Nemški potovalni učitelji pri Slovencih in kmetijske podrnžnice. (Izv, dopig iz Celja.) Kmetijska podružaica celjska je imela dne 8. t. m. zborovanje, pri kterem je g. profesor "VVilhem iz Gradca prednašal o hmeljaratvu, to pa v aeaiškem jeziku, ker sicer vrli, uceai za gospodaraki napredek vaeti goapod aloveuačiae zmožen ni. Po dokoačanem črez eao uro trajajočem govoru bi bil moral tistega g. Grah v slovenakeia jezikn poaoviti. Ker so pa kmetje iaed dolgim jim celo aerazumljiviia aemškim prednasanjem zapustili dvoraao, ni botel g. Grah prednašanja aa sloveasko prestavljati, z gotovo opravičeuiai izgovorom, da ai več kmetov med poalušalci, tedaj tudi zdaj ai potreba več, slovenski govoriti. Govorilo se je dalje pri tem zborovaaji o novih predložeaih poatavab zarad davka in je g. Lutz v imeuu predstojaiatva podružaice predaašal ali bolje rečeno prebiral pismeno razpravo o visokib davkih v obee ter b koacu v iraeau omenjenega predstojaiatva stavil predlog, naj bi ae gledalo aa to, da ne bo kmetaki posestnik od novili davkov pretrdno zadet ia aaj bi 98 v tem amislu prosila poalanca g. dr. Vošajak in g. dr. Foregger, v dižavaeai zboru na to paziti. Po govoru g. Lutz-a se oglaai g. Miha Voanjak. Najprvlje omenja, da je sploh aeprijetaa reč, govoriti o plaeevaaji davkov, kterih ae plačnje aobedea prav z veseljem in poaebno bogatiaci ae. Poaebej zarad vpeljave novih davkov govoriti je še aeprijetniae. Ce se pa pomiali, da se atroški države poplaeati morajo in aikakor ae kaže, da bi se zanrom aovi dolgovi delali — ae pomaga aič; mora se misliti aa vpeljavo novih davkov ia sicer takšnih davkov, kteri ae bi zadeli vže itak preveč obložeaega malega posestaika teaivec premožae ljudi ? Gospod Vošajak govori potem o tistih davkarakih 4 poatavah, katere je finaačai minister zboraici poslaacov predložil ia sicer novi pridobitai davek, poteni davek naložea podvzetjem, ktera so obvezana javen raoun polagati, davek od reat ali dohodkov ia persoaalni prihodniaski davek. Gosp. govoraik meai. da 8e ne ame pridobitai davek aalagati tudi aa postranski zaslužek kaietov. Davek, naložeu na k pologanju javaili računov obvezaaim podvzetjem, kakor bankara, železnicam, društvom aa akeije v obče bi pa uže amel ojatrejai biti, t. j. aaj bi se ravao od teb podvzetjij prav viaok davek tirjal. Novi davek od rent, to je davek, kteri bi ae plačeval od dohodkov kakor so obreati od akcije državaih dolžaib piaem, privatnib posojil itd., ter bi zaašal okoli 5%, bi aaj smel zadeti samo oaebe, ktere imajo veliko eaakib dohodkov ae pa osebe z le ea par sto goldiaarjev dohodka aa leto. Gospod govoraik nikakor ni za to, da bi se obresti aizkih ulog v braailnicah ia posojilaicah obtežile s tera davkom, sicer se pa ni kmetu treba bati tega davka. Kmet ima prav nialokdaj take dohodke ia še redkeje pa črez 300 fl. aa leto. Manje od l->00 il. bi bilo itak po aaavetu fiaaačaega miaistra davka prosto. Kar se tiče tako imeaovaaega per^oaalnega prihodainskega davka, kteri bi pač vtegnil tudi premožaejše kmetske posestaike zadeti, —r ta davek bi aamreč zadel vsacega državljaaa, kteri ima vee, kakor 600 fl. čistcga dohodka aa leto, tedaj bi'na pr. tisti, kteri iraa 700 fl. čistega dohodka, plačeval 2 fl. 10 kr., če ima 1000 fl. čistega dobodka pa 4 fl. 65 kr. itd. Priklade k ternu davku bi se po postavnein aačrtu aalgati ne smele. Če ae pa poaiisli, da je v našib krajib prav malo kmetov, kterira bi davkarija dokazati zamogla več kakor 600 fl. čistega letaega dobodka (obresti od vkajižeaili in aevkujižeaib dolgov, plačila družini ia drugi opravni stroški itd. se bodo vraoimili pri odloobi čistcga doliodka), tudi ni lnenda velike aevaraosti za kaieta; vendar pa bi bilo bolje, če ae sploh odločno protestira zopor vsaki novi davek kmetskiia posestnikom. Ker ne pa morajo dobodki države veadar le povikšati, je gospod govoraik tega inneaja naj se vsaj lestvica (Scala) za odločeaje perKoaalaega prihodninškega davka predragaoi, kakor ajo vlada predlaga ia sicer tako, da bi tisti, kteri ima večje dohodke tudi razmerao več plačeval. Po predloga vlade bi aa primer oai s 10.000 goldinarjev letaega čiatega dphodka plačeval saaio 120 gold. 50 k r., miljoaar samo 725 goldinarjev, voliko premalo z ozirom aa dohodek! Po maeaji g. Vošajaka bi aaj ta davek vže rajše celo odpadel ia naj 8e rneato tega vpeljal borzni davek ia davek na plin. Borzni davek bodo plačevali gotovo le aarni bogatiaci, naložeai davek aa petiolej je pa vbožao prebivalstvo plačevati prisiljeao — naj se naloži še davek ua plia, kteri bodc tadi premožnejše meščane zadeval. Vobče glaauje g. Voaajak za predlog predstojništva podružnice želi pa dostavek: aaj se vpelja tudi borzai davek in davek a.a pli n. Pri glasovaaji oatal je predlog g. Vošajaka z aekaj glasov v maujšini in sprejel se je tedaj predlog predstojaištva podružnice. Zarad izida o volitvi aaj se oaieni, da je bil izvoljen kot predstojnik g. dr. Laager iu večiBoma tudi vsi poprejšaji odborniki. Kot poslanca k občaemu zboru kmetijakega društva v Gradec sta izvoljeaa g. dr. Langer ia g. Lutz. Udje iz Zavca ia iz at. Jurija so bili slabo zaatopaai! Koaečno se onieai, da je g. Voanjak prosil poslaaca k oboaeaiu zboru kmetijskega druatva, g. dr. Laagerja, aaj stori kar je potrebao ia prigaaja, da se skleao postava zoper razdiraaje in iiničevanja posestev, kteia so v eksekuciji.