestejša družica, da bi mogel s svojo kulturno o-stalino živo ustvarjalno nadaljevati svoje poslanstvo*. Po zadnjih besedah: »Davorina, tudi Bevkovi značkarji v idrijsko-cerkljanskih bregovih so žalostni*, je skupina pionirjev s pripetimi Bevkovimi bralnimi značkami na prsih zasula grob z rožami ter plemeniti pokojnici zapela pesem v slovo. občini Doberdob. Izvzete so samo osamljene in oddaljene hiše, kot so tri domačije pri Komarjih in nekaj hiš pri Sabeljčih. Toda tudi zanje pridejo boljši časi, zakaj občinska uprava ne izgubi nobene prilike, kadar je beseda o vodovodu, da ne bi tudi tem svojim občanom zagotovila osnovnih storitev, pa čeprav stanujejo daleč od glavnega vodovodnega omrežja. »Poslužujemo se deževnice — je pristavila — toda pri sedanji suši smo vodnjak večkrat izpraznili. Brez vode pa kljub temu nismo, ker nam jo iz Gorice vozijo vojaki.* Medtem se je pogovoru pridružil (po vsej verjetnosti njen sin) Ivo Fontana. Z njim smo načeli vprašanje suše ter njenih posledic za kmetijstvo. GROZDJE SE SUŠI «Če ne bi bito tako suho, bi tudi ognja ne bilo. Poglejte tole travo,* je pokazal na dvorišče, ki so ga preraščale nizke docela izsušene ruše. «Resnična škoda pa nastaja še; le na grozdju. Tudi če bi danes prišel dež, se stanje v vinogradih ne bi več zboljšalo.* Stopila sva k bližnjemu latniku z nekaj desetinami trt merlota. Kar zadosti grozdov je bilo na njem, toda jagode so bile tako izsušene, da razen lupine in semena v njih skorajda ni bito več drugega. Jagode so kiselkaste in iz njih letos ne bo dosti ne kaj prida pridelka. Listje je odpadlo do takšne mere, da je bilo moč videti samo debla, veje in grozdje. Morda še pred dvema tednoma je bil gospodar zadovoljen s tem kar je obetala letošnja letina; trte so bile obtožene s številnimi in velikimi grozdi, ki so bili hkrati zdravi in sočni. DREVJE SE OBLETAVA »Suša pa ni uničila samo mojega pridelka, ampak tudi drugim. V tistemle vinogradu čez cesto ni nič boljše,* je pokazal na dolgo vrsto trt, ki se listje z njih še ni obletelo, grozdi pa so re prav tako nevarno sušili kot na latniku pred hišo. »Ce bi imeli vodovod, bi lahko kaj zalili, tako pa nam ne preostane drugega, kot počakati na dež ... Poglejte, kako je suša zdelala tole drevo na dvorišču, ki se mu po slovensko reče kropinca. Listje je ovelo in se osipa.* Najbrž je bila pod njegovo krošnjo na dvorišču prijetna senca, dokler ga ni »prijela* suša; sedaj pa je bil, kot da se mu bližajo «zahajajoča» leta. S takšnimi težavami se torej te dni srečujejo kmetje po vsem gori-škem Krasu, kjer zemlja ni odporna proti suši. Če bodo Fontanovi i-meli nekoliko manj vina, ali pa sploh nič — zakaj tudi to se jim lahko zgodi — vse to jim sedaj ne dela skrbi. Poglavitno je, da se o-genj ni približal njihovi hiši. TUDI TO BO PREŠLO V tem kraju stanujejo že dolgo let in šele v zadnjem času se je civilizacija pojavila tudi na njihovem pragu. Odkar so namreč asfaltirali cesto od Jamelj do prehoda, na jugoslovanski strani pa do Bre-stavice, je pred njihovo hišo velik avtomobilski promet. Morda prihajajo z njim tudi težave ali celo zlo, toda prebivalcev pri Komarjih to ne moti. Dolgo. čltfa:' so vdihavali prah, pa je šlo mimo; upajo, da bo slej kot prej tudi pomanjkanje vode prešlo. Republiški poslanec Milo Vižintin sc poslavlja pri odprtem grobu Davorine Bevkove Nosilci Bevkovih bralnih značk iz Id rijsko-cerkljanskcga kola so se meniti pokojnici poklonili s pesmijo in šopki rož Ogenj v stanovanju Prejšnji dan ob 16.30 so poklicali goriške gasilce v hišo št. 44 v UL Formica, ki je last družine Štrukelj. V stanovanju Silvana Oliva so se vnele saje v dimniku in ogenj je načel tudi tramovje v bližini. Po nekaj več kot enournem delu so gasilci ogenj popolnoma pogasili. Povzročeno škodo cenijo na okrog 30 tisoč lir. Darovi in prispevki Za krvno banko v Gorici so darovali: družina Paulin Elsa iz Goric* 5.000 lir in družini Trombetta in Vi. sintin 10.000 lir. \ ERDI 17.00—22.00: »Corri libero * selvaggio*, J. Mills in S. Syms. Ameriški barvni film. VERDI 17.15— 22.00: »II Decameron* orientale*. Japonski kinemaskop v barvah. Mladini pod 18. letom prepovedan. MODERNISSIMO 17.00-22.00: »La sfi-da dei McKenna*, J. Ireland in R. VVoods CENTRALE 17.15-21.30: »Taras U magnifico*, T. Curtis in J. Brynner. Kinemaskop v barvah. MTTORIA ob 17.15: »I diabolici con-vegni*. L. Santoni in K. NeU. Barvni film. Tržič AZZURRO ob 18.00: »La signora ha dormito nuda con il suo assassino*. V. Vendell in R. M. Kubitsheck. Kinemaskop v barvah. ENCELSIOR ob 17.30: »Ora zero ope-razione oro», G. Hopkins in N. Do-son, v barvah. PRINCIPE ob 18.00: »Io non scap-po... fuggo*. A. Noschese, E. Mon-tesano, v barvah. I\ovu fiorica SOČA (N. Gorica) »Ujetniki vesolja*, ameriški barvni film — ob 18.15 in in 20.15. SVOBODA (Šempeter): »Mladi Casanova*, italijanski barvni film — ob 18.30 in 20.30. RENČE: »Svetnik proti mafiji*, angleški barvni film — ob 20.30. KANAL: »Rdeči plašč*, danski barvni film — ob 20.30. ŠEMPAS: »Prijateljica*, italijanski barvni film — ob 20.30. PRVAČINA: »Nezavmjena ljubezen*, francoski barvni film — ob 20.30. DESKLE: »Vetrovi Jamajke*, ameriški barvni film — ob 20. uri. DEŽURNI LEKARNI V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici odprta lekarna Vlila S. Giusto — Korzo Italija 244 — tel. 35-38. V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Centrale dr. Enneri Fits — Trg republike 6, tel. 72341. O TEM SE JE RAZPRAVLJALO DOLGO LET Končno je bilo sklenjeno naftovod Reka-Madžarska Osnovni stroški okoli 70 milijonov dolarjev Samo Madžarska in Češkoslovaška potrebujeta 20 milijonov ton letne zmogljivosti REKA, 20. — Tu se je o tem načrtu govorilo že pred leti, nato so nanj malone pozabili. Pozneje je misel ponovno oživela in so se nanjo ogreii ne le pobudniki, pač pa tudi tisti, ki so bili v začetku glede tega skeptiki. Končno pa je bila te dni po dolgih, dolgih pogajanjih podpisana pogodba med zagrebškim podjetjem INA in ustreznimi organizacijami Madžarske in Češkoslovaške republike, pogodba, da se zgradi naftovod, ki bo povezoval Reški zaliv z Madžarsko in s Češkoslovaško. Gre za osnovni ali tako imenovani magistralni naftovod »Ad-ia — Pipeline*, ki bo dobavljal nafto celi vrsti jugoslovanskih čistilnic nafte, pa tudi Madžarski in Češkoslovaški. Po ■tUMfiMKMlliiiiutuiiiiuiiiiimiiiiiiniitiiiimauiaiiii Koliko velja en podpis NEW TURK, 30. — Mlad ameriški znanstvenik je imel po vsej verjetnosti veliko srečo. Ker je tako rekoč zaljubljen v zgodovin sko obaooje kraljice Elizuoete .n je posebno slovstvu te aoue posvetu veliko svojega časa; ker je nadalje zelo potrpežljiv m ker je imel na razpolago se posebno napravo za renlgeriziranje s posebnimi žarki, je prišel do eainega Sriakespearovega podpisa, ki je izven pisateljeve domovine. Mladi anieriški znanstvenik je staknil nekje podpis *W.m Shakespeare*«, napisan z gosjim peresom in to na naslovni stremi knjitfe iz XVI. stoletja. Podpis je našel na knjigi v arhivih imshingtonske knjigarne rFolger Shakespeare Li-brarg» lu ameriški znanstvenik dr. W. Nicholas Knight, ki poučuje angleško slovstvo na ‘Wesleyan Universitg», je izjavil, da gre za pravi, originalen podpis velikega angleškega literata. Znanstvenik je poleg teh primerjav in drugih konfrontacij poklical na pomoč tudi infrardeče žarke, s pomočjo katerih je ob velikem in očitnem Shakespearovem «W», ki označuje njegovo ime Wii-liam, 'opazil tudk^Bfino črko «m», po kateri je stoAmV kakor pravi Knight, da gre za originalen Shakespearov podpis, ker je posebno iz črke trn* razvidna popolna podobnost med tem podpisom ter g-stalimi šestimi ohranjenimi podpisi, ki jih imajo na Angleškem. Knjigo na kateri je ta originalen Shakespearov podpis, je pred 30 leti nekdo kupil na neki javni dražbi v Londonu za ceno enega funta iterlinga. Nihče namreč ni poio-gal pozornosti podpisu, knjiga pa ni nič drugega kot neki star kodeks. če bo ekspertiza, ki jo je napravil dr. Nicholas Knight, potrjena še s strani britanskih stro-kijvnjakov, bo ‘kodeks*, ki je bil kupljen za en funt šterling. veljal najmanj en milijon dolarjev, kar je tudi ob razvrednotenju dolarja vendarle okoli 600 milijonov lir. Nuria Espert v filmu BARCELONA, 20. - Katalonska dramska umetnica Nuria Espert, ki jo mnogi kritiki smatrajo za največjo umetnico sodobnega španskega gledališča, je dobila eno izmed glavnih vlog v Arrabalovem filmu »Visa la Muerte». V barcelonskih gledaliških krogih trdijo, da so verjetno prav zaradi tega oblasti odklonile sleherno podporo prireditvi, ki jo je ta umetnica pripravila in sicer uprizoriti dela *Yerma» Garcije Lorce, ki bi ga morali najprej uprizoriti v grškem gledališču s Barceloni, nato pa še v Terragoni. sprejetih obveznostih, ki vsekakor temeljijo na ustreznih osnovnih načrtih, bo naftovod zgrajen do konca 1975. leta. Pripravljalna dela se začnejo takoj, gradbene akcije na samem terenu trase bodočega naftovoda pa se bodo začele v velikem obsegu čez kakega pol leta, vsekakor v zgodnji spomladi 1972. Nosilec gradbenih del pri tem naftovodu je zagrebško podjetje INA, toda zagrebško podjetje se pogaja tudi z novosadskim podjetjem »Naftagas* za mcebitno sodelovanje tako pri gradnji naftovoda kot tudi pozneje pri njegovi eksploataciji, kajti o-snovni načrt, ki so ga sestavljali že pred leti, je predvideval tudi odcep od osnovnega naftovoda «A-dria —■ Pipeline*, odcep, ki bi vodil od Siska do Pančeva. To se pravi, da bi glavna linija šla do meje z Madžarsko in proti Češkoslovaški. odcep pa bi se podaljšal do Pančeva, kjer so velike čistilnice. Ker kaže podjetje »Naftagas* veliko zanimanje za naftovod, računajo, da bo pogodba, ki smo jo pravkar omenili, sklenjena in da odcep ne bo ostal le na papirju, kol ne bo sodelovanje podjetja «Naf-tagas» ostalo le želja zagrebškega podjetja INA, ki kljub svoji finančni moči vendarle pričakuje kako tujo pomoč. Z madžarske strani so pogodbo o sodelovanju podpisali predstavniki dveh družb in sicer: predstavniki tvrdke »Mineral — Impteks* ter družbe »Orlajterv* iz Budimpešte, ki predstavljata dejansko madžarski trust, ki ima nekakšen monopol pri tkanju, uvažanju, pre-delavanju in razpečavanju nafte in naftnih derivatov na Madžarskem. Tudi iz Češkoslovaške so prišli v Zagreb za podpis skupne pogodbe predstavniki dveh ustreznih češkoslovaških podjetij in sicer predstavniki podjetja «Chemapol» in predstavniki »Chemopetrob, ki imata obe svoj sedež v Pragi. Na temelju pravkar podpisanega sporazuma s temi štirimi tujimi podjetji je zagrebško podjetje INA prevzelo nase obveznost, da začne gradnjo naftovoda takoj, jugoslovanski partnerji, iz madžarske ia češkoslovaške- republike pa- «. so s* »obvezal« * dnvine narodnoosvobodilne g. in revolucije, je v juliju teto*,* šla knjiga, ki nosi naslov loški odred.* ^ m Knjigo je napisal Tone ki je bil v času narodnoosvO odre ne borbe kronist omenjenega ^ da. Podobno kot pri ^ vrstnih publikacijah, se je rLg ge oprl predvsem na dokumentacijo, ki jo hrani ^ bljanski Inštitut za zgodovinii lovskega gibanja, ter na ar°.^ odreda, ki ga je kot odredov nist prenašal ves čas in 0° nil tudi med zadnjo, pomlada sovražno ofenzivo tik pred e» j boditvijo leta 1945. Pri <*%] avtor imel precej opore tut* odboru škofjeloškega odreda, deluje pri občinskem odboru ^ ie združenj borcev v ^kpI-Pji ki. Nekaj so avtorju prip0^ tudi posamezniki, prvenstveno ši pripadniki te partizanskem, le.z raznimi pričanji in Pričujoča knjiga opisuje W no pot škofjeloškega odr«d“ ^ njegove ustanovitve julija do konca vojne, škofjeloški je obstajal, kot vidimo samo » ^ secev. Zato njegovo delo 0* ^ *asovno tako obsežno, kot je jjj, delo drugih slovenskih Ves čas svojega obstoja je ohranil taktiko partizanskega tkovanja m je bil prava tipična partizanska enota. ‘°jdj "je, na katerem je škofle ^ ndred s svojimi formacijami ^ 'iral, obsega gorato poboCPAl vodno od Škofje Loke, meri Selško in Poljansko 0~ p v*t> do Blegoša, pa tudi do^, gnvzhodnih obronkov dm0 r Dalje sega področje, koder J ^ periral škofjeloški odred, lua $j-Radovljice po desnem bregu ^ ve do Šentvida m nazaj 0°*$ verovzhodnih obronkih Nih dolomitov in vse do ske doline. Razen Sorškega ■m vse to v glavnem hT> i^/t' gozdnati predeli, zato kar PN m za partizansko vojskovanj Poleg zelo podrobno fP cfr borbene poti odreda (knfiphj sega 314 strani) je v knjig1 "..g cen tudi seznam 519 borcev. bili v odredu. To bo še P.^ V razveselilo nekdanje pripadi partizanske enote. . Jtl Knjigo je založila Partd ^ knjiga v Ljubljani skupno 1 ^ horom škofjeloškega odreda. * ji deiem v Škofji Loki. Knj[9 izšla v nakladi 1500 izvod0.' A- K' TONE SVETINA 163. VRANA DRUGA KNJIGA «Blisk, vojna je. Vsak dan padajo ljudje. Ne veva, kaj bo z menoj, in ne, kaj bo s teboj.* «Kar bo, pa bo. Jaz se s tem ne ukvarjam.* «Saj je tudi meni vseeno. Toda kljub temu...* Obmolknila J«, beseda ji ni šla z jezika. «No povej, kaj ti leži na srcu!* Nežno se mu je privila v naročje in tako tiho, da je komaj slišal, dahnila: «Ne bi rada nedolžna umrla...* Kri je močneje zaplala po njem. Stisnil jo Je k sebi, vso je privil nase. Razumel jo je in nenadoma mu je postalo pri duša tesno. Nekaj časa sta molčala, potem pa ji je odgovoril: «Za to morava poiskati posebno priložnost, da bo tako topo, da se bova spominjala vse življenje.* Od takrat je minil že cel mesec, toda priložnosti, da bi bila sama, še ni bilo. Nekajkrat sta se videla In spre govorila nekaj besed. Ko jo Je sedaj gledal, svežo In gibko med mokrim sivim drevjem in zelenim mahom, In ko je poslušal rjovenje orožja, Je pomislil na najhujše. Spom nil se je na mrtvo mlado dekle na Pokljuki. Vse življe nje bi se kesal, če bi se to zgodilo Meliti, ne da bi Ji bil izpolnil željo Tudi če Je pomislil na to, da bi lahko sam padel in bi prišla Melita drugim v roke, ga je objela globoka žalost. Odkar sta se o tem menila, je nekoliko uplahnil njegov pogum — nič več se ni tako noro izpostavljal ko Tomo, ki je naravnost Izzival smrt. Hodili so dobrih dvajset minut, ko je kurir odkril dve razpadajoči kolibi, kjer so svoj čas prebivali gozdni delavci. Streha jih je vsaj za silo zaščitila pred dežjem, ki je vse močneje lil. V staji za konje so zakurili majhen ogenj. Blisk, Melita in eden od obveščevalcev pa so začeli jetnika zasliševati. V pripovedovanju moškega, ki je trdil, da je član centralnega komiteja avstrijske komunistične stranke, je bilo vse logično, od legitimacije do voznih kart, ki sta jih kupila pred tednom dni v Gradcu. Predstavil se je za profesorja, ki Je svoj čas deloval v Kominterni. Dekle je vzel s seboj zato, ker je bila kurirka in jo je policija izsledila, želel je priti do višjega političnega vodstva, da bi vzpostavil zveze v duhu mednarodnega sodelovanja. Blisk je ravnodušno poslušal njegovo pripoved. Spomnil se je, na kaj ga Je opozoril A rti. Tudi pri njem se Je bil oglasil človek, ki je bil član avstrijskega vodstva. Povedal je, da je nekaj njihovih ljudi pridobil v zaporih gestapo in da jih skuša vriniti med partizane. Hkrati je Blisk pomislil, da je «profesor» prišel skozi Bled, torej verjetno skozi roke majorja Wolfa. Na vrinjence ga je opozarjal tudi Nestor, kateremu je Wolfov tolmač poročal, da so prišli iz drugih krajev, s katerimi Wolf nd imel posla. Moškega je skrbelo nezaupljivo obličje mladega zasliševalca, zato se je ojunačil in vprašal: ((Oprostite, zdi se mi, da nama ne zaupate, želim priti v stik s centralnim komitejem Slovenije.* Blisk mu je odgovoril, da nd kriv, če sta sl izbrala za prihod najbolj neprimeren čas, ofenzivo. Poleg tega pa je tudi res, da mu ne zaupa, ker mu nekaj pravi, da ju je poslal gestapo. Možu se je obraz spremenil, okoli ust in oči so se mu napravile gube užaljenosti ln kljubovalnosti. «Kako se vam more poroditi tako absurdna misel, ko nimate za to nobenega razloga!* Blisk se nd zmenil za njegove ugovore. Dal ga je odpe- ljati v drugo kolibo in naročil, naj ga temeljito preiščejo. Pri nekaterih takih prišlekih so namreč našli v obleki vši-te šifre in spoznavna znamenja. Potem so pripeljali dekle. Nekam slabe volje je premerila Melito od nog do glave. Njena življenjska zgodba se je ujemala do potankosti z njegovo. Celo njun beg ln njuna oprema naj bi dokazala, da sta zadnji hip ušla preganjalcem. Blisk je vedel, da po tej poti ne bo prišel daleč. Odkril je samo to, da zna dekle precej slovenskih besed. Trdila je, da se jih je naučila od prijateljice študentke, Slovenke. Ni se obvladala tako kot moški. Nestrpno je mečkala v roki robček in se kar naprej ozirala po kužku, ki se je vzpenjal k njej, kot bi slutil, da je v nevarnosti. Blisk je bil čedalje bolj nestrpen, ker se je pokanje z vzhodne strani precej naglo bližalo. Zato ji je dejal: «Ne bomo igrali komedije, ker ne utegnemo! Vaju Je poslal gestapo, o vajinem prihodu smo obveščeni, ker imamo pri vas svojega človeka * Dekle, ki je bila spričo dežja, streljanja in nenavadnih okoliščin vsa prepadena, se je zdrznila in žalostno rekla: «To so hude In neosnovane obtožbe. Razočarana sem, nisem mislila, da nas boste tako sprejeli.* Blisk ji je ostro odvrnil: «Pošilja vas major Wolf! To Je naš človek! Preiskali vas bomo, oddajte mi torbico in slecite se.» Ni ugovarjala. Vdano mu Je izročila torbico, rekoč: •(Trudite se zaman.* Medtem ko se je Blisk zamotil s torbico, je Melita preds kovala obleko. Dekle se Je slekla do golega in se ogrnila s plaščem. Tresla se je od mraza. Žalostno je počepnila k psu v kot in ga božala. Blisku se je skoraj zasmilila, tako je bila skrušena in nebogljena. Ce ga ne bi bil Arti opozoril, bi oba jetnika najraje nagnal v dolino. V torbici je našel med toaletnimi potrebščinami precej različnih zdravil in pudrnico, ki pa se mu Je zdela malo debelejša od običajne. Dvignil je pokrovček ln blazinico in zagledal prah, ki je bdi močno podoben tistemu, ki so ga bili poslali Ani. ((Pridite sem!* jo je pozval. Zavila se je v plašč in plaho pricapljala. «Kaj je tole?* «Saj vidite, puder...* «Ni videti, da bi vi uporabljali puder.* Pogledal J v mladi obraz s svežo, napeto, rožnato kožo. ((Motite se!» je zajecljala. «Mi smo bili opozorjeni na te kemikalije. Kljub pa vam bom verjel, če boste to reč vi prvi preizkusil1” Iz čutarice je nalil poj kozarca vode in usul no^ kaj prahu. ((Popijte to, pa bomo verjeli vam in vašemu valcu, in vaju ne bomo več zasliševali * «Ne! Ne!» je kriknila in si pokrila obraz z rokarU1. «Ali naj ponudim psu?* se je sklonil Blisk k ga Je dekle brž potegnila k sebi in si ga prižela š ® Pustil jo je, da se je oblekla. Med jokom je P0'", vse, s kakšno nalogo sta prišla. Moški je bil res ki ga je gestapo zlomil v zaporu in ga izšolal za novo Poslali so ju, da bi se priključila vodstvu gibanja * * * * v veniji s posebno nalogo v primeru izkrcanja zahodna’ veznikov na Jadranski obali. Dobro je govorila udS Ma je usposobljena za radio zveze Tudi w je prizna19, ju je poslal prek svojih zvez major Wolf. Blisk si je napdsal v notes nekaj imen, ki jih ^ ska izdala. V diviziji, je rekla, nimata posebne zv®®9. Primorskem pa — če bi ostala dlje — imata za zve*e mo agenta Alfo, ki naj bi ju iskal sam in se javil s sebno šifro. Blisk bi jo bil še poslušal, pa jih je zmotilo streljanje na levem boku brigadne obrambe. Neda1®^ njih se Je raztreščilo nekaj min. Pod njimi je div\* štab zaustavil napadajoče Nemce. Potem je Blisk in žensko soočil. Moški je vse utajil. Dopustil pa )e ( noet, da je dekle gestapovka, ki so mu jo nenadom3 ,g takinili. Venomer je strigel z ušesi in prisluškoval 0 ^MORSKI dnevnik ŠPORT ŠPORT ŠPORT 21. avgusta 1971 PLAVANJI KVALIFIKACIJE NA BALKANSKEM PRVENSTVU Letos manj kolajn za Jugoslavijo Jugoslovanska ekipa močno pomlajena ■ Prihodnje balkanske igre v plavanju leta 1972 v Sofiji Naval — Jugoslovanski kpnsk ’ ki nastopajo na tretjem bal-Ponn t” prvenstvu verjetno ne bodo ni vVllJ Uspeha, ki so ga dosegli la- |u8osl0' * Š( Pedvoi Atenah. Takrat sta namreč , - --ovanski reprezentanci nastopila tova in Kurbanovič, ki sta gj j°rJln° največ pripomogla k zma->a hr °®n^a ek>Pa je zelo pomlajena y ez mednarodnih izkušenj. g|a prvem dnevu prvenstva so imeli Pied °t “esedo Bolgari in Romuni. Iz-Jugoslovanov je v svoji izločil- * lupini fj^00 m hrbtno s časom 1T4”2. V zmagal le Predrag Miloš !l°v8nski> 36 uvrstili nasledn-ii jugo-•h,rt (200 'n Ana Boban (200 m prosto m *>■ Pavličevič in Kuridža (100 Plavalci: Kovačič in Lin- letjA !‘uu m prosto), Svetlana Pav- , in ' }*h). .................... iil i?.eluljček moški), Eva Majnarič ženSkl\Ja Petkovič d®0 m metuljček l-> J ‘er brata Miloš na 100 m Jrj*? Pričetkom tekmovanja je kon-"kanskih držav določil, da bo- ',,,|ll|||||||„,„m|||||||||||||||||||||||||||||||||| Oll,etno ekipo Triestine bo letos treniral Nay do naslednje balkanske igre v plavanju leta 1972 v Sofiji v Bolgariji. Rezultati 1. dne — kvalifikacije MOŠKI 200 m prosto 1. Almer (Rom.) 2’7"4 2. Stojev (Bol.) 2’8"1 3. Statelov (Bol.) 2’8"8 4. Konstantinos (Grč.) 2’9"2 5. Kovačevič (Jug.) 2’9"3 6. Linhart (Jug.) 2'9"8 100 m metuljček 1. Karydes (Grč.) 1’00'2 2. Dobrev (Bol.) 1’00"7 3. Pavličevič (Jug.) 1T’2 4. Hristov (Bol.) 1’2”1 5. Miclaus (Rom.) 1’3” 6. Kuridža (Jug.) 1’3”1 100 m hrbtno 1. P. Miloš (Jug.) 1’4”2 2. Cakarov (Bol.) 1’5”4 3. N. Miloš (Jug.) 1’5”5 4. Kolarov (Bol.) 1'5”5 ŽENSKE 200 m prosto 1. Neicova (Bol.) 2’23"4 2. Cristescu (Rom.) 2’24”4 3. Beri (Grč.) 2’24”6 4. Pavletič (Jug.) 2'25"5 8. Boban (Jug.) 2’32"2 100 m metuljček 1. Slavčeva (Bol.) 1'10”9 2. Sterner (Rom.) 1’12”1 3. Nikolova (Bol.) 1'12”5 4. Majnarič (Jug.) 1'13"2 6. Petkovič (Jug.) 1’17”1 TAR,RASA, 20. — Italija je premagala Španijo v srečanju veljavnem za mladinski teniški pokal Valerio. V zadnji igri posameznikov je Italijan Barazzutti premagal Španca Higuerasa s 6:4, 6:3. N A M! IN! TENIS OSTENDL, 20. — Po zmagi nad Španijo se je italijanska moška mladinska namiznoteniška reprezentanca uvrstila na 17. mesto na evropskem prvenstvu. Belgija pa je premagala Italijo s 3:2 ter se je tako uvrstila na 12. mesto. VALENCIA, 20. — V prvi izločilni tekmi, veljavni za pokal državnih nogometnih prvakov je Valencia premagala Luksemburg s 3:1 (1:1). TENIS LE TOUQUET, 20. — Francoska mladinska teniška reprezentanca se je uvrstila v finale turnirja Valerio, potem ko je premagala Švedsko s čistim izidom 5:0. KOLESARSTVO MILAN, 20. — Imena profesionalnih kolesarjev, ki bodo branili italijanske barve na prihodnjem evropskem prvenstvu, ki bo na sporedu 5. septembra v Mendrisiu (Švica), bodo sporočili v ponedeljek. ATLCTIKA Fiasconaro odpotoval v Južno Afriko RIM, 20. — Prejšnjo noč se je odpeljal iz letališča Fiumicino znani italijanski atlet Marcello Fiasconaro. Odpotoval je v Južno Afriko, kjer se je rodil in tam živel 22 let. Pred odhodom je še rekel, da se je v Italiji počutil zelo dobro, kot bi bil doma. Ni si pričakoval takega slavja kot ga je bil deležen. Fiasconaro je nesel s seboj 20 parov tekmovalnih čevljev in še večjo torbo z trofejami, medaljami in odlikami, ki jih je dobil na raznih tekmovanjih. Fiasconaro bo spet prišel v Italijo drugo leto poleti, to je v času za priprave za olimpijske igre. Atleta so še vprašali, če misli zmagati na olimpijskih igrah! Fiasconaro je odgovoril, da ne more predvidevati, ker bodo na olimpijskih igrah prisotni tudi ameriški sprinterji. Na vprašanje, če se misli preseliti v Italijo, je Fiasconaro odgovoril, da bo o tem odločil šele po olimpijskih igrah. V Južni Afriki ima prijatelje, dekle in tudi am-bient, v katerem živi 22 let ne mora za sedaj kar zapustiti. PO ZAKLJUČKU ATLETSKEGA EP V HELSINKIH Naš dnevnik je predvidel imena 22 letošnjih prvakov Niti nemška specializirana revija «Leichtathletik» se ne more postaviti s tako visokim odstotkom pravilnih napovedi Med evropskim prvenstvom smo redno objavljali vesti o vsaki panogi na sporedu in predvidevanja o vrstnem redu prvih treh. Predvidevanja so bila sestavljena na podlagi skrbnega pregleda vseh letos njih rezultatov, po tekmovalni sposobnosti atletov in tudi slučajno, ko ni bilo odločilnih elementov. Ta lov na favorite je bil tokrat zelo uspešen, občutno bolj kot ob priložnosti prejšnjega prvenstva Atenah in olimpijskih iger v Mehiki. Točno je bilo napovedanih 22 od 3!) zmagovalcev, 9 drugih in 8 tretjih mest. V kar 4 panogah je bil vrstni red točen od prvega do tretjega mesta, v nadaljnjih 4 pa od prvega do drugega mesta. V 12 primerih je bila razlika v enem mestu, v 4 primerih pa v dveh mestih, u- poštevajoč pa samo prva tri mesta. Šest predvidenih zmagovalcev ni u- ......."""""""""......UH..........milili.m........................um PREGLED ITALIJANSKIH NOGOMETNIH MOŠTEV A LIGE Bo letošnje prvenstvo prineslo Juventusu 14. naslov prvaka? v «Crnobeli» se pripravljajo že več kot pol meseca - Bettega bo dobil 20 milijonov . Vycpalek začel z lažjimi treningi . Anastasi v dobri formi Juventus že 18 dni trenira v Villar Perosi. Nogometaši pa so se že prej zbrali v tem izredno hladnem mestu, tako da ne občutijo preveč vročine. Po prvih neutrudljivih treningih jim je društveni zdravnik predpisal izredno prikarjšan prehrambeni list, kar je razburilo pre-nekaterega igralca. Vsa ta polemika pa je prenehala, ko je prišel v Villar Peroso predsednik društva l|iimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiii|l||ii,|||M„imil KOŠARKA BLIŽA SE PRVENSTVO V ponedeljek prvi treningi Borovega članskega moštva l*ma Sirka velika vrzel v vrstah «plavih» ‘udi točita Za Prvo Borovo ekipo so se jbdo -Pe zaključile. V ponedeljek Wl s jFovi košarkarji ponovno za-1W. treningi. Trenutno trenirajo mladinci, ki bodo v 6ru" k sezoni nastopili s člansko % v Ponedeljek pa se bo za-i & trJ° ?a vse člane. *®tog /®®riem Marijem, ki bo tudi člansko moštvo, smo se S t>5* Domenili. ^h^l^Dgi boste torej začeli v V , ■ Letos ste začeli s pri-, ^koliko kasneje. VieL 'Letos srno začeli nekoliko ' ker jmamo tudi različne ■Jf Lani smo morali nam- n,avgustu opraviti več važ-~ »v, kot tekmo proti Ju- §*?;........... %rarnDa lmate tudi letos pester ,Zaradi česar smo morali licej. „ priprave.* % n *r iw"Dne na nastop v Poljski, »o vse naše priprave •IvJf i '•'='1 ^ iiar!!tVov deset dni. Iz Trsta bo-f bottvf^n odpotovali 18. vrnili pa S odi . septembra. Ker bomo Ni el?raLi več tekem z res moč-se bomo morali za-l^kipo 'Ido. pripraviti.* , li|j6 Sl .ie v zadnjih prvenstvih Ni. ,«otov0 nabrala več izkušena tN Da je zaradi bolezni iz-Ss J^Ofda svojega najboljšega % »a Šlandra Sirka. Bo ta iz-“°r odločilne važnosti? «Sirk je za našo ekipo res veliko pomenil. Morda ie bil celo naš najboljši igralec. Predvsem pri lovljenju odbitih žog je bil za nas neprecenljive koristi.* Trenutno ni igralca v Borovih vrstah, ki ba ga lahko enakovred no nadomestil. «Trenutno, res, ni ga. Poleg Ambrožiča imamo še dva visoka igralca: Rajmunda Kralja in mladega Mladena Šareta, ki bi lahko s požrtvovalnim treningom tako napredovala, da bi vsaj delno opravila Sirkovo delo.* Z ostalimi igralci ni novosti. «V bistvu jih ni. Kot znano, bodo letos nastopili lanski mlajši mla dinci v prvem moštvu. Pridobili si bodo lahko že letos dragocenih izkušenj. Trenutno trenirajo požrtvovalno. Dobro voljo imajo, kar je seveda zelo pomembno.* Ali bi nam lahko na kratko orisali bližnji program članske ekipe? «Je zelo enostaven. Naš program se deli v dva dela: predtekmovalna doba in tekmovalna doba. Do 18. septembra bomo vsak dan treniral iin se tako pripravljali za zahtevno gostovanje na Poljskem. Po vrnitvi iz Poljske bomo odigrali vrsto prijateljskih tekem. Nato pa bomo nastopili v D ligi, z upanjem, da bomo dosegli kot lani uvrstitev na sredini lestvice.* b. 1. Bor bo moral letos nastopiti brez Aleksandra Sirka in bivši nogometaš Giampiero Bo-niperti. Namen njegovega obiska je bil honorar, ki bi ga morali prejeti igralci. Vsi so bili zadovoljni nad plačami, ki jih je določilo društvo, le Bettega ni podpisal, češ da je bila ponujena vsota zanj prenizka. Lani, ko je odigral prvo prvenstvo v vrstah Juventusa je Bettega zaslužil 13 milijonov lir ter do segel 13 golov. Letos si je pričakoval, da bo dobil najmanj 20 milijonov, medtem ko mu je Boniperti najprej ponudil 15 milijonov ter nato zvišal na 19. Ta nesporazum je precej potrl mladega nogometaša tako da se je opazilo da ni še v dobri kondiciji. Nekaj dni kasneje pa se je podal k predsedniku ter se sporazumel za 20 milijonov lir plače. Trener Vycpalek je pričel najprej z lažjimi • treningi ter telesnimi vajami. Prvi teden so nogometaši trenirali dvakrat na dan, pozneje pa so opravili le po eno vajo dnevno. V zadnjih dneh so «belo-črni* najprej opravili telesne in a-tletske vaje, nato so trenirali z žogo in preizkušali nove sheme igranja ter končali s kratko tekmo. O-pravili so tudi nekaj prijateljskih tekem, na katerih so potrdili, da niso še v stoodstotni formi. Vycpa-iek pa upa, da bo ekipa dosegla do prve tekme za italijanski pokal standardno kondicijo. Trener ni še objavil dokončne postave, po mnenju izvedencev pa naj bi ta bila naslednja: Carmignani, Spanosi, Marchetti, Furino, Morini, Salvado-re. Haller, Causio, Anastasi, Ca-pello in Bettega. V to enajsterico se bosta nedvomno prerinila tudi krilec Cuccureddu in obetajoči Viola. Med vsemi nogometaši, ki trenirajo v Villar Perosi. so vzbudili največ zanimanja Haller, Marchetti, Capello in Anastasi. Zadnji je končno dokazal, da se je vrnil v tisto kondicijo, ki jo je imel, ko je igral še v vrstah Vareseja. Nedvomno bo Juventusova igra v tem prvenstvu odvisna prav od tega srednjega napadalca in levega krila Bettege, ki je ■' kazenskih prostorih izredno spreten in borben. Če ne bosta razočarala, bo Juventus nedvomno kandidat za osvojitev prvenstva. Juventus je odigral prvo trening tekmo proti tretjeligašu Empoliju. Ekipa ni nastopila z vsemi nogometaši, saj so bili odsotni vratar Piloni zaradi poškodbe med treningom, Furino je še čutil bolečine na nogi ter Longobucco, Novellini, Spinosi in Cuccureddu, ki so pri vojakih. Turinčani so zmagali z 8:0. Vsi so zadovoljili, posebno pa še Roveta, ki je nadomestil Furina, v vlogi prostega branilca in Anastasi. ki je pokazal zrelo in prodorno igro. Novokupljeni Savoldi se ni znašel na sredini igrišča ter je prevečkrat silil v ospredje. T0 je povsem razumljivo, saj je lani igral kot srednji napadalec. Obramba ni imela hujšega dela. To potrjuje tudi dejstvo, da se ni vratar Carmignani dotaknil žoge. Naslednjo tekmo bodo Turinčani odigrali v nedeljo v Piacenzi. Vyc-palek upa, da bo lahko takrat uporabil tudi vojake Spinosija in Cuc-curedda ter Furina in tako videl do kakšne stopnje uigranosti so prišli. Po tem bo lahko izbral moštvo, ki bo najprej nastopilo za italijanski pokal in nato na državnem prvenstvu. SKOKI V mrm LONDON, 20. — Italijan Klaus Dibiasi vodi na evropskem pokalu skokov v vodi s trimetrske deske. Danes so bili na sporedu trije poskusi, s katerimi je Dibiasi še povečal prednost, ki si jo ie pridobil včeraj. Bivši evropski prvak Ser-gio Cagnotto je popravil svoje mesto na lestvici, sai se je s četrte pozicije prerinil na tretjo. Danes se je tudi pričelo žensko tekmovanje v skokih z deske. Po treh poskusih vodi Sovjetinja Satanova pred vzhodno Nemko Becker in švedsko predstavnico Knape. IZIDI: Deska moški po osmih skokih 1. Dibiasi (It.) 2. Strahov (ZSSR) 3. Cagnotto (It.) 4. Vasin (ZSSR) 5. Anderson (Šve.) 6. Ziethen (NDR) V. Head (Šp.) 8. Koskinen (Fin.) 371,01 točke 368,58 359,76 346.98 341.98 319.17 301.20 298.17 Deska ženske po treh skokih L Safonova (ZSSR) 2. Becker (NDR) Knape (Šve.) 4. Janicke (NDR) 5. Wiemiug (Pol.) 6. Dučkova (ČSSR) 7. štireva (ZSSR) 8. Henrickson (Šve.) 113,70 točke 112,95 110,91 109.50 103,47 102.87 101.88 100.50 spelo priti niti do kolajne, samo o-manjeni outsiderjd pa so zmagali v treh panogah. Enega zmagovalca nismo nikjer niti omenili (Lismont v maratonskem teku), en atlet pa v Helsinkih ni nastopal (liste so bile sestavljene predčasno). Naša predvidevanja smo primerjali z drugimi časopisi in strokovnimi revijami. Italijanski «Tutto-sporjj* je točno napovedal 17 zrna govalcev ter nekaj drugih in tretjih mest, iGazzetta dello šport* v rubriki znanega statistika R. Ouerce-tanija pa 15 zmagovalcev. Zahod nonemška revija « Leichtathletik *, ki razpolaga z zavidljivo obveščevalno mrežo pa je točno napovedala 18 prvih, 3 druga in 3 tretja mesta, vendar nobene lestvice prvih treh ali prvih dveh. Leichtathletik je nato v 19 primerih zgrešila za eno mesto, v 4 pa za dve mesti (vedno upoštevajoč samo prve tri). Sedem navedenih možnih zmagovalcev ni prišlo niti do kolajne, od omenjenih outsiderjev ni zmagal nihče, 1 predvideni zmagovalec pa ni nastopal. Tudi če so bila predvidevanja brez vsakih konkurenčnih namenov govori tablica jasno v prid našega uredništva. PD Leichtathletik 1. mesto 22 18 2. mesto 9 3 3. mesto 8 3 prva tri mesta 4 0 prvi dve mesti 4 0 razlika 1 mesta 12 19 razlika 2 mest 4 4 favoriti brez kolajn 6 7 outsiderji 3 0 Odločilna prednost je bila seveda pridobljena s tveganimi favoriti kot so bili Nikoličeva (800 m), Klauss (daljina), Vaatainen (5000 m) ter z večjim upoštevanjem tekmovalnih sposobnosti in borbenosti posameznikov medtem ko se je nemška revija opirala prveč na gole rezultate in prezrla lastne atlete..., da ne bi izpadla preveč partizanska. K B evropskem atletskem Napovedati četrto zaporedno zmago Lnsisa na prvenstvu ni bilo težko ........................................ LEP USPEH DRUŠTVA GRADINA IZ DOBERDOBA Dve prvi mesti doberdobskih igralcev na balinarskem pokrajinskem turnirju Balinarji BD «Gradina* iz Doberdoba so na pokrajinskem prvenstvu deželne kategorije želi lepe in zadovoljive uspehe. Prvenstvo ie bilo za posameznike, dvojice in četverice. Doberdobci so osvojili prvo mesto med posamezniki in v četvericah. Tekmovanje posameznikov je bilo v Ronkah. zmagal pa je Jožef Kadež. ki je premagal vse nasprotnike. Največ zanimanja je bilo za borbe četveric. ki so bile v Turjaku. Ekipe so bile vse zelo močne, zato so bile tekme borbene in napete. Doberdobsko ekipo so sestavljali Ge-rin, E. Ferfolja. Gergolet in A. Ferfolja. Že v samem začetku prvenstva so pokazali svojo premoč in izredno pripravljenost. Tako so takoj postavili svojo kandidaturo za osvojitev končne zmage. Nasprotniki niso bili niti od daleč kos Kraševcem in naloga Do-berdobcev je bila dokaj lahka. Največ preglavic jim je povzročila četverica Monfalconeseja v polfinalih. Tržičani so vodili že 7:0 in imeli tekmo tako rekoč v svojih rokah. Doberdobci so najprej izenačili na 10:10, nato pa s tolkačem Gergoletom prišli do zmage, ko .je odličnim strelom osvojil tri toič-, kar je bilo dovolj za zmago in za uvrstitev v finale. Finale je bil 17. avgusta. Nasprotniki Doberdobcev so bili člani SB Pesa iz Ronk. Tekma je privabila mnogo občinstva, navijačev in ljubiteljev tega športa. Bodrenja je bilo kar precej. Tudi tokrat je bila premoč Kraševcev takoj razvidna. Balinarji iz Ronk so se pogumno branili, njihoVa vztrajnost na ni obrodila zaželenih sadov. Končni izid^ je bil 13:4 za Gradino, katere četverica se ie izkazala kot najboljša in zasluženo osvojila prvo mesto na tem turnirju. S to zmago so si zagotovili nastop na italijanskem deželnem prvenstvu, ki se bo začelo v kratkem. V Doberdobu in v balinarskem krožku so nad zmago svojega mo Stva navdušeni. To je obenem za doščenje. ki so si ga Kraševci po polnoma zaslužili, sai se s tem špor tom ukvarjajo že več let in pridno trenirajo. F. K. prednost do cilja, kjer je v zadnjem naletu imel Italijan več moči in je zasluženo zmagal. Glavnina je zaostala za bore štiri sekunde. Vrstni red je naslednji: 1. Zandegu (Salvarani), ki je prevozil progo v 2.46' s poprečno hitrostjo 41,205 km na uro 2. Merckx (Molteni) v istem času 3. Swerts (Molteni) 4" zaostanka 4. Amici (Cosatto) isti čas 5. Bitossi (Filotex) itd. KOLESARSTVO MODIGLIANA, 20. - Italijan Zandegu je zmagal na krožni kolesarski dirki po Modigliani. Dirka je bila vseskozi zelo zanimiva. Do odločilnega pobega je prišlo tri kilometre pred ciljem, ko sta iz glavnine ušla Zandegu in Belgijec Eddy Merckx. Ta dva kolesarja sta ohranila svojo Nov svetovni rekord SITTARD (Nizozemska), 20. — Zahodna Nemka Ellen Tittel je postavila nov svetovni rekord v teku na eno miljo s časom 4’35"4, kar je za sekundo in 4 desetinke boljše od prejšnjega rekorda, ki je pripadal Nizozemki Marii Gommer«. AVTOMOBILIZEM MODENA, 20. — Ferrari bo prisostvoval na prihodnji veliki nagradi Italije, ki bo na sporedu v Monzi 5. septembra. Že prihodnji teden se bodo Ferrarijevi tehniki, piloti in mehaniki preselili v Monzo in tam preizkušali svoje avtomobile. bi Ih pričakoval rešitve od srečnega naključja, od Nemcev. N c 0 je kot iz škafa in gnila streha je puščala, da je od i1 ^to r ^° na vseh koncih. Oba so zvezali in jima odredili k % NiJ7 Prinesel s° se kotu. Iz gozda je prišla brigadna patrulja in se Blisku. Iskala je pripraven položaj, da bi ga zase-on. ki se je umikal le-sem. Takoj nato je vod i ( j« na nosilih šest težkih ranjencev. Pred na-tudi oni zatekli v kolibo. Med ranjenimi je L11* komisar Logačan, ki je bil prestreljen skozi tre-*hjev 50 ga nosili že dva dni. V obraz je bil prsteno • bledlo se mu je in venomer je prosil vode. Blisk Poznal iz Dolomitov. Položil mu je roko na glavo h MM°g0voril' toda ni ga vefi P°znal-fobh 3 ranjenci je bil tudi šestnajstleten mitraljezec s N , puhorn pod nosom. Oči so mu žarele v vročici. Mina bij. razcefrala nogo in prelomila kost, krvavel je, da ol3veze VSe rdeče- Prosil je cigareto. Blisk se je ^ jo na Jetnikove cigarete. Vzel je iz torbice vso zalogo hi živ^razdelil med ranjence in nosače. Vsi so si prižgali Puhali dim, da je bil prostor kmalu preprežen z 1 štrenami. Fant, ki je bil zadet v glavo, je tiho zavoja je bolščalo eno samo oko. Mlada bolni-hi VsiJe bila prestreljena skozi prsi. E 50 bili zagrnjeni s šotorkami in do kože premoče-A&l je plapolal z majhnim svetlim plamenom in N s Penje, da so blizu bolnišnice in da jih bodo rešili, j*m vso pot obljubljali. % ta ^ je Plaho stiskala k Blisku, ki je trudno slo-£ j® hhratih ’n ?ledal v gozd, kdaj se bo vmil kurir, ki ^Jona Poslal v divizijski štab s poročilom, da sta Nemca so votlo treskale čedalje bliže, na grebenu pa je jjJ raM,al°’ h°t bi se vnel gozd. Med drevje je planilo ne-ih 8ro2j] P'ienih partizanov. Za njimi je pritekel vodnik 4 he L da bo postrelil vse po vrsti, če se ne ustavijo 1? bočakajo ^.e. so trije pritovorili težko strojnico fiat, ki so jo držali vsak za eno nogo. Postavili so jo na prvo vzpetino. Po gozdu so donela povelja, med drevjem je bilo čedalje več borcev. Zvedeli so, da so Nemci prodrli obrambi za hrbet in da bataljon zaseda druge položaje. Kolona z ranjenci se je takoj napotila proti bolnišnici. Za njimi je krenil Blisk z jetnikoma. Vsekakor bi ju rad pripeljal do Maksa ali izročil vsaj Jelovčanu. Niso hodili še pol ure proti Ratitovcu, ko je pred njimi zaropotalo avtomatsko orožje. Tudi po njih so sekale krogle. Naglo so se umaknili in polegli na prvi greben med drevje, pripravljeni za spopad. Blisk je pogledal zdaj oba jetnika! zdaj Melito. Nejasna čustva skrbi in ubijalske sle iz potrebe so pilala v njem in ga razdvajala, če udarijo Nerad po njih, jim jetnika lahko uideta, čimprej se ju mora znebiti! Njegovo napeto premišljevanje je zmotil obupen krik. Iz goščave je planil ,kot bi bil iz uma, član patrulje, ki je nosila ranjence. Bil je ranjen — krogla mu je razmesarila lice. Z roko je gnetel raztrgano meso in svetlo rdeča kri se je razlivala čez prste po vratu in bluzi ter kapljala po tleh. «Bežite! Nemci gredo za mano!» je zavpil. «Vse ranjence so pobili, patrulja pa se je razbežala!« «Obveži ga, Melita!« je ukazal Blisk. Fant pa se ji je iztrgal. Brezumno je drvel po gozdu in se zaletaval v debla. Blisk se je s svojimi takoj za njim naglo umikal, sprva v smeri, od koder so bili prišli, potem pa je zavil proti zahodu v star gozd, da bi obšel vrtačo, ki jima je zapirala pot. Na robu mu je zastal korak. Vrtača ga je spominjala na ogromen lijak, ki ga je v davni preteklosti skopal meteor. Bila je tako globoka, da so vrhovi drevja, rastočega iz dna, komaj dosegli robove. Posejana je bila s škrapljastimi skalami, po katerih je drla deževnica. Na dnu so ležala vse križem ogromna debla, ki so vzbujala vtis, da v to divjo globočavo še ni stopila človeška noga. Blisk se je zravnal ob deblu in pokazal dvema obveš- čevalcema dno kotla: ((Opravita hitro in zabrišita sledove! Z roba vaju bomo krili.« Molče sta prikimala in zavila k jetnikoma na rob ponora. Dekle je razumela, za kaj gre, in se je ustavila, da se je jermen nategnil. Vsa prepadena je padla pred Bliska na kolena. Dvignila je roke kot k molitvi in jokaje prosila. Tokrat je govorila po slovensko: ((Prizanesite mi! Prisilili so me! Ni mi bilo do tega, res ne. Zaprli so mi starše in jih spustili, da sem šla v gestapovsko šolo...« ((Prepozno!« je rezko dejal Blisk. Dekletova smrtna groza ga je prevzela, da mu je zadrhtela vsa notranjost. Za hip se je zagledal v dekle. Prameni razmočenih las so se ji lepili po čelu in po vsem obrazu so ji polzele deževne kaplje. Očiščena vseh človeških strasti je bila nepopisno lepa. Njen obraz je bil kakor izklesan iz belega kamna. Preplavila ga je čudna mešanica usmiljenja in sovraštva. Pomislil je: «Kdo ve, koliko jih umira prav ta trenutek, ne da bi vedeli zakaj! Kake nor in nagnusen svet!« Odvrnil je pogled od nje in ukazal: ((Odpeljite jo!« Obveščevalec jo je potegnil za seboj, kjer je strmina padala proti dnu. Obrnil se je k Meliti. Ozke ustnice so mu podrhtevale. «Raje ne glej! Pojdi k stražarjema!« ji je velel. Ona pa se je uprla: «Ne grem! Pri tebi bom!« čudil se je njeni ravnodušnosti. ((Hočem postati trda in prenesti vse, kar je pravično.« Blisk se je vdal. Tisti štirje so se bližali dnu kotla. Tla so bila posejana s skalovjem in preperelim vejevjem, pred dnom pa jim je zastavilo pot mogočno deblo, ki je trohnelo morda že sto let. Od njega so štrlele ve j e kakor polomljena rebra okostja davno preminule živali. Dekle ni moglo zlesti čez, nagajalo ji je krilo, pa psiček se je zapletel z jermenom med vejevje in cvilil... Prvi obveščevalec je bil že na dnu; ko je v globači že odjeknil strel in je moški padel, dekle še vedno ni moglo čez podrto drevo, kot bi ji bile nadvse dragocene poslednje sekunde njenega Hvljenja, ki je vabilo z redkimi kapljami z viharnega neba in šumenjem vetra v vrhovih donebnih smrek riK f ~ poroto,", "‘doSrŽ KrižVS v podzemlje voda, ležalo truplo njenega spremlje- ginjala valca. obveščevalca, ki je čakal za njenim hrbtom, naj ji dovolj da si uteši to zadnjo željo. Psiček se je vzpenjal po njei S', C!djel‘n11 Je strel ln Pa SAJGON, 20. — General Duong Van Minh je danes uradno sporočil, da se ne bo predstavil kot kandidat na prihodnjih vietnamskih predsedniških volitvah, ki bodo 3. oktobra letos. V pismu, ki ga je general poslal vrhovnemu sodišču, sporoča, da se odpoveduje kandidaturi, ker je gotov, da bodo volilni rezultati ponarejeni. Včeraj je imel general Minh dolg razgovor z ameriškim veleposlanikom Bunkerjem. Ožji generalov sodelavec je danes izjavil, da je bil pogovor med veleposlanikom in Min-hom zelo oster. Bunker baje ni dal generalu nobenega zagotovila, da bodo predsedniške volitve potekale brez podkupovanja in je samo zelo hvalil sedanjega predsednika Van Thieua. Po izjavah generalovega sodelavca, naj bi ZDA zelo rade videle, da bi Minh prevzel vodstvo opozicije, medtem ko naj bi bil Van Thieu še vedno predsednik Vietnama. Generalovi sodelavci so nadalje izjavili, da je pogovor z ameriškim poslanikom dokazal, da ZDA ne moreio zagotoviti svobodnih vo litev v tei dTžavi V današnjem proglasu ljudstvu je Van Minh dejal, da se noče udeležiti farse, ki odvzema vietnamskemu narodu vsakršno upanje na boljšo prihodnost in ki onemogoča pomiritev v državi. Predstavnik ameriškega veleposlaništva v Sajgonu je danes iz javil, da ZDA obžalujejo, da je Minh umaknil svojo kandidaturo. A meričani so namreč potrebovali vsaj dva predsedniška kandidata, da bi imele prihodnje volitve vsaj videz zakonitosti in demokratičnosti, Minh pa jim je s svojo potezo P račune. Enote osvobodilne vojske so. a danes nadaljevale svojo 0*5^ proti ameriškemu oporišču in so oovzročile veliko škode- General Albert O. Conncff ^ nes spremenil poročniku v**" u. Calleyu obsodbo na dosmrb** r čo v dvajset let zapora. pasUTrCa ki je očitno grešni kozel, je -j letos vojaško sodišče obsodilo ^ dosmrtno ječo zaradi nameri**® mora 22 vietnamskih civilistov- ^ prila pa je predsednik Ni*011 kazal naj izpustijo Calleya ^ pora in naj ga obdržijo v "i? je priooru dokler se ne zaključi vizija procesa. ^ Sedaj bo moral o generalov*^ sodbi odločati glavni štab voiske, zadnjo besedo pa o° Nixon. Aretacije v Grčiji ATENE, 20. - Včeraj so aretirali mornariškega častr*«treli' mladega študenta, ker sta la nekaj strelov proti podobi ga predsednika vlade PapadOP «0 sa. Policija, ki iih je aretirat dolgem ruvanju, jih ie obtožila^ tddržavnega delovanja to vladnega predsednika.