111. Hnlim. I Llibllnl, i tonk, U. na]a 1915. KLVIII. IeIo. .Slovenski Narod" velj* v LfwM|aal ni dom dostavljen: , ćelo leto naprej • • • • K 34 — pol leU m v • . • . 12-— leut leta m • . #* . # fl-— t npravništvn prejeman: ćelo leto naprej * , • . K 22*— pol leta 0 • • • . . 11*— četrt leta „ • • • • # 550 na mes«c . • • • • # 190 I**a|a vsak 4aa B*«ć«r !sTz«m*l MdelJ« te pranlk«. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin, za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin, Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih inserdjah po dogovoru. Uptavništvu naj te pošiljajo narodni ne, reklamacije, inscratl Ltd, to je administrativne »tvari i Posameaaa ftteTtlka v*lfa fO vlaarlov. ■ fcU pismena naročil.i brez istodobne vposlatve naročnine M nt ozira. „HarotfM tUkaraa** IiMob ŠU SS. Dopisi naj se franidrafo. RokopM se ne vračajo. Vredniitro t Knailova allca št S (v pritiičju levoj taUlon ŠL 34. .Slovenski Narod" velja po poitli ta Avstro-Ogrsko: , eelo leto skupaj napre] • K 25*— pol leta m m • • • 13'— Četrt leta „ m . . . 650 na mesec • » • • • 2*30 < za NcmČljo: ćelo leto naprej . . . K 30 — za Ameriko in vse druge desete: ćelo leto naprej . . . . K !§.-*■ Vprašanjem plede Jnseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali zn«mta|. DpraTmiitvo (spodaj, dvoriščc levo). Knallova nlica st. 5, telefon »t SS« Svetovna vojna. Naše ćete so zavzele Drohobicz in vjele 5100 mož. — Boj za Przemysl. — Nemški uspehi pri Arrasih — Za Nemce uspešni boji v zapadni Rusiji. NAPREDOVANJE ZAVEZNIŠKIH ĆET. — DROHOBICZ V NAŠIH ROKAH. Dunai, 17. maja. (Kor. urad.) Cradno razglašajo dne 17. maja opol dne: V razmerju s trdov ratni mi boji preteklega tedna je potekel včeraj-šnji dan na ćeli fronti v splošnem brez bistvenih dogodkov, Armade so nadalje pridobile na prostoru. Kolore, ki so prodrle proti gorenjemu Dnjestru, so z oddelki sedaj zavzele ludi Drohobicz, vjele nadalinih 5100 sovražnikov ter vplenile S strojnih pušk. Namestnfk načelnika generalnega štaba pl. H o f e r, fini. * • ZAVEZNIŠKE ĆETE PRODIRA.JO MED PILICO IN GORENJO VIS- LO. — BOJ ZA PRZEMVSL. Berolin, 17. maja. (Koresp. ur.) Poročilo \Volffovega urada: Veliki glavni stan, dne 17. maja. Jugovzhodno bojišče. Nada! ju.temo prodiranje med Pi-lico in gorenjo Visio, kakor tuđi na fronti Sambor - Strvj - Stanislavov. Pri Jaroslawu in severno od tod se ie nam na več točkah posrećilo, prekoračiti reko San. Za Przemysl se vrše boji. Vrhovno armadno vodstvo. * ODBITI RUSKI NAVALI V ZAPADNI RUSIJI. Berolin, 17. maja. (Koresp. ur.) Poročilo VVolffovega urada: Veliki glavni stan, dne 17. maja. Vzhodno bojišče: Na reki Dubissi, v okolici Evra-gole in Czejkiszkov, kakor tudl južno od Njemena pri Mariampolu In Lutwinowu, snio odbili sov razne napade. Med vjetniki, zajetimi pri Szaw-lah, smo konstatirali novince letnika 1916. ki so se vežbali samo štiri tedne. Vrhovno armadno vodstvo. FELDMARSAL NADVOJVODA FR1DERIK PRI ZAVEZNIH ZMA- GOVITIH ĆETAH V ZAHODNI GALICIJL Dunaj. 17. maja. (Kor. urad.) Iz vojnotiskovnega stana poročajo: V drugič od pričetka naše uspešne velike ofenzive je bil včeraj Nj. c. in kr. Visokost najpresvitlejši gospod najvišji armadni poveljnik ieldmar-šal nadvojvoda Friderik, spremljan od Nj. c. in kr. Visokosti naipresvit-lejšega gospoda nadvojvode Karla Franca Jožefa. pri naših zmagovitih zavezniskih četah v zahodni Galiciji. Ker so naše hrabre železniške čete neverjetno hitro popravile dolgi že-lezniški most čez Dunajec, ki je bil svoječasno popolnoma razdejan. je bilo mogoče. da sta se Visokosti pe-liali z železnico do kolodvora. Na kolodvoru, kjer so se še natančno videli sledovi učinka naših najtežjih topov so Visokosti sprejeli Njeg. c. in kr. Visokost najpresvitlejši gospoJ poveljnik četrte armode genera' in-fanterije nadvojvoda Jožef Ferdinand potem okrajni glavar in načel-niki cerkvenih in civilnih oblasti, ki so ostali tuđi za časa ruskega gospodstva zvesto na svojem mestu. Pri tej priliki je izročil feidmarsal zmagovitemu armadnemu poveljni-ku nadvojvodi Jožefu Ferdinandu vojaški zaslužni križ prvega razreda z vojno dekoracijo, ki mu ga je po-delilo Njeg. c. in kr. apostolsko Veličanstvo. Iz Tarnova sta se Visokosti v avtomobilu odpeijali najprvo k po-zicijam ob Dunajcu, nahajajočim se na obeh straneh ceste Tarnov - VVoj-nisz, kjer že mesec zvesto stoje na straži naši hrabri avstrijski črnovoj-niki pod poveljstvom polkovnika iMorgensterna. Potem so se odpeijali mimo samostana Sacre Coeur, ki so ga naši težki možnarji zelo poškodo-vali in v katerem je stanovalo višje rusko poveljstvo, k lovski hiši štcv. 412 in na visino 419 jugozahono od Tarnova. Dali časa sta Visokosti ostali na tem krvavem bojišču zma-goslavnih uspehov naše izborno streljajoče artiljerije in junaških tirolskih cesarskih lovcev, ki so s svojo vstrajnostjo po temeljiti in izborni artiljerijski predpripravi in pa z največjiin heroizmom mogli pre-poditi močno utrienega sovražnika. Od tu so se peljali v avtomobilu sko-zi Tarnov, F^ilsno, Debico, Ropczvce v Rzeczo\v. Mesto Tarnov je bilo za ^prejem feldmaršala slavnostno okrašeno in z veselim navdušenjem je pozdravljalo prebivalstvo, še le pred kratkim oproščeno ruskega iar-ma, najvišjega poveljnika zmagovi-tih zavezniskih artnad. Enako na-vdušeno in prisrčno sta bili Visokosti snrejeti v vseh krnjih, skozi kate-re sta se peljali in ki so od Rusov zelo poškodovani. Povsod, posebno pa v Pebici so se videli še žalostni sledovi ruskega vandalizma, ki se je kazal v požiganju, pustošenju in plen.enju. Globoko ginjena sta se Visokosti zahvaljevali cesarju zve-stemu, zelo oškodovanemu prebival-stvu, da je bilo tako zaupljivo in da je ostalo na svoji domači grudi, ki ima zdaj, z božjo pomočjo iztrgana iz sovraznikovih rok, lep/šo bođoč-r.ost pred seboj. V Rzcczo\vu je prebivalstvo posebno prisrčno in gan-Ijivo sprejelo Visokosti. Med zvone-njem cerkvenih zvonov in med na-vdušenimi ovacijami prebivalcev sta se peljali Njtg. c. in kr. Visokosti na glavni trg, kier se je general-oberst pl. A^ackensen jav:! feldmar-šalu, ki je temu odličnemu voditelju zmagovitih armad izročil vojaški zaslužni križ jrvega razreda z vojno dekoracijo, ki mu ga je bilo podelilo Njegovo Veličanstvo. Kratka zahvalna molitev v mestni župni cerkvi in krasni zvoki cesarske himne so kon-čali hipno spreiemno slavnost v tem mestu. Iz Rzeczowa sta se Visokosti odpeijali nazaj v bivališče najvišje-ga armadnega poveljstva. * NAŠE ZMAGOVITO PRODIRANJE. Vojni poročevalci poročajo: Le-vi breg Sana od Rudnika navzgor so Rusi zapustili. Rusi se drže samo v kotu med rekama San in Visio. Na Ruskem Poljskem prodirajo naše čete neprestano severno od Visle in vzhodno od Nide ter južno od Piliće ter so dosegle že Kamieno, severno od Kiele in severovzhodno od Lvse-gore. Naše in zavezniške čete stoje pred Przemvslom ter so zopet zavzele vrh Magiero ter mesto Sambor ob zgornjem toku Dnjestra. Na dolnjem Sanu so zavezniške čete dne 16. t. m. na več krajih prekora-rile reko, ni pa šc znano, kake po-sledice bo to prodiranje imelo. Ru- sko armadno vodstvo je poslalo tja mnogo novih čet in svoje pozicije še neprestano ojačuje. Zato je prav verjetno, da bodo boji tu še nekaj časa trajali. Ze več dni bombardira-jo zavezniške čete tuđi Przemvsl in je upravičeno računati s tem, da je ta bivša trdnjava že na treh straneh oblegana. Pred Przemvslom stoji tuđi mnogo težkih topov. Na jugovzhodu prodirajo naše čete preko crte Sambor - Droho-bycz. Prodiranje pa se mora sedaj nekoliko zavleči, ker je dospelo do močnih ruskih obrambnih črt in ker je brezdvomno, da se bodo Rusi po-skusili ustavliati na fronti Sandomir-Zydaczo\v. Naše čete so zasedle tuđi Drohobvcz. Vzhodno od tod je pridobila armada Linsingen prostora proti Strvju. V iugovzhodni Galiciji stoji boj. • * O naši zmagi v zapadni Galiciji. Rotterdamski listi pišejo o veliki zmagi v zapadni Galiciji, da še ni mogoče vedeti, kje se bo to zma-govito prodiranje zavezniskih Čet ustavilo. Prav lahko mogoče je, da bodo zavezniške čete zopet prikora-kale v Przemvsl. Rusi pa morejo poskusiti ob spodnjem toku Sana severno od Przemvsla ustaviti to zmagovito prodiranje. Doslej pa so se izjalovili vsi poskusi, ustaviti ofenzivo zaveznikov. Ker so ruski voditelji zelo izvežbani v umikova-nju ni nemogoče, da se morda tuđi ob Sanu ne bodo ustavili. Če bodo potem zavezniki prebili tuđi crto ob Sanu, se lahko zgodi, da izgube Rusi ćelo Galicijo. O ruskem šunku ob Dnjestru pravijo listi, da nima veli-kega strategičnega pomena in da ne bo vplival na prodiranje zaveznikov v zapadni Galiciji. Przemysl. »A Nap« prinaša poročila pilo-tov, ki pravijo, da so Rusi Przemvsl zopet utrdili. Za to so Rusi deloma porabili tuđi razstreljene utrdbe. * * V BUKOVINI . # Iz Črnovic poročajo: V zadnjih dnevih so pripluli sovražni letalci nad Črnovice in vrgli več bomb, ki pa nišo napravile nobene škode. Ti poleti so imeli večinoma le poizve-dovalne namene. V Črnovicah vlada mir. Sliši se močno grmenje topov v severozapadni fronti od Hlinice. Tamkaj se boj še nadaljuje. Artiljerijski ogenj je prizadjal Rusom moč-ne izgube. S SEVEROVZHODNE FRONTE. »Novoje Vremja« poroča, da so prebivalci zapustili Vindavo. Bero-Iinski listi pišejo: Med ruskimi vpa-di je bilo samo v okrožju Pillkalicn razrušenih in požganih 2672 poslopij ter 900 oseb odgnanih v Rusijo, V drugih 16 okrajih, kamor so prodrli Rusi, je bila škoda še večja. * DROBNE VESTI S SEVERMH BOJIŠC. Iz Galicije. Z Dunaja poročajo po poljskih listih, da je že mnogo železniških postaj v osvobojenih okrajih Zapadne Galicije spravljenih v red. Gd predvčerajšnjem posluje zopet državna železniška proga Krakov-Dembica za voiaške namene. Od Rusov porušen železniški most čez Ou-najec je bil v naglici toliko popravljen, da vlaki počasi lahko vozijo čezenj. \' Lvovu je blagoslovil nanovo zgrajeno rusko cerkev škof Eulogi-us. Župnik te cerkve je neki bivši rusinski katoliški duhovnik, ki je pre-stopil v rusko cerkev. Ob priliki bla-goslovljenia te cerkve je zopet mnogo katoliških duhovnikov prestopilo v pravoslavje. — \r Lvovu so zopet uvedli meščansko stražo. V mestu vlada pegasti legar, koze in kolera. — Eksistenčno vprašanje v Lvovu zaostalih avstrijskih uradnikov in drugih organov je sedaj končno re-šeno. 9000 upravičencevr je dobilo od mestnega magistrata z dovolienjem finančnega ministrstva 7SS.000 kron kot preduiein na plače. Ruski vjetnikj v Krakovu. Krakovska »No\va Reforma« javlja z dne 15. maja: Včeraj je prispelo v Krakov okrog 3000 ruskih voiakov, ki so bili vjeti v bojih v zapadni Galiciji. Vjet-nike izvagonirajo na krakovskem to-vornem kolodvoru, kjer je specijalno žanje zgrajena velika baraka. V tej baraki cepijo vjetnikom koze, tu jih očistijo in okopaio ter jim dado sveže perilo. Nato jih vojna uprava po-šilja v skupinah 300 do 400 mož v vjetniška taborišča na Češko. V Jozefovu gradi mestna obči-na barake za 20.000 ruskih vjetnikov, ki so bili v zadnjm času zajetl v zapadni Galiciji. V Liberce na Češkem so te dni odposlali 4000 Rusov, ki so bili vjeti pri Gorlicah in Gromniku. Iz Tarnova. Z Dunaja poročajo: Tarnovski šKof dr.Leon \\ alega se je izrazil na-sproti poročevalcu »A Napa« tako- LISTEK. SniBFihanha. Francoski spisal Pierre de Cou-1 e v a i n. (Dalje.) — Da ... Tudi meni se tako zdi . . . Vendar, kar se tebe tiče, Jacques, ti bi bil s Francozinjo sreč-nejši. — To praviš le, ker te veseli, če te zagotavljam nasprotnega . . . Srečnejši! Glei vendar, štiri leta in pol sva poročena, in nikdar ni bilo med nama nesporazuma, nikdar zle besede. Malo zakonskih more kaj sličnega trditi, veruj mi. Ne, ne hotel bi druge žene od tebe za tovarišico, druge žene od tebe za mater svojih sinov . . . svojih sinov ... je ponovil, zakaj skoro bodeva imela še enega, kaj ne? In marki je oprijel Annie z roko okoli vratu, jo pritegnil k sebi in po-ljubil na ustnice. — Jacques! . . . Pri tej besedi. ki je zazvenela, kakor bolesten krik, sta mlada zakonska skočila na noge in se obrnila. Tedaj sta zagledala vojvodinjo, ki jima je prihajala nasproti podobna tragični prikazni. Obraz ji je bil pre-paden in oči so se ji blazno iskrile. — Koga hoćeš varati? je vzklik-nila, obrnivša se proti markiju. Annie, je nadaljevala, vaš soprog je že dve leti moj ljubimce . . . dve leti, ali razumete? Več sem mu daLa kakor vi, zakaj dala sem mu svojo čast in svoje življenje ... Od nekdaj sva se ljubila . . . Poročil vas je, ker je potreboval denarja in ker mu ga drugače nišo hoteli posoditi. To je resnica . . . Dolgo že sem si želela zakričati vam jo v obraz!... Zgodilo se je ... Sedaj pa mu dajte sinov, če vam srcć tako veli! Ko je Kristijana izgovorila te strupene besede, se je napotila proti tratom, opotekajoča se kakor pijanka. — Poidi v svojo sobo, je del marki z ukazujočim glasom. Annie ie sleoo ubogala. Odšla je. ne da je odprla usta. njen obraz pa je izražal grozo in stud. Tedaj je Jacques pohitel za vojvodinjo. Daleč ni mogla biti. Res je vsa zasopla in burno vtripajočega srca zdrknila v naslanjač v sosed-nem salonu. Ko je vstopil marki, je napela svoje zadnje sile in vstala. Oba sta se nekaj trenotkov izzivajo-če merila oko v oko, nato je Jacques, ki se ni mogel več ustavljati preki-pevajoči jezi, prijel ubogo ženo brutalno za zapestje. Zmlel bi jo bil na mestu. — Ti torej ... ti si, ki si zagre-šila tako nesramnost! je vzkliknil in oči so se mu bliskale. To je podlost. Ta nasilnost je na vojvodinjine živce učinkovala, kakor reakcija. Kri ji je zalila lice in prepodila njeno ble-doto. Izvila mu je svoje roke ter se ponosno in mogočno zleknila kvišku: — Da, jaz sem tista, ki je izvršila to nesramnost, je odgovorila s presenetljivo mirnostjo. Tvoje izdajstvo me je k temu napotilo ... in prav nič se ne kesam, je nadaljevala s trdim glasom. Jacqucs je zmajal z rameni. — Moje izdajstvo! je del. Bil sem oženjen, vsaj si vedela. — Da, toda verjela nisem ... niti mislila nisem na to. Vsaka žena, ki je videla moža, katerega ljubi, po-Ijubljati drugo ženo, me bode umela. Ta poljub me je spravil ob um. Da sem imela samokres, ustrelila bi vaju. — Vsekako bi bilo bolje za-me. Tako si mi vrgla vitrijola v obraz. Rajši bi umri. Pri teh besedah je Jacques tresočih kolen zdrknil v naslanjač. Njegov bledi, prepadeni obraz je v vojvodinjini duši takoj vzbudil pomilovanje in kes. Stopila je k njemu in mu položila roko na ramena. — Ali mi nikdar ne odpustiš? je vprašala skesano. — Odpustim ... ne vem . . . po-čutim se kakor Človek, pred katerim je udarila strela v tla. — Razumem te. Ko bodeš mogel zopet mirno misliti, vedi, da me je premagala bolest, katero sta po-vzročila tvoj poljub in tvoje besede. Reci si, da je bil konec našim sanjam najbrže usojen za današnji dan in da ga nič ni moglo ne pospešiti, ne zavleči. Tako je, sicer bi morali izgubiti vero, da nas vodijo višje moči. Z bogom . . . Jutri mi pridi povedat, kaj se je zgodilo med teboj in Annie. Jacques je vstal. — Spremim te, je del tiho. — Čemu? ... je odgovorila Kristijana, ne potrebujem te. Tedaj je opazila, da se marki ne briga za njeno prepoved. — Ostani tu, mu je rekla z ukazujočim glasom. Jacques se je uklonil. OdŠla je skozi salone in z neko grozo jo je vi-del odhajati . . . odhajati mimo dra-perij in vrat . . . vedno manjša je postajala . . . slednjič je izginila. Tedaj ga je obšel čuden mraz, čutil se je zapuščenega sredi tmine. Prav tedaj je treščilo. Jacqueso-vi živci so bili tako razburjeni, da se je močno tresel. Stopil je k oknu in gledal proti nebu. — Kaj je vsa človeška sreča! si je dejal. Vse to bi se morda ne bilo zgodilo, da ni bilo te proklete ne-vihte* (Dalje prUiodnJie.), ^ * Stran 2. .M.OVfcN-sM NAKUU", dit 18 maja I^i5. 111. štev. le: Osebno m'setn nič trpel pred rusko invazijo. Sovražnik je po malem odporu dovolil, da so v cerkvah moje škofije molili za našega cesarja in za mir, za srečo avstrijskega orožja moliti je bilo prepovedano. Propagande za pravoslavje Rusi nišo niti poskusili. Da bi bral maše za carja, sem odklonil. Trije duhovniki moje škofije so še v ruskem vjetništvu. — Ruski Častniki so še koncem aprila verjeli, da bodo korakali proti Budimpešti. PriČetkom maja pa mi je rekel neki ruski general: »Ekscelen-ca, videli bodete, da se bo ta vojna ravnotako nenadoma končala, kakor je bila pričeta.« Neki visoki ruski štabni častnik, ki je bil pri Tarnovu vjet. Je govoril, kakor poroča »Kolnische Zeitung«, o vzroku ruskega poraza v zapadnji Galiciji tako - le: Rusi so vedeli že od 19. aprila, da se vrši za zavezni-ško fronto veliko gibanje, vendar pa so smatrali svoje pozicije za neza-vzetne. Tuđi so bile ruske čete vsled poročil časopisja trojnega sporazuma preverjene, da sta centralni državi popolnoma oslabljeni. Brez-uspešno napadanje na Karpate je rus ke čete zelo izmučilo. Vsekakor je pa dosegla uspeh artiljerija zavezni-kov, ki je daleko prekašala rusko, kateri je poleg tega še manjkalo municije. Iz Poljske. »Deutsche Lodzer Zeitungc poroča: Naše oblasti so mestu Pjotr-kov naložile vojnega davka 107.500 rubljev to je 250.0U0 kron. Sedaj se je mestno odposlanstvo obrnilo do oblasti $ prošnjo, da to odredbo pre-kliče, ker je nemogoče spraviti sku-paj tako vsoto. Odposlanstvo upa, da bodo oblasti to prošnjo na Dunaju podpirale. — Mesto Rava, severno od Piliće, je silno trpelo vsled arti-Ijerijskega ognja. Umikajoči Rusi so požgali vse mline. skladišča itd. V ćeli okolici je porušenih okrog 40 krajev. V Rawi je porušena katoli-ška in evangelska cerkev ter židovska sinagoga. V tem mestu je bilo usmrčenih tuđi kakih 100 civilnih oseb. Mesto Piflca je opustošeno, Smolen in Domaniovice sta popolnoma razrušena. Iz Varšave. : Iz Krakova poročajo: Neki po-ročevalec v Varša\i poroča svojemu listu: Življenje v Varšavi se \tši samo ponoči. Čete korakajo po cc-stah, vmes se sliši peket konjskih kopit Vse to se vrši ponoči brez vsake httl Tuđi civilno prebivalstvo mora na ri§ji nkaz pogasiti prav zgodaj Inč in hoditi samo ob hišah, ker prihajajo nad mesto redno so-vražni zrakoplovi. — Krakovski »Czas« poroča, da se je zgodilo v Varšavi v zadniih treh mesecih nad sto slučajev zastrupljenja z denaturi-ranim špiritom. To je posledica pre-povedi alkohola. — »Nowa Reforma^ poroča. da vladajo v Varšavi epidemije, zlasti pegasti legar. Iz Rusije. Iz Ženeve poročajo: »Socialde-mociate« poroča iz Petrograda, da vlada tamkaj strašna draginja, pri čemer Je prizadet zlasti delavski sloj. Vlada je opozorila tvorniška ncGjetja, da naj zvišajo, kolikor mož-no, mezde, da se preprečiio neso-glasja med delojemalci in deiodajal-ci. — Postopanje »Rdečega križa« ne vzbuja med prebivalstvom nika-kega zaupanja. — V petrogradskih krogih je krožila neka izjava poHti-kov ministra Maklakova in ščeglo-vitova, ki pravi, da popolno uničenje Nemčije ni v interesu Rusije, ker bi imelo za posledico pogubo sosednje države. Izjava zahteva hitro konča-nje vojne, posebno ker je zlasti ruski častniški zbor močno trpel in ker bi lahko z nadomestitvijo iz me-ščanskih krogov se uvedlo v častniški zbor revolucionarno gibanje. — Zasledili so razširjeno vohnnsko družbo. General Pan je ob priliki svojega obiska imenoval več imen vohunov. Govori se o aretacijah v krogih generalitete in da so dnevi vojnega ministra Suhomlinova že šteti. — Vsak mesec znašafo ruske izgube na vseh frontah okrog 400.000 mož, računa se, da pade polovica na bojiščih. Vojna je provzročfla v državi tuđi epidemije, posebno v Kavkazu in v gubernijah Samara, Sara-tov, Simbersk in Pensa s« širi pegasti legar. • • • LJUTI BOJI NA FRANCOSKEM. Berolin, 17. maja. (Karesp. ur.) Wolffov u rad Javlja: Veliki glavni stan, dne 17. maja. Zapadno bojISče: Severno od Yperna, zapadno od kanala pri Steenstraade in Het Sasu, srao opustili svoje najsprednejše pozicije ter umaknili tamkaj se nahaja-joče slabe čete na svojo glavno pozicijo na vzhodnjem bregu kanala, da bi s tem oreprecili izgube vsled močnega sovražnega artilierijskega ognja. Južno od Neuve Chapelle še drže Anule/i dele naših sprednjih Jar-kov, ki se naliaiaio od predvčeraj-snjih bojev v njihovih rok ah. Borba še traja. Severno od Arrasa, pri Ablainu in Neuvillu, smo zavrnili francoske napade z velikimi iz guba mi za na-sprotnika. Pri Ailly ju in v Pretrskem goz-du so se razvili neznatni pehotni boji. Naše zračne ladje so z uspehom napadle vojni pristanisči Dover in Calais. Vrhovno armadno vodstvo. Francoski komunfke. Iz Pariza javljajo »M. N. Nach-richten« z dne 16. maja: Poročilo generalnega štaba z dne 15. maja ob 3. uri popoldne se glasi: Od snoči ni nobene izpremem-be v odscku severno od Arrasa, kjer se nadaljuje boj pod pogoji, ki smo jih navedli v zadnjem porocilu. Prodrli smo 500 metrov daleč v smeri proti sladkorni tovarni Souchez. Na tej fronti se vrše ljuti artiljerijski boji. Komunike ob 11. ponoči se glasi: Severno od Yperna smo so-vražniku zadali udarec. Naše čete so zavzele več strel-skih jarkov pri Het Sasu ter se isto-časno polastili dela vaši Steenstraate zapadno od Kanala in mostu preko kanala. Vplenili smo 3 strojne puške ter vjeli kakih 50 mož, med njimi 1 častnika. Boji severno od Arrasa se na-daljujejo in so nam omogočili, da smo znova napredovali. Jugovzhodno od Notre Dame de Lorette smo s svojim napadom obko-lili s severa sladkorno tvornico Souchez in se ji približali z zapada. Na drugi strani smo odbili sovražni pro-tinapad na obronkih južno od Lo-retta. Pri Neuville - St. Vaastu smo zavzeli več skupin hiš v severnem delu te vasL Severnozapadno od Ponta Moussona na ravnini, ki se nahaja v sosedstvu Pretrskega gozda smo vjeli kakih 50 sovražnikov. Z ostale fronte nimamo ničesar poro Ča ti. Z ANGLEŠKO - FRANCOSKEGA BOJIŠCA. Znani polkovnik Repington piše v »Times« iz angleškega glavnega stana, da so Nemci izgradili svoje pozicije pred Ypresom v prave utrd-be. Uspeh angleškega naskoka začetkom tega tedna na Fromelles in Richbourg je imenovati popoJnoma ponesrečen. Hrabro prodiranje An-gležev je bilo popolnoma brezuspe-šno, ker čete nišo dobivale munici je. Sicer pa je ta ponesrečeni napad vendar olaišal franeosko ofenzivo vzhodno od angleških črt. Na kake uspehe napram nemškim pozicijam Angleži ne morejo misliti, dokler ne dobe vec artiljerije in zlasti težkih havbic. • »Nationalzeitung« poroča iz Boncourta: S francoske strani poročajo, da so dobile francoske čete na Hartfnannsweilerkopfu močna oja-čenja. * Nemški letalci nad Amiensom in Nancvjem. »Le Nouvelliste« poroča iz Ly-ona: Nad Amiensom in Nancvjem so se pojavili nemski letalci. Na Amiens je vrgel neki letalec bombo, ki je po-škodovala sicer neko hišo, a ni napravila druge škode. Nov velikanski Zeppelin. »Daily Chronicle^ poroča iz 2e-neve: V Friedrichshafnu so zgradili nov velikanski Zeppelin, ki more vzeti s seboj 1000 kg razstreliva in prekaša v hitrosti vsak dosedanji tip. m ^ . Angleške izgube. Iz Londona poročajo: Zadnji se-znam izgub časrnikov izkazuje 13 čatnikov mornarice in 186 častnikov armade. • • PREGANJANJE NEMCEV NA ANGLEŠKEM. Iz Londona poročajo: V nekate-rih okrajih Londona so se včeraj ponovili izgredi proti Nemcem. Mnogo prodajalen je bilo razrušenih in oijp-panih. — »Dailv News« konstatira, da je bila gonja proti Nemcem v Londonu pripravljena po plakatih z napisom: »Doli s svinjami!«, ne da bi bila vlada ali policija kaj storila proti temu. »!..ndnner Ne\vs-- poroča, da je ininister notraniih zadev predložil vladi pređlogro, ki zahteva prisilno zat\oritevr \-mila, ko so ga polagali v tiho jamico: težki oblaki stoje na obzorju in mrzla sapa grozečih bojev in viharjev piha čez cvetoči primorski svet . . . Brez sijaja so pokopali Matka Man-dića. Toda ćeli slovenski in hrvatski narod je pospremi v duhu enega svojih najboijših sinov na zadnji poti in narodni genij je zaplakal nad grobom enega izmed svojih najgoreč-nejših in najčistejših služabnikov. Trzaja gruda ne bo pokrivala Mandića za vedno. Cim nastanejo normalnejši čaši, se povme prah pokojnega v zemljo kršne Istre, za katero je gorelo Mandićevo srce v tako žareči in dejalni ljubezni. To je zadnja želja, katero mora izpolniti hrvatsko - slavenski narod svojemu Matku Mandiću, ki je še marca me-seca pisal svojemu prijatelju, kastav-skemu županu Jelušiću: »Rado bi još, da mi se izpuni želja, da doži-vhn poboljšanje zdvojnog položaja našega naroda in obće, napose onoga u Istri: onda u grob hladni. Taj ne bi smk) biti po mojoj želji ovdje (v Trstu), nego v rodnoj mi grudi: bilo u Rukavcu ili kod Sv. Lucije ili u Kastvu; priskrbi mi jedan mali ku-tić!« . . . Matko Mandić se je rodil v selu Mihotići, občine Kastav v Istri dne 32. fcutembra 1S49. Ljudsko solo je dovršil v Rukavcu in v Kastvu. Gimnazijo je obiskoval v Senju in na Reki, kjer je položil leta 1869. izpit zrelosti. Bogoslovne nauke je dovršil v Gorici in v Trstu, kjer je bi! leta 1874. posvećen v mašnika. Kas-neje je sel na vseučilišče v Prago, kjer je napravil izpit za srednje sole iz prirodnih znanosti. Ker je bil že tedaj razglasen za »puntarja in agi-tatorja < in kor je prišel v Pragi v politično preiskavo, ni mogel doma najti službe in je na jeseni 1. 1Sn2. odsel v Zagreb, da predava na gimnaziji v zgornjem mestu kot nado-mestni učitelj. Tako je moral pri pr-vem nastopu občutiti vso grenkobo politienega dela. Medtem so mu pisali prijatelji prof. Sninčić. dr. Laginja, posebno dr. Dukić iz Trsta, naj zapusti Zagreb in se preseli v Trst, ker je »Naša Sloga< brez urednika, sicer bodo prisiljeni, opustiti list. Mandić je ve-del, kaj vse je pokojni škof Dobrila storil za »Našo Slogo, in kake bla-gonosne plodove je donašalo to pod-jetie, zato ni dolgo razmišljal. mar-več pisal v Istro, da je pripravljen, položiti to žrtev na oltar domovine. In tako je zapusti! Zagreb in je čine 1. januarja 1883 prišel v Trst. Takoj je prevzel uredništvo ^Naše Sloge , ki jej je bil glavni urednik, oziroma — po preselitvi lista v Pulj — glavni sorrudnik do bolezni, ki ga je sedaj položila v grob. Plača mu je bila me-sečnih — dvajset goldinarjev. Kdor ve, kai je mučno časr.ikarsko delo, bo znal presoiati to nesebičnost. Tržaški Slovenci so ga takoj iz-volili v odbore raznih društev. V >Pelavskem podpornem društvu« je bil za Dolenčcvih časov podpredsed-nik (od leta 1884. dalje\ a po smrti poslednjega (od leta 1387.) predsed-nik, kar je ostal do svoje smrti, torej kakih 21 let. Veliko delavnost je razvija! Mandić v političnem društvu '>f!dinost«. Več let mu je bil predsed-nik in je kot sijaien govornik nasto-pal na društvenih zborovanjih, javnih shodih, volilnih shodih, raznih se-stankih v mestu in po okolici. In pri tem je kazal veliko osebno srčnost. Bili so tedaj žalostni čaši, ko je po naši okolici v grozni meri grasirala naredna demoralizacija, korupcija, izdajstvo in — kot spremljevalec vsemu temu — fizično nasilstvo proti našim voditeljem. A Mandić se ni strašil niti revolverjev. Kot predsed-nik političnega društva je posvečal mnogo pažnje tuđi glasilu tržaških Slovencev »Edinosti« — dvakrat po smrti Dolenčevi in Zvabovi — je prevzel začasno tuđi uredništvo. — Pokojnik je bil nadalje načelnik mo-ške podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v onih težkih časih, ko so se polagali prvi temelji slovenskemu šolstvu v mestu tržaškem. Bil je predsednik in navdušen pcvec nek-danjega »Slovanskega pevskega društva^, bratovščine sv. Cirila in Metoda, Delavskega konzumnega društva pri Sv. Jakobu. Bil je med usta-novitelji in navdušen podpiratelj društva Strossmaver. in član mnogih drugih narodnih društev. Jako vnet je bi! tuđi za »Sokola«. V prejšnjih časih ni zamudil nobenega zhorova-nja in nobene prreditve tega društva, kjer je tuđi aktivno nastopal. Leta 1889. je bil pokojni Mandić izvoljen v deželni zbor istrski za vnanje občine okraja Volosko. AH njegovo volitev je većina dvakrat zaporedoma anulirala, dasi je bil izvoljen enoglasno in brez vsakega protesta. Izvolili so ga v tretjič in od tedaj je bi! Mandić neprestano v deželnem zboru istrskem. Skozi dve perijodi je zastopal v dunajskem dr-žavnem zboru slovenski del Istre, kjer se je tuđi posebno zavzemal za gospodarske poboljške svojim volil-cem. Strogo vesten je bil na izvrše-vanju poverjenega mu parlamenta-riškega mandata. V parlamentu je zastopal idejo solidarnosti med jugo-slovanskimi poslanci. 2al, da so bile razmere take, da se baš ta njegova želja ni mogla izpolniti. Se več, politične prilike so prisilile moža, ki je bil vedno odločen nasprotnik vsake, ne čisto narodne politike, da se je udeležil parlamentarne grupacije, ki mu je grenila parlamentarno delo, do katerega je imel tako mnogo veselja. V našem državnem zboru je bil pokojnik jako karakterističen po-jav, med prijatelji in nasprotnik i enako priljubljen in spoštovan. Posebno delavnost je razvijal v raznih narodno - političnih in narodno - gospodarskih vprašanjih. Bil je svoj čas tuđi načelnik velikega parlamen-tarnega draginjskega odseka. Kakor v Trstu in po okolici, tako je tuđi po Istri pokojni Mandić razvijal najživahneje narodno - politično delovanje po shodih, sestan-kih, kjer je poučeval in vzgajal ljudstvo k narodni zavesti In gospodar-skemu napredku. V »Našo Slogo« }e začel pisati iz osrednjega semenjšča v Gorici že leta 1871. in od tedaj je bi! neprestano nje sotrudnik. Pod njegovim uredništvom je slavila »Naša Sloga« dne 21. junija 1895 svojo 25Ietnico. Radi odgovornosti za ta list, je pretrpel pokojnik mnogo preganjanj in proce-sov. Za svojo požrtvovalnost in za-.sluge je bil izvoljen častnim obča-nom Kastva in Voloske in raznih društev in organizacij, dasi mu ni bilo nikoli do osebne časti ali koristi. Za narod je žrtvoval vse, zase ni zahte-val ničesar. Dično in častno je izpol-nil poslanstvo svojega življenja. Zgo-ciovina našega slovensko - hrvatske-ga naroda bo ohranila njegovo ime za vedno. Dnevne vesti. — Odlikovanja. Duhovski zaslužni križec 2. razreda na belo-rdecem traku je dobil vojaski kurat Ernest Trstenjak. — Signum laudis so dobili asistenčni zdravnik v rezervi pri 75. pešpolku dr. Ernest T r a t n i k , nadporocnik - provi-jantnik pri 3. havbičnem polku Josip \ e r v e g a in asistenčni zdravnik v rezervi pri divizijskem sanitetnem zavodu št. 28. dr. Engelbert Jari e š. — Imenovanja v armadi. Pri-stavr drž. železnice v Trstu g. Ivan Z o r e c je imenovan za nadporočni-ka v rezervi. Pri artiljeriji so imenovani za nadporočnike sledeči poroč-niki: Franc Tomše pl. Savski dol 2. težke havbične divizije, Gustav Stuhec 14. havbičnega polka in Rihard Prcmru, f). gorskega top-ničarskega polka. Za nadporočnike v rezervi so imenovani poročniki Fr. L o č n i k e r 7. topničarskega polka, Viljem Župan 10. topničarskega polka in Ignacij K o t n i k 7. topničarskega polka. Za noročnike so imenovani praporščaki dr. Franc Pavlin 7. topničarskega polka, H. R u d e ž 8. topničarskega polka, Fr. Tavčar 7. topničarskega polka in V. J o š t 40. topničarskega polka. Za nadporočnika v rezervi je imenovan rezervni poročnik dr. Josip Koser 5. trdnjavskesa topničarskega polka; za poročnika v rezervi pa prapor-Ščaka Rudolf E m e r č i č in Vladimir D e k I e v a 4. trdnjavskega artilje-rijskega polka. — Praporščak bos.-herceg. bataljona 3/2 Viko T u r k je imenovan za poročnika. Poročnik-nrovijantnik pri 22. lovskem bataljo-nu Anton Kline je imenovan za nadporočnika - provijantnika. Praporščak Viktor M i k u š je imenovan za fortifikacijskega poročnika v rezervi. Višji stabni zdravnik dr. Mi-hael K o s je iz 2. razreda pomak-njen v 1. razred. Asistenčni zdravni-ki v rezervi dr. Anton J a m a r 17. pešpolka. dr. Rudolf L ah 90. pešpol-ka, dr. Karei M u 1 e j 9. topničarskega polka so imenovani za višje zdravnike v rezervi. Zdravniški na-mestnik dr. Feliks L e b a r , dr. Ivan Dernovšek 91. pešpolka. dr. Al-bin Pehani in dr. Franc Brata-n i č so imenovani za asistenčne zdravnike v rezervi. Poročnika - ra-čunovodji Ivan Ju s t n i k 3. pijonir-skega bataljona in Josip Madrič 9. topničarskega polka so imenovani za nadporočnike - računovodje. Za aktivne stotnike so imenovani vpo-kojeni nadporočniki Adolf Mohor-čič, Henrik Petrovič in Franc B r e z n i k. Poročnik Oskar Š t r e -k e 1 j je imenovan za nadporočnika. Za artiljerijskega višjega oskrbnika je imenovan artiljerijski oskrbnik 2. armadnega etapnega zapovedništva Teodor Dr e n i k. — Tržaška »Edinost« zabele^u-je s hvale vredno vnemo, kar pišejo različni češki lokalni listi o potrebi koncentracije čeških strank. Zabele-žila je tuđi izjavo poslanca profesor-ja Hraskega v tej stvari in kakor že večkrat pri takih prilikah je tuđi zdaj postavljala to prizadevanje Slovencem za vzgled. Ker v sedanjem času ni primerno pretresati razloge pro in contra, sledimo samo z zasluženo pozornostjo prizadevanje »Edinosti«. — Sprejemanje v kadetne sole. Z začetkom šolskega leta 1915/16 (sredi septembra) se bodo sprejemali aspiranti z namembo za c. kr, dežel- no br^mbo v L, II. in III. letnik ene ' izmed pehotnih kadetnih šol za v državnem zboru zastopanih kraljestev in dežel in v I. letnik konjeniške ka-detnice. Sprejem v druge kot zgoraj označene letnike je nedopušten. Sprejemni pogoji se nahajajo v ^Predpisih o sprejemu aspirantov v c. in kr. kadetne sole« (izdaja iz leta 1900 z dodatki iz leta 1902 in 1905). Prošnje je vlagati najkasneje do 20. julija t. 1. Sprejem onih, ki so pri Čr-novoiniškem izbiranju spoznani za sposobne za črnovoiniško službo z orožjein, kakor tuđi onih, ki so že potrjeni, je izključen. Natančnejši po-datki so razvidni iz tozadevnega razglasa, ki se objavi te dni v urad-nem listu >,Laibacher Zentung« in ki je tuđi na vpogled pri vseh c. kr. okrajnih glavarstvih, pri mestnem inagistratu v Ljubljani in pri ravnateljstvu pomožnih uradov c.kr.dežel-ne vlade. — Državna finančna centrala na Ogrskem. Ogrska vlada je izdelala zakonsko osnovo za ustanovitev fi-nančne centrale, ki bi naj nadzorova-la in podpirala bančne zavode po de-želi .Proti tej nameri je nastopila ogrska opozicija z argumentom, da bi bila taka centrala le nekaka osrednja volilna blagajna vladine stranke; tuđi hrvatski delegati so se predlogi protivili iz državnopravnih ozirov. Grof Tisza je sedaj hrvatskim delegatom naznanil, da bo vlada predlo-go o finančni centrali umaknila. — Ravnateljstvo državnih že-leznic ostane v Beliaku. Z ozirom na vest >Grazer Tagblatta«, da se ravnateljstvo državnih železnic preme-sti iz Beljaka v Ljubno, katero vest je priobčil tuđi naš list, piše imenovano ravnateljstvo »Karntner Tag-blattu«: »Uradno konštatujemo s tem, da je ta vest napačna in da temelji očividno na krivih informa-cijah.-. — Iz ruskega vjetništva se je oglasil Ivan R i h a r , gostilničar in posestnik iz Gor. Logatca, brat gosp. Josipa Riharia, živinozdravnika v Radovliici. Bil je ognjeničar ves čas vojne v Przemvslu in sedaj se naha-ja v ruski Aziji, zdrav in dobre volje. Vjetništvo ž njim deli cestni moj-ster iz Gor. Logatca. — Zadnje pismo. Kako spremeni vojna človeka, kako vdahne mlade-niču masko zavest ter ga čez noč preustroji v popolnega moža, kaže pismo, ki ga je sprejel P. Veselič, brijač v Ljutomeru od svojega nek-danjega učenca. Martin Robinšek — tako je bilo ime mladeniču — je bil poklican jeseni k 87. pešpolku. Kma-lu je odpotoval v Galicijo ter si tam s svojo hrabrostjo pridobil srebrno kolajno; postal pa je tuđi korporal. Te dni je dobil njegov nekdanji moj-ster po nekdanjem načelniku >Mur-skega Sokola« S., ki služi pri Štabu SI. pešpolka, obvestilo, da je bil Robinšek dne 27. aprila ponoči ranjen v trebuh ter na tej rani izdihnil. Po-veljništvo polka pa je izročilo g. Veselicu zadnje pismo padlega junaka. In to pismo, v svoji priprostosti gan-ljivo, slove: Spoštovani gospod! V slučaju, da padem, dobite Vi ta-le dekret (o podaritvi srebrne kolajne), za kar Vas prosim, da ga shranite kot spomin. da bodo moji mene v boljšem spominu imeli, če bodem moral v Galiciji ostati. Dal Bog, da bi Vam ta listič jaz sam lahko prinesel. Ko dobite ta listič, bodem jaz že trd-no spal spanje smrti. Z odličnim spo-štovanjem zadnje pozdrave na vse skupaj, Robinšek Martin, korporal. — Brat mu v sokolski misli, S., ki mu je zatisnil oči, še je temu pismu dostavil: Ta mili, tužni listič sem dobil jaz v roke in ti ga na njegovo željo dostavim. Mladenič še je šel v boj; grozote vojne pa so zazorile njegovo dušo, da je gledal smrti v obraz z zavestjo moža. Današnji dnevi rode mnogo tega tihega, taj-nega junaštva, ki mu ni priznanja. Junaku - Sokolu blag spomin in mirno spanje v daljni tujini! — Popisovanje ovsa. Vsled oblastvene odredbe se imajo popisati zaloge ovsa po stanju dne 21. maja. Ta posel bodo v Ljubljani izvršile tri komisije, in sicer za mesto v mestni posvetovalnici na magistratu dne 20. in 21. maja, za Spodnjo Šiško v bivši šišenski občinski hiši dne 21. maja, za Darje, vštevši Karolinško ozetnlje dne 21. maja v soli na Karolinški zemlji. Vse tri komisije uradu-jejo od 9. do 12. dopoldne in od 3. do 6. popoldne. Popisovalo se bo s posebnimi naznanilnicami, katere se lahko takoj pred komisijo izpolnijo, sicer pa jih je pravilno izpolnjene najkasneje do 24. maja vrniti mest-nemu magistratu, oziroma pristojni komisiji. Vsakega, ki napaCno pove, kai zamofči in utaji, ali pa prepozno popiše, zadenejo oštre zaporne in de« narae kazni. — Vojnopoštni promet. Iz glav-ne^a poročevalskega stana razgla-šajo, da se bo vojnopoštni promet vršil vsled hitrega napredovanja naših zmasovUih armad DOčasneio. — Vojnopoštni uradi se nahajajo pri svojih četah ter se z njiml premikajo. Oddaljenost od prejšnjih izhodišč se od dne do dne veča, delo se vsled popotovanja ne more tako hitro izvršiti, že dospela pošta se ne more tako hirto oddati in tuđi dobivanje nove pošte je otežkočeno. Pri veli-kanski množini dnevno dospele pošte, nad 2 milijona poštnih pošiljatev, so nastale vsled velike razdalje in slabih komunikacij težkoče. Pri se-danjih težkočah se morajo torej poštne pošiljatve omejiti na pismena obvestila, pošiljanie paketov, vzor-cev brez vrednosti in denarnih pišem, se mora začasno ustaviti. Te pošiljatve se bodo tako na transportnih progah, kakor pri domaćih po-štah zadržavale in se jih đopošiljalo naprej, čim bodo to dopuščale razmere. — Statistika krušnih kart. Od-kar so krušne karte v Ljubljani vpe-ljane — tedaj v 4 tednih — je dobilo 27.735 strank 119.752 krušnih izkaz-nic. Povprečno je dobila vsaka stranka po štiri krušne karte. Po tednih pa se razdele tako-le: prvi teden 7127 strank in 30.891 krušnih kart, drugi teden 6814 strank in 29.210 krušnih kart. tretji teden 6699 strank in 29.084 krušnih kart. četrti teden 7095 strank in 30.567 krušnih kart. — Priselienci dobivajo tuđi med ted-nnm krušne izkaznice na magistratu. — Za doktorja prava je 17. t. m. promovira] na dunajskem vseučili-šču Radoslav Borko, uradnik državnih železnic, doma od Sv. Jurja na Ščavnici. — Na daljšl odpust je odšel vi§-jesodni svetnik in tačasni predsednik okrožnega sodišča v Gorici Matija R u t a r. Vodstvo okrožnega sodišča je prevzel višjesodni svetnik grof Coronini. — Društvu »RadogoJ« je izročil potom mestnega magistrata Ijubljan-skega plemenit dobrotnik, ki noče biti imenovan, znesek 500 kron. — Naj spreime neznani rodoljub tem potom iskreno zahvalo za svoj plemeniti dar! — »Glasbeni Matici« so darovali podpore v sili: g. Ivan Kocmur, pi-sarnični ravnatelj, 20 K; R. Fr. An-dolšek, c. kr. dvorni svetnik, 4 K; gc. Ivan Vončina, magistratni ravnatelj v p., s članarino 10 K; g. dr. P. Ko-šenina, zdravnik, 4 K; ga. Marija Klobučar, soproga c. kr. sodnega nadsvetnika, 10 K; g. Mirko Gruden, načelnik podružnice »Ljubljanske kreditne banke« v Celju. 10 K; Neimenovana gospodična, 20 K; g. dr. L. Požar, gimnazijski ravnatelj, 10 kron; g. dr. Stevo Divjak, primari) in vodja blaznice na Studencu, 10 K; slavna »Kmetska posojilnica za ljubljansko okolico« 150 K. Srčna hvala jim! — Se nadaljuje. — Glas iz občinstva. Včeraj, dne 17. maja je v Rakovniku vozil hlapec iz salezijanskega zavoda straniščno gnojnico, in sicer dopoldne od pol-dvanajstih, popoldne pa od dveh naprej. Spuščal jo je na njivo, samo deset korakov od hiš št. 29 in 31 pri Dolenjski cesti. Pred 10. đnevi pa so več dni zapored vozili podnevi gnojnico na njivo pred omenjeno hišo. — Ali ni več prepovedano, voziti take stvari podnevi? — Šišenske hisne posestnike opozarjamo, da c. kr. davCna administracija pri odmeri hišne najmarine za dobo 1915/16 ni odbila vodarine in gostaščine, katero prvo že plaču-jete, a drugo bodete sigurno še pla-čali, niti vaših dosedanjih prispev-kov vodovodni zadrugi, katere ste tuđi le od strank pobirali In zadrugi odštevali. Vsak naj pazno pregleda plačilni nalog in naj vloži takoj pri-tožbo ter zahteva, da se mu za leto 1915/1916 odmeri davek nanovo po prejemkih teh dveh let po odbitku vodarine in gostaščine. Ker so plačilni nalogi izdani sele 23. aprila, rok (30 dni) še ni zamujen. — Več mesečnih sob in stano-van] se n u j n o potrebuje. Naznani-la sprejema mestni vojaški nastanje-valni urad (mestni magistrat), Mestni trg št. 27/111. od 8.-2. in od 3. do 6. zvečer. Samomor. V petek dopoldne so zvlekli iz Ljubljanice pri Slapah mo-ško truplo. Spoznali so pozneje, da je to trupla tovarniškega delavca Julija Pohla, rojenega 1874 v Warns-dorfu. V blizini so našli njegove dokumente, čevlje in slamnik. Ore brez dvoma za samomor. Hotel »Avstrfja« v Šostanju je kupil gr. Zdravko V a s 1 e, gostilni-čar v »Narodnem domu« v Konjicah. Žetvene komisije na Štajer-skem. Glasom naredbe od c. kn štajerske namestnije se morajo poslati žetvenim komisarjem seznami čla-nov za žetvene komisije, ki se imajo sestaviti v vsaki vaši. C. kr. vinar-ski nadzornik Franc Matjašič kot žetveni komisar še od mnogih občin svojega delokroga takih seznamov ni dobil; na] se mu čim preje padli v sedanji vojni, so tiskana z večjimi crkami. »Pester Llovd« pravi, da je v knjigi ni ne ene strani, na kateri bi ne bilo več imen, tiskanih z večjimi črkami. na nekaterih straneh je kar tucat takih imen. * 650 rojstni dan Dantejev. Pes-nik »Božanstvene komedije« Dante Alghieri je bil rojen v Florenci leta 1265. Za rojstni dan se ne ve, sodi pa se, da je bil rojen med 18. majem in 17. junijem. Letos bo torej 650 let, odkar je bil rojen ta veliki pesnik. Pisoč o Dante ju pravilo »M. N. Nachrichten«: »Ime Alghieri je bilo prvotno po rezultatih znanstvenih raziskovanj nemško in se je v prvotni obliki najbrže glasilo Albiger.« * Odvzeta odlikovanja. Cesar je preklical odlikovanje treh nastav-Ijencev podonavske parobrodne družbe, katerim je bil podelil za hrabrost v službi pred sovražnikom srebrne zaslužne križee na traku hrabrostne kolajne. Ti trije nastav-lienci — pišejo se Beer, Schrada in Šchafer — pa nišo bili prav nič /a-lostni, ko so vrnili svoja odlikovanja, kajti mesto srebrnih \r:*cev so dobili zlate, takisto na traku Ina-brostne kolajne. Na podlagi naknadnih poročil je namreč ce«ar -•Močil, da zasluzijo vs! trije ve*je od!'kovanje, kakor pa srebrni km. Da se že pocieljeno odlikovanje prjkJiče in za-menja z odličnejšim — to ie gotovo jako redek slučaj. * Poslanec in vojni liferant. Ogr-ski državni poslanec Konstantin Bur-dia, član vladne stranke, je prav na tiho odložil svoj mandat in je izsto-pil iz stranke. Gospod Burdia je rodom Romun, a je že v mladih letih krepko delal za politiko madžariza-cije. 2e v nežni starosti 24 let je po-stal v Karansebesu načelnik policije, dve leti potem magistratni svetnik in hitro na to župan. Narava mu je po-delila poseben dar za pridobivanje denaria in tako je tuđi že v mladih letih prav izdatno obogatel. L. 1906. je bil kot kandidat madžarske stranke v popolnoma romunskem okraju »izvoljen« za državnega poslanca in je zvesto stal v vrstah vladne stranke. Odkar je vojna, je posvetil svoje talente posebno vojnim dajat-vam. Ker se zdaj ogrski državni zbor bavi z zakonom, kako se kaznujejo goljufije pri vojnih dajatvah, je sma-tral gospod Konstantin Burdia za potrebno, da odloži svoj mandat in iz-stopi iz stranke. Pravi je pa tuđi, da ga je stranka prisilila, da je to storil. * Odnošaii v Albaniji. Iz 2ene-ve javljajo: Glasom brzojavk v fran-coskih listih iz Niša in Drača, je situacija v Albaniji izedno kritčna. — Vstaško gbanie v deželi je dobilo posebne organizatorje. ki so stavili Ar-navtom na razpolaso denarja, orož-ja in municije. Vstaši tvortjo sedaj dobro opremljeno vojsko 30.000 mož. Malone vsi so muslimani, ki branijo vstajo v imenu svete vojne. Navalju-jejo pa istotako na Esad pašo, kakor na Srbijo in Crno goro. Ponovno sa že arnavtski vstaši v grupah 2000 do 3000 mož prekoračili crnogorsko in srbsko mejo. V neki prvih brzojavk iz Niša je rečeno da so ti vpadi jako nevarni, ako pridejo tikratu z avstro ogrsko ofenzivo. Posebno ogražen da je Drač sam. Vstaši so obkoliM mesto, a tega okrožja ne more pro-dreti Esad paša s svojimi četami. Ako bi vstaši razpolagali s topništvom, ki bi bilo približno doraslo topovom v mestu, bi bila usoda tega mesta že odločena. V neprestatiem gverilskem boju prizađevajo vstaši svojim nasprotnikom velike izgube. Središče arnavtske vstaje se nahaja v Skadru in v Tirani. * Pipa ga je resila. Ranjeni vojak, ki se nahaja sedaj v neki brnski bolnišnici, pripoveduje naslednji do-godek: Nikoli nisem kadil pipe, do-kler nisem prišel v vojno. Zgodilo se je to iz dolgega časa in povem od-krito, da za dolgčas ni bolišega zdra-vila kot pipa. Clovek se ž njo spri-jazni, kakor z najboljšim tovarišem, in to zlasti v zakopih, kjer je časih ena ura brezkončno morje brez bre-gov. Pred Ivangorodom smo stali v zakopih, globoleih T8O m in sovraž-nik nas je neprestano obsipaval s sal-vami. Nihče Časih ni smet pomoliti glave iz zakopa, kajti pred nami in za, na^ni je podalo nepreoehoma, — Eden naših tovarišev, ki Je hotel pogledati, kako daleč segajo sovražni streli, se je zvrnil vznak v zaknp. Prišlo pa mi je na misel, da bi si na-tlačil pipo in zapušil. Vsedel sem se, natlačil pipo in si jo zažigil čepe. Potem pa vem le se to, đa sem u/gal vžigalico in da mi je nekaj priletel»> v usta. Potem se spominjani zopet, da sem se prebudil iz nezavesti, ko so me izviekli iz groba, kamor nas je pokopal šrapnel. Teda] sem šcle ugotovil, da se je par korakov pred nami razletela krogla iz težke ruske ha\bice. Ker vsebina krogle odleti pri eksploziji naprej, je strel ubil okoli mene vse moje tovariŠe, ki so stali pokoncu. Vsi so imeli razme-sarjene glave, kakor sem izvedel pozneje. Mene. ki sem sedel. ko sem nažigal pipo, strel ni mogel zadeti, temveČ je name vrgel ccl kup prsti in me tako dobesedno pokopal. Pri tem sem se onesvestil. ali ko so me izviekli s tovariši vred iz zakopa, sem se osvestil. Ko bi ne bilo pipe in če bi je ne bil ravno nažigal, bi bila šla moja glava na deset kosov. Tako mi je pipa v resnici resila življenje. Brzojavna poroiih. Zavezniške operacije pri Dardanclah. Carigrad, 17. maja. (Kor. urad.) Agenee tel. Milli : (ilavni stan po-roča: Na fronti ob Dardanclah se včeraj ni vršila nobena pomeinbna akcija. Sovražnika sta se !c malo ob-sticljevala s puskami in topovi. Neki niajheii transportni parnik so krogle naših bater'i poškodovalc. Južno od odseka Sedil Bahr so zopet zavzele čete našega desnega krila neko visino, oddalieno 200 metrov od naše poziciie. Neka franenska križarka je izkrcala včeraj pri Sarspalu, zapadno od Mekrija in na obrežju, južno od Smirne 60 vojakov, ki so na o^enj naših straž r,b obali zbežali. Neka druga križarka je izkrcala pri Sopha-tu, zapadno od .lenikeja, kakih 100 vojakov. Naše čete pa so pregnale sovražnika, ki je imel 10 mrtvih in ranjenih. V noči od 15. na 16. maj smo prisilili dve ovražni vojni ladji, ki sta križarili pred Smirno,da sta se uinaknili. Fino ladjo ie ogenj naših baterij poškodoval. Na drugih fron-tah nič pomembne^a. Beroiin, 17. maja. (Kor. urad.) Prijatni poročevalec Wolffovega urada pc^roča iz Carigrada: Od Reu-terjevega urnda razširjene vesti o stanju operacij pri Dardar.elah, da so Turki tam obkoljenu ne odgovarjajo v noberiem oriru resnici. Pes je na-sproino, da se je an^leška pozicija pri Sedii Bahru neprestano zmanjše-vala fer da šega samo še kaka 2 km od iužnega rta v dezelo. Tam stoji na prvih vrbovih v večkratni utrje-ni poljski poziciji turska armađa v numerično večji prcinoči. la obvla-duje od tnm popoln^ ma v hrhtu pol-otok Gallipoli. Druga pozicija ali-irancev se nahaja pri Ariburnuiu. Ta sega nekako pol kilometra v deželo in je v kleščah rremočnih turskih Čet. Obupni poskus dne 15. aprila z oddelkom izkrcanih čet pri Ariburnuiu se prebiti, je bil zavrnjen. pri čemer so zavezniki izgubili kakih 150C/ mož. Pristaniški most in skladi-šča je stranski ogenj artiljerije izve-čine iiniči!. Francosko izkrcanie pri Kumkali, ki je bilo glasom poročila Reuterja izvršeno samo zato, da pne-slepi turske čete, se je končalo s ta-kejšnjim uničenjem in pregnanjem franeoskih čet. Turski topovi, ki stoje pri Kumkali. sr, mogli že prihodnie dni s svojim ognjem poseči v boj pri Sedil Bahru. Avstralsh; podmorski čoln A E II. potopljen. Carigrad, 17. maja. (Kor. urad.) Nasproti od angleškega poslaništva listom izrocene izjave, v kateri se taji potopitev avstralskega podmor-skega čolna A E II., izjavljajo na tu-kajšnjem kompetentnem mestu, da je očividni dokaz uničenja podmor-skega čolna podan s pismi, ki so jih naslovili vjeti častniki in posadka podmorskega čolna na svoje sorod-nike. in ki jih je visoka porta izroči-la tukajšnjernu ameriškemu velepo-slaništvu. Vrhtega priobčijo tukajšnji listi fotografije častnikov in po-sadke. Upor na Portujajalskem. Lizhona, 17. maja. (Kor. urad.) Manifest revolucijonarnega komite-ja pravi, da bodo civilne osebe, pri katerih se bo po 7. uri zvečer dobilo orožje, zaprtc. Voiaštvo hodi po mestu in zasega civilistom orožje. Uporni mornariški vojaki so podali vladi ultimatum, v katerem zahteva-jo, naj vlada odstopi. Mornariško vojašnico obstreljuje artiljerija. Iz province je na potu divizija vojakov za podporo vlade. Po včeraj zvečer je bilo usmrčenih 57 oseb, 250 pa ranjenih. V Santaremu znaša število žrtev 70 mrtvih in 200 ranjenih. Car-los Glavo je bii imenovan za guver-nerja Lizbone. Uradni list Driiavlia razpis, v katerem se državljanorn čestita, da so pomagali pri obnovitvi zakonitih odnošajev in se pozivljajo civilne osebe, naj podano jim orožje izroče. Gospodarstvo. Lastnikj koni, pomnite glede krmijenja konj to - Ie! Preskrba krme konjem je zaradi vojne silno težavna. Raznih pridel-kov iz dežel, ki so dajale druga leta krmo v naše kraje, letos ni k nam; ovsa se je pa tuđi na Ogrskme bolj malo pridelalo. Kljub temu pa mora prtrskrbeti vojaška uprava pred dru-gimi dovolj krmil za svoje konje, ker sinemo Ie tedaj upati, da srečno kon-č;imo vsiljeno nam vojsko, čc bo ar-mada dovolj založena z najvažnej-šimi potrebščinami. Vsled teli razmer je naravnih moćnih krmil zelo pičlo. Krmil, katerih sedaj ni, pa se dlje časa ne bo iiingnče nadomestiti, ker bo večjo množino ovsa dala sele nova žetev, dobivanje sirovin zn nekatera umet-na močna knnila je pa težavno, ali pa ćelo nemogoče. Ker je prav pri sedanjih razmerah silno potrebno, skrbeti za to, da se ne zmanjša število konj, moramo urediti za vsako ceno krmljenje tem težavnim raz-meram primerno in zato moramo iz-hajati z oiiimi nadomestnimi krmili, ki jih še imamo. Če je vojna prehranjevanie ljudstva pnpolnoma predru^ačila in nas sili, zadovoljiti se s slabejširni prehranili, ki so ćelo dragi in so bili do-slej zaničevani. moramo tuđi konje drugače prehranjevati, kakor smo bili doslej vajeni. Pri koli^kai raz-unievanjti in dobri volji lastnikov konj bo to šio in mora iti. V na^lcdnjcm je nekaj nasvetov, kako je mogoče konje prehranjevati za časa pomanjkanja z nadomestnimi krmili, kar jih imamo. Predvsem je to - le pornniti: Će ie treha zamenjati krmo, kateri je konj nrivaien, z drugo krmo nove vrste, kateri še ni privaien, se ne sme nikolj kar naenkrat menjati. Vsaki krmi nove vrste se more pri-vaditi konj le sčasoma. Zato zlepa ni mogoče dosti priporočati, da se po-klada vsako krmilo nove vrste za-četkoma le poleg stare, in sicer prvi dan prav malo, potem pa dan za dne-vom več, tako da dobiva konj samo novo krmo še!e, ko mine teden dni. Žival pa, katerj bi se poznalo, da ji nove vrste krma ne stori popolnoma dobro, se rnora še boli počasi navaliti na njo. Vpošrevaie to načelo, se pripo-roča za konje tako - Ie sestavljati krmo: a) za težke vprežne konje s 750 kg povprečne žive teže: 2 kg turščice. pol do 1 kg oljnatih tropin, 10 do 12 kg setia, 2 kg sirovega (ne-čiščene^a) sladkorja, poldrugi kilogram otrobov, 3 kg rezanice in 1 kg rižove krmilne moke; b) za konje s približno 450 kg žive teže (za srednje težko delo): 2 kg turščice. pol kg oljnatih tropin, 5 do 8 kg sena, poldrugi kilogram si-rovega sladkorja, 1 kg otrobov, 2 kg rezanice; c) za lahke konje s približno 350 kilogrami žive teže: 2 kg turščice, 4 do 6 kg sena. 1 kg sirovega sladkorja, 1 kg otrobov. Nujno se priporoča pri močnem pokladaniu sena dajati konjem pri-menic množine soli. Pri pokladanju sirovega sladkorja je priporočeno dodnjati 2^c krede. Ražen teh krmil pridejo v pičli množini v poštev izluženi rezanci sladkornate pese, sladkornato moč-no krmilo in konjski prepečenec. V posebnih okolisc'inah se tuđi priporoča. pokladati posušene ostanke iz kuhinje ter zdrobljene pokladati, iz katerih je pa skrbno odbrati meso in kosti. Kmetijske konje se da po dovr-šenem kmetijskern delu izključno prehranjevati s senom in z zeleno klajo. ozirotna na paši. Samoobsebi umevno ie. konje, ki so tako pičlo prehranlevani, varo-vati pred velikim naporom, zato jim je privoščiti dališih odmorov, zlasti dovolj časa pri krmljenlu. Izkušnja uči, da dobra oskrba veliko pripomore k doriremu uspe-vanju konja. Star pregovor pravi: »Dobro snaženje je polovica krme.« V predstojećem priporočena kr-mila je dobiti pri »Splošni avstrijski družbi za vnovčevanje živine« na Dunaju, III.. St. Marx. Ta družba, ki je neprestano pod strogim nadzor-stvom kmetijskega ministrstva, pro-dnja vsa krmila. ne da bi delala kaj dobička ter k cenam le toliko prira-čutia. da pokrije velike upravne stro-ške svojega oddelka za krmila. Če so cene za krmila vendarle visoke, to ni pripisovati neupravičenemu draženju od strani družbe, ampak edinole velikim nabavnim stroškom, ki jih povzročajo izredne razmere. Od c. kr. poljedelskeca miuistrstva. Darila. — XII. izkaz društvu „Mladiki" poslanih daril na korist ranjencem. Ga. Marija Lillegova v Ljubljani: več perila; ga Lidvina pl. Redange v Ljubljani: 3 srajce; £. Ferd. Souvan v Ljubljani: 1000 smodk; ga. M. Schwei-gerjeva v Ljubljani: več knjig; gdč. M. Arsclinova v Ljubljani: berglje; gdč. M. Gomilškova v Ljubljani: pecivo in oranže; gdč. Cirila Pleškova v Ljubljani: malinovca; ga. Marija nadsv. Pavlinova: malinovec^ in pecivo; ga. Marica Sch\veiger v Črnomlju: zavoj knjig; deželni odbor kranjski: 497 1. vina (za prve tri mesce 1.1.); ga. Mucha v Lokvi: 6 srajc, 7 prevlek, 1 blazino in 2 para nožnih krp: ga. M. Kochova v Ljubljani: 20 blazin ; g. Jos. Perdan v Ljubljani: 10 steklenic konjaka; g. Jos. Ober-tar v Sođražici: 88 jaje: ga. Roza pl. Blei\veis-Trsteniška v Ljubljani: 1000 svalcič; ga. Tea dr. Zar-niko\fa v Ljubljani: 200 svilčič; g. Vaso Pctričič v Ljubljani: šunko, hleb kruha in 20 jaje; ga. Frania dr. Tav-earjeva v Ljubljani: pecivo; ga. Berta dr. Trillerjeva v Ljubljani: pecivo; ga. Marija Pavlinova v LjulVijani: pecivo; ga. M. Kochova v Ljubljani: pecivo; £a. S. Lanova v Ljubljani: pecivo: ga. M. dr. Bezjakova v Ljubljani: pecivo; ga. Lj. Oreskovičeva v Ljubljani: pecivo; gdč. M. Wes?nerjeva v Ljubljani: pecivo; ga. M. Grobelnikova v Ljubljani: blago za blazine; g. G. Piccoli, c. kr. dvorni založnik in lekarnar v Ljubljani: 25 steklenic malinovca; ga. R. pl. B!eiweis-Trsteniška v Ljubljani: 2 prevleki, 1 blazinico, 6 pip in tobak; neimenovana v Ljubljani: pecivo; neimenovana v Ljubljani: oranže; deželni odbor kranjski y Ljubljani: 150 litrov vina ; ga. Minka Šarabonova v Ljubljani: 6 steklenic malinovca; neimenovana v Ljubljani: malinovca; neimenovana v Ljubljani: konjak; neimenovana v Ljubljani : oranže; neimenovana v Ljubljani: knjige in časopise; „Narodna tiskarna" v Ljubljani: po 10 izvodov ,,Slov Naroda" na dan ter češke, poljske, hrvaške, nemške, ogrske, laske i. dr. časopise. (Za vsa zgoraj navedena darila izreka upravni odbor „Mladike" darovalkam in darovalcem v imenu obdarovancev najtoplejšo zahvalo, uredništva ostalih časopisov pa prosi, da izkaz ponatis-nejo.) 2)anašnj; list cbsega 6 strani. Izdalatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. ^/"Zfata svetinja Berolln, Pariz, Rim itd. . jf ir ♦• S čistilo za /^r^ S i^4P ' Izdelnje ^g^X ®* Seydl ^r ^^Stritarjeva nlica 7. Kemlk dr. ing. Hirsch, Olomnc. Ke- miČno-tehnična preiskava ie izpridafa, da je „Seydlln" prav izvrstno uporabna ustna voda, ker so njeni podatki popolnoma neškodljivi in se ž njo lahko razkužuje. W VeM.a W Obera rokavic in rasnovrstnih parfsmov NeteoroloSICno poroHHo. VlITna nad morjem 306-2 Sređn i irafni tlak 739 mm ,' č>s Istanje' A^ i I °P"°- macr!?a lj; ! Vetiovl Neb0 vanJa v mm fi H 1 17. 2. popj 733'8 22 7 sr. jzah. fdel. oblač. „ ! 9.zv. 7357 | 163 si. jzah. Ipol.oblač. 18. j 7. zj. 731 0 j 16 7 brezvetr.' oblačno Srednja včerajšna temperatura 16;/, norm. 14*3. Pada vi na v 24 uraij mm^ik^ 111. Stev. .SLOVENSKI NAROD* dne 18. maja 1915 Slran 5. Priporočamo naSim v. gospodinjam n i KOLINSKO CIKORIJO iz edtoe slovenske * tovarne v Ljubljani Spretcsem takoj t trajno delo I kolarska poiiia enega za fino delo in enega za Tobo d^'o. Plači! > r»n dogovoru. Ponudbe pod flEoUr 1203" na upr. »Slov. Nar« (zlata 2i!at podaljšek debelega črevesa in njegovo obolenje. Trajna hitra ozJravitev z dr. Litfellsa hemoroidainim čepom. Cena 3 E 80 h brez nadaljnih stioSuov. Nobenih carinskih neprilik. Po povzetju po^ilia samo M. Wofacek, Mftnchen, Paul Hevaeatr. 9. Iščem k žagarski obrti, ki je zmožen tozadevnih popravit. Vstop 1. *11 15, funlfa. Če se razume na popravila električne luči in telefona, ima prednost. Zahteva se lepo in tre-zno obnašanje. Biti mora vojaščine prost. Služba je stalna; dabi prosto stanovanje, drva in luč. V ponudbi na upravništvo »Slov. Naroda« pod številko ,,9 1253" je navesti starost, kako velika je družina in zahteva mesečne plače. 1153 ■ JB^Be>BBB^BM^^MBeHBeieMBn^eaBl I Sprejema zavarovanja človeskega živ-I ljenja po najraznovrstnej5ih kombina-Ikocijahpod tako u^odnimi pogoji, I nobena druga zavarovalnica. I Zlasti je ugodno zavarovanje na do-I "ivetje In smrt z manj?ajočimi se [11 vplačili. '------------------- .*. - .*. Vzajemno zavarovalna banka v Pragu ■■• - -•. Rezervni lomJI E 60,780.72«!S. — Iiplaćane odškodnlna in kapitalije K 129,935.304*25. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica niše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. ---------------_---------------- Vsa pojasnila dajei ---------------■---------------- 8BWw zBlgito v ligfeliar.! ;igai plwywž lasr^i™: v GostiosKI M štev. 12. ■BlHKBK3Hi^awmW3qnB9H0iKiae^H^BHI^BN I Zavaruje poslopja in prcmidiine proti I požarnim Skodam po najnižjih cenah. j Škode ceni takoj in najkulantneje. I Uživa nnjbolisi sloves, koder posluje. I Pozor! Sprejema tuđi ::avarovanja I proti vlomski tatvini pod zelo ugod-nimi pokoji. — Zahtevaite prospekte. i Dobro hUujo! * Čilodtli salon . jBarboriČ £/abl/ana, Mesfnitrg T pri poraća sroja veliko zaloffo okićenih j slani ni kor* praznih oblik« ccvtlic i. (. d. Jedno vehka izbera ialnih Jdobukov. 1048 | Popravila točno tn czno. fopravua točno in ceno Meiike3 urodlaialna s komptearlera, prosioralml sMailiščl In veliko kletfo9 v katert se že 80 let nahafa ipeocrlfska trgovina, se na Kongres-nem trgu št. 10 (Dvornem trgu št. 1) z 1- novembrom t. I. v najem oddas. i256 Pojasnila v odvetniški pisarni v Gosposki ulici št. 3, I. nadstropje. Naibol} saalm&v la na|bcl}šl slo*. Uustrovasii tednl'i so: ^^/j/^^L ^^^Be^efl L^bhb^b^H J^S^^^e^L! eS ^^e^B M V ^^B l^^^^^^k. ^^BflP^a !•& H »e^WW» ^HW ^■e^e^eV wš ^bj v ^HHb^^ ^_^Bb» ^B "■L^ JbmI ki priobčujejo vsak teden mnogo zanimivih siik x bojlić in o drugih va*n:h aktualnih domačih in tuiih dogodkih, ter obi!o zanimivega čt va: pesmi, povesti, ia'iO zanimtv, lep detektivski roman, poučne čiinke in crtice iz gospodmjstva. zdravstva, Vigojeslovrn, tthnike in so'oh vsen strok poljudnega znanstva 55 »TEDENSKE SLIKE« so nepolitičen iu nestrankarski ilustrovan tednik, ki je posvečen le zabavi in pouku »TEDENSKE SLIKE« bi naj imela naročena vsaka rodbina, vsaka gostilna, kavarnn, brivnica. vsako društvo itd. Zahtevajte »TEDENSKE SLIKE« povsod in pridobivajte naTOČnikov, »TEDENSKE SL!KE<- stanejo četrt leta K 2*50, pol eta K .r— in ćelo leto K 10*-. NaroČniki dobe kot nagrade velik ilustrovan koledar, slike PreSema. Jurčiča, Gregorčiča in Aškerca ter tuđi lepe zanimive kniige. Naročite si »TEDENSKE SLIKE« takoj! Novi naročniki dobe še vse letošnje številke. Pošljite nam svoj naslov in pošljemo Vam ! številko »TEDENSKE SLIKE« brez« plačno in poštnine prosto na ogled. m Upravništvo lista „TEDENSKE SLFKE** Liuhl ana, Franćtškantka ulica 10 I. Miifosi Bflicc umetni in trgovski vrtnar naznaBja si. u. n. »Kinstiu, tla se nih^s njepv 127 cvetlični salon samo fcD Irančo štev. 2. poleg Cevljarskega mostu. Velika \im sui mm. zdelovaaje sapHov. vsntev. trakov M Znnanfa naročita totno. Vrhianji na Tržaškl tesli l k Travnik v Jrtestncm logu se da v najem. Naslov se izve v upravni^tvu »Slove nskega Naroda. 1254 Poletno stanovanje. V grad:ču „Brinje" v blizini že'.ezn. postaje Grosnrlje, f e od da ti za tako? ali poznefa dvofe lepih poletnih v^anovanf, obsroiečih iz 2 ot'n. A mebiovanih sob in kuhinje. V porabo je lep. velik senčnat vrt Lega krasna. Vodovod 2 izborno pitno vodo. V neposredni tližini lep senčnat gozd in potok za kopanje. Poja-nila daie tostnik: gosp. Ign. Valentinčlć v LfvbPanl, Dunavska ceata Atev. ?9. 1258 se odda za takoi v naient 5 minut od kolodvora. V hisi je kopaliŠČe, go-stilna, keglji^če. Stranka-r, katere irrajo do ribolova veselje, je ta na raznola^o. Poizv«* se pri lastniku FraOC GrCbeHCUj velepofe.-tn;ku in ezostii-m ari(i L^ri kolodvoru, Trbovlje, Štajersko. 1248 Sprejrne se takoj gostilna v najem ali na račun, lajsibodi v nestn ali na deždi. Poni Hhe s- pr >i na posređo- ainico Novotay, Dunajska cesta itev. 14. 1249 Poceall Pocenl! DoHler traja zaloga, •idafaai še lepe slanike po K il"— za 100 kmd. Dahe odda-jam, dokler /aloga tra;a nmetno surovo maslo v zaboph a 30 kg a K 4— /a ke Dalje imam na zalogi preče] 8ARDIN, ter naj se kupci obrnejo na tvrdko 4. atailan, Ljnbljana, Rarievška cesta it 15. 1250 (Preselite aI 1cana Schillev nazmmja cenj. (lamam fu in na deseti preselitev svojega moduega salona na Kongresni trg št. 6 fer se fem potom najudaneje priporoča za nadat j no naklonjenost. 1672 2 odličnim seoštevanjem Ju ana ^c^///er. a#% W M ĆB* M^ V —*-* Ifll v$e\{e ur5te, eprene in ncepronc t^apin) pe najmsji c«ni! Prevzamem vsako mnoilno proti gotovini. ^2 Voznlno po zelenici ali pošti plaćam sam. J. UKUdLLINIiV, Mestni trg 22. C. kr. avstrijske ^ državne ieleznlce. VOZNI RED ===== larvlecek z veljaVnostjo od 1. maja 1913. ■ ■■ Civilni potnlki, ki se pel|e|o v PulJ, moralo lmeti legitimaolle od c. i. kr. poveljstva vojne luke v Pnl]u. ODROD lx Llnblfane glavni kolodvor, mamo osebni vlakl: 6-00 zjutraj v Kranj (Tržič), Jesenice, v : rbiž. 8-05 dopoldne v Grosuplje Kočevie), Trebnje (St. Janž), Novo mesto, (Straža- Toplice), Bubnjarci. 9-09 dopoldne v Kranj, Jesenice, Trbiž. 11-30 dopoldne v Kram, Jesenice, Trbiž. 12-52 popoldne v Grosuplje, Trebnte, Novo mesto (Straža-Toplice), Bubnjarci. ft-3e ivečer v Kranj, Tržič, Jesenice, Celovec čez Salcburg na Bunaj. S*3S zveier v Grosuplje (Kočevje), Trebnje, Novo mesto, Bubnjarci. FatmOD v L|vbl|ano glavni kolodvor, oiebnl vlakii 7*35 dopoldne iz Jesentc, Kranja (Tržiča). S*56 dopoldne iz Novega mesta, Treb- njcea (St. Janža), Grosupija (Kočevja). 11-16 dopoldne iz Trbiža, Jesenic, Kranja 2*35 popoldne iz Bubnjarcev, Novega mesta (Straže-Toplic), Trebnje^a, Grosuplja 4*83 popoldne iz Jesapic, Kranja. 8-20 ponoći iz Trbiža, Jesenic, Kranja, (Trtica). 9-23 ponoći iz Novega mesta, Straže-Toplic), Trebnjega (St Jan2a), Grosuplja, (Kočevja). Kamnilka ^eleznica. ODHOD x državnoga kolodvora v Kamnlk x mesanlml vlakl 7-4O dopoldne, 2a30 popoldne in ob 7-1* xv«čer. PRIHOD li Samnlka v L]ubllano ob 6-42 xjutraj9 11-OO dopoldne in ob 6-15 zvecer. Ckr. driavno-železnlško ravnatelfstvov Trstu. L|als!jaiiska k *editna banka v Ljubljani 1T Delniška glaw«.ica 8,ToO.OOol^rTn. ti 2530 StpItarjeVa UlSCB ŽteV. 2. Re«»rwnl fondl okroglo 1,000.000 kron. Poslovalnica c. kr. avstrijske državne razredne loterije. Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Priporoča nakup srečk za 1. razred IV. c. kr. avstr. razredne loterije. | ! Zrebanje 8. in 10. junija t. I. j CBULi % n&i K 40«—. Vi sidi E Vt , V« ntki K It—, '/• smii K 5-. \ j Sprejema kot član avstrijskega konzorcija prijave za aubskripcijo 5 %% I : Tojnega arstrlfskega posolila Iz L 1915 po originalnih ! ===== pOgOjllU Subskripcija se vrši do 29. maja L L ===== I Jii žial piiin: Potcm javne dražoe se bode prodalo d*ie 21. maja 1925, do polđne ob 9. uri v L|ubijani, Gradišće štev. S 1:57 razno Šino, skoro novo po- hištvo, prepfoge, klavir, šl- valna mišica, pisalni stro) „Oiiver" z mizlco I. t. d. Omenjene predmete si interesenti Ifchko ogledajo pol ure pred dražbo na licu mešta. Prodajalo se ne bode pod tretjino cenilne vrednosti. Podrobna pojasnila daje pisama g dr. Frana Novaka v Lfubljani. Stran 6. .SLOVENSKI NAROD*, dne 18 maja 1915. 111. štev. KS 3 Hajve&ja izbora žalnih klobukov. Popravila slamnikcv | se takoj sprelemain p Priporoča sa "#^*^fc rf^fc #^J ~f~l "i ^L ^-1 1 €^b "fl^l sPecialno damskih in otroških siamnikov solidna tvrdka -""■-■-*-**-■-■*-■"»■ S»«C*^*_# A A |er S¥ilenlll fcepic v nainovejših oblikah. MARIJA GČTZL, Židovska ulica štev- 8, "u__________________Vnanja naročita obratom poste in na izbero. f. L KUR I puškar Rj j LJUBLJANAf/ w^ — ' SeLenburgova ulica si. 6 rS^^i^SS" pušk, samokresov, lovskih potrebsčin kakor tuđi u meta Ini oganj po najnižjih cenah. Popravila pnik, samokres«? tečo« in •olidao* * Cenovnik zastoni in FoStnine prosto. Cenovnik zastonj in poštnine prosto. Za spomladsnsko sezono priporoča tvrdka Gričar & Mejač Ljubljana, Prešernova ulica št. 9 svojo bogato zalogo izgotovljeDfh obi za gospode in dečke ter mične novosti 309 v konfekciji za dame in deklite. Ceniki zastonj in franko J. Zamijeti ćevljarski moj s ter v Ljubljani, Gradišće 4 odstranjuje kurja očeša tekom desetih minut. Garantira za uspeh« Izdeluje najfinefša obuvala kakor tadi prave gorsko in telovadske čevlje. Ivan Igi krojač prve vrste ▲ Ljubljana, 282 ^kj v hotelu »priJKaliču* A (1. nadstropje) ^^ (nasproti glavne pošte) I :: se priporoča. :: I Žiga anglešRcga blaga ] //ovo $a pomladi • Tg fj/yyy*£i • modni nizki cevl)i, lične ameriran odlike, la cherreau z 7aHap?ram?, na ^O GCZ772&• gumbe in a jernienćki, elegantni nizki cevljii nova kratka fasona, la chcvreau z lakkapicami, na gumbe in miče, solidni nizki ćevlji, eleg. nove fasonc, la cherreau tcmv.orjave barve, na gumbe in vrvice, trpežni nizki cevlji, ame.rican in druge oblike, la Willowcalt, tannorjave barve, z jermenčki in gumbi, * Glace nizki cevlii,k lahkim svitiim oblekam, odprtc Pumps oblike in s špango, Lakasti nizki cevlji, samo moderne oblike. • ^ ^^^^J^ . eleaantni chevreau crvlji fine kvalitete, american in navadne oblike z in brez ža gospođe. Ukapie, trpežni boxcalf ćevlji, moderne fasonc, temnorjavi cevlji, fini cherreau, elegantne oblike, temnorjari ćevlji, fino in trpežno boxcalfusnje, nove fasone. jZft Qfyofc6 ' nizki in visoki ćevlji, crne, temnorjave barve itd., samo priznane kvalitete. Specijalna trgovina čevljev fyigio - Aova% - Ljubljana. 1SANAT0RIUM • EMONA si ZA NOTRANUF IN KIFKJRGlCNt: -HOLEZTJ] [ PGRGDNlf)NiCA (7 LJUBLUANA kgmenskj.ga ulica ^ f / 5EF-ZDR*7NK PRM^RU DR FR.DERGANC ' — - - . ._. _m^ Moško kolo dobro obranjeno, &V se kupi« Ponudbe z naslovom naj se poš- Ijejo tekom 3 dni na ur>ravni-tvo »S!ov. Naroda« 1241* Deželno gledališče KIIID CENTRAL IVIIIU LLIIIIIHL. Od danes, torka 18. do četrtka 20. maja nadaljevanje in konec PoSarnifi \m kapitaoa KleUidta m. in IV. deL poleg tega već smešnic, nad 60 po-snetkov z boi ŠČ in pretresljiva drama v dveh dejaonh j Eo m soinCnt žarck. BV" Cene navadne. -|tty 1 I Vljudno naznanjam, da sem z današn'im đnem I f otvoril v Prešcrnovl ulici ši, 9 starozeano ! \ „T^«5tcn>rcieija p^rlej" j L^ katero St m popoluoma na novo preuredi] in poveća] ter so slavnemu vj IJ' občinstvu restavracija, veranda, vrt in kegljiSČe na razpolago. ^fl !/ Skrbe! bodem za debro kuhlnfo, dobra naravna vina in točno Q 1 postrežbo ter se priporoLani z odličnim s.-oitovanjem I I 1251 Franc Krvarič. j Postavno msm varovaco- Edina izdelovalnica mojih patentovanih ) spominskili pi"§fan&¥. Zahtevajte cenik istih! Zahtevajjte cenik istih! j — Bogata zaloga------— ) :: : birmanskih daršl : s: ) po priznano nizkih cenah. Blago samo iz prvovrstnih tovarn. LUD. GERME, fuvezli* in trgevec, ) Ljubljana^ VVolfova uiica 3. ) Kupi se 4 # ^ -g • g f^0 wL^ Cfl H Ponudbe na upravn. Slov. Naroda« pod „zelje-repa 1242". 1242 drogerija in |otomanu|aktura Ljubljana, Selenburgova ul. 5 priporoča veliko zalogo desinfekcijskih preparatov kakor: Lysol, Lysoform, Kreolin, Formalin, Formalinove pastilje, karbolova kis- lina. karhoiovo apno. Poirebščine za postrežbo bolnikov in ranjencev, obvez in gnmastega blaga, konjaka, ruma in čaja. fizroform. ftchtinin. perolin. Centrala v Trstn. podružnice na Dnnajn, v Dubrovniku, Kotora, jMCetkoviču, Opatiji, Splitu, Šibeniku, Zadru. b ZivahM xveu s Amorlko. s DelnUka glavnica X 8,000.000. Nakazlla v Amerlko In akreditivi. Sprejema nove vloge, s katerimi se zs nore vedno raspolagati, brez ozira na doloćbe moratorija ter jih obrestuje po distih i • _____ 41 0 2 0