97. številka.
V Trstu, v soboto 3. decembra 1892.
Tečaj
„E D I N O S T"
*haia dvakrat n* teden, vsako sredo in lOboto ob 1. tiri popoludn*.
„Edinost" stane:
trn. vse loto ffl. S.-,' iaven Avet. ft.— ?L. ia polu leta „ 3.—; „	4.50 ,
ta četrt leta „ 1.50: B , 2.2& , Poitamične Številke Re dobivajo v pro-*iajainioah tobaka v Tritn po fk no\„
t Goriei in v Ajdovščini po « nov. S* naročlo trez priložene naročnine •• loriTniitTo ne oilra.
EDINOST
Ogl&ai in oznanila ne račune po 8 nov vrtnim v pntitu ; za Eaelove t debelimi črkami ne plačuje prostor, kolikor bi ga
obstalo navadnih vmtic. Poslana, javne zahvale. oimrinice itd. št« rm'uno po pogodbi.
Vsi v op i a i h« pošiljajo uredniAtva Piazta Caserma št. i. Vsako pismo mora biti frantcovaiio kor nofrankovana »e ne sprejemajo. Rokopisi «« n« vračajo.
Naročnino, reklamacij in inserate prejema upravniitvo P i azza Cuorma »t. S
Odprte reklamacije • o proste pottnine.
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
• V .dtan.c ]• moi.
Naši nasprotniki.
i.
Voditelji nam nasprotne gospdde italijanske s o vender poleg vse svoje srditosti in premetenosti — zelo najivni ljudje. Kajti, Ja nino tako grozno najivni, ne bi si niti en sam trenotek domišljali — in da ■i domišljajo, to je gotovo —, da še živ krat veruje njihovim do sitega poznanim tiradam. Dolgo dolgo so metali pesok v oči vsemu svetu, dolgo dolgo so impono-vali daleč na okrog se svojim ropotanjem, a danes bo ne boji nikdo već — komedij.
Kako naj bi bilo drugače P Kakor hitro nedostaje stranki — in naj je še tako močna in naj ima ie toliko ropotačev — saresnosti, jej tudi ni obstanka v politiškem življenju ; stranka, ki se le smeši pri vsakem svojem koraku, izgubiti nora ves ugled pri vaakem pametnem člo-veku. In ugled izgubljen — vse izgubljeno.
Vsaka stranka trdi, da je „sveta stvar*, kateri služi, a vsakdanji Čitatelj rasnih novin ve, kako nesramno se zlorablja ta »sveta stvar* sleherni dan. Pri naiih Italijanih naj bi tista ,la nostra santa oausa* prikrivala nebrojno kričečih krivio, prizadetih Slovanom, bivajočim tu ob obali morja. Ne s besedami, z dejanji naj dokaže vraka stranka, da je res „sveta" stvar, kateri služi; najbolji dokaz, da je stvar res „sveta*, pa je taf ako jej služimo se „ svetimi" sredstvi. Po sredstvih, katerih se poslužuje stranka v borbi proti svojim nasprotnikom, spoznati je vse njeno bitstvo, spoznati so nje nameni. Kdo ne bi odrekal spoštovanja stranki, ki v borbi sa svojo, kakor pravi, „sveto stvar*, uprizarja — komedije?! Prepričanje, po-litiška načela, ljubezen do svoje rodne temlje, briga za prava svojega rodu — vse to so resne, zsres „svete stvari*; in resen bodi mož, ko sastavljaš vse svoj« duievne sile v borbi sa čutsva, predinja-joda dušo tvojo! Naj je „stvar* sama na sebi ie tako čista, omadeževana je, kakor
PODLISTEK. Iz vojaškega življenja.
Spisal Rudolf Doleno. (Dalje.)
Ogledam si potem nove vojašnioe poslopje in spomnivši se, da: „V lepem te* lesu biva tudi lepa duša*, ozrem se po druzih v sobi stanujočih vojaoih, in kaj sapazim, — samo revščino! Ta si krpa hlače, drugi bluzo, tretji si šije ovratnik, četrti nekaj pere, peti gloda in grize neke škorje; gorje gorje: toraj tudi ta pregovor ni resničen! Kmalu na to pokličejo nas, da nam dado tistih njih 18 „Kleinigkeiten*, katerim vsem še sedaj ne vem imena; pa nič ne de, saj pravijo, da ni dobro, če človek vse vč ! Izvlekli eo iz nekih kotov neke črne hlače, o kojih trde, da so „paradne*, za katere jaz pa gotovo vem, da bi Kobdiljeki cunjar Tone ne dal „fttrence* vsakdanjih niti, še manj pa se kaj traka zraven. Tomaž, ki se je držal nekam nerodno v ozadji ter se ravnal po izreku „da bodo poslednji prvi", niti črnih hlač ui „iassal*. Plesal je sedaj mimo tega, sedaj mimo druzega, meril hlače France-
hitro jej služijo nevredna sredstva. Resnoba človeka, kojemu je tako rekoč že na čelu zapisano, da res pošteno misli in da so mu nameni kristalno čisti, imponuje bolj, nego talent: takega Človeka spoštuje tudi nasprotnik. Zaresni stranki je vrhovno načelo — pravicoljubje na vse strani : tudi do politiških nasprotnikov. Take stranke beseda izda vsikdar. Če jo pa vsak trenotek zalotiš na neresnici; če vidiš, da lehkomišljeno pograbi po vsakem sredstvu, ki se jej ponudi; Če vidiš, da grdo predrznostjo zatajuje notoriške, obče poznane resnice : postane smešna, ne moreš jo spoštovati. Kar-koli ukrene, kar-koli uprizori, vse se ti vidi — komedija. Zapadla je prokletstvu smešnosti in s tem podpisala svojo smrtno obsodbo. Srditost je pač sredstvo, ki jo utegne vzdržati nekoliko časa, a trajni obstanek, trdno podlago jej more dati le mor&la, nravstvenost.
To je večni zakon v življenju politiških strank. In blagor nam tržaškim Slovencem, da je tako: to je jedina naša tolažba v teh hudih časih. Le zavest o nepremagljivi moči pravice vliva v nas nado do boljših dni, le ta zavest nas jači in krepča, da ne obnemoremo v težkem, nejednakom boju. Nada je tista čudovita sila, je močan jez proti obupu.
Nestrpna stranka italijanska zapadla je smešnosti, in zato se ne ;plašimo pred nje srditostjo. S tem pa nismo hoteli reči, da velja to le o takozvani radikalni, in-transigentni stranki, prenašajoči javno po ulioah zastavo poznanih „idejalov* o ne: na mislih so nam vsi tukajšnji naši nasprotniki brez razlike. Tudi takozvani „konservativni* stranki velja naša obsodba, tudi ona je zapadla isti usodi, kakor radikalna goapdda: tudi njo teži prekletstvo smešnosti — in to morda v večji meri, nego „radikaloe*.
Da niso zaresna stranka, pokazali so zopet goBp6da v poslednji mestni seji: pograbili so strastno po Bredstvu, ugajajočem jim, ne da bi se bili prepričali popred,
tove, ogledoval moje, vlekel zopet za Ousteljnov hlačnik, do svojih hlač pa vendar ni mogel priti. Povem vam, tsko razjarjenega ga še nisem videl, kajti počel je po nemški :
„Herr Zugsfiihrer! ioh habe keine Hose bekommen !*
Odgovorilo se mu je: „Sie bekommen auch keine.*
Samo ta prizor! Gledati ubosega Tomaža, kako je pihal in — Bog mu ne štej v greh — tudi klel. Ko mu na vse zadnje povedo, da ga še zaprejo, če bode raztresal kake sitnosti, je vendar umolknil konečno. Potolažili so ga s tem, da so mu obljubili, da prejme hlače gotovo na Pivki. A tako, dejal sem jaz, toraj jo letos udarimo tudi na Pivko; lepa|j bode ta! Kakor se je godilo s črnimi hlačami, isto tako in še slabejše bilo je s prtenimi. Teh pa nas mnogo ni prejelo. Določijo nam potem, da gremo prihodnje jutro s poštnim vlakom naprej. Pa kam na Pivko P rečem jaz, ta je vendar velika P I nu, na Pivko, odgovori mi nekdo, ki je gotovo meuil, da je ta kako selo, ne pa okraj. Poprosimo potem onega stotnika, ki fje prej mene sprejel tako ljubeznjivo, da bi nam dovolil ostati čez deveto uro zunaj, kajti ta ura
i
kakovo je to sredstvo; bili lohkomisljeni no le v borbi proti politi tiškim nasprotnikom, ampak tudi proti ne* dolžnim pojedincem. Gospodje naj polože roko na srce in naj vprašajo svojo vest: je-li tako postopanje lojalno in dostojno zaresno političko stranke? O postopanju gospdde je danes le jeden glas, zbok česar so nam ne vidi potrebno, baviti se obširneje o tem.
Za danes nam je glavni namen pro-testovati proti raznim izjavam, katere je bilo čuti iz ust razgretih mestnih svetovalcev. Protestujemo proti podtikanju, kakor da bi mi hoteli falsifikovati narodni značaj dežele; protestujemo proti vednim de-klatnacijam Italijanov o „naših tleh*, kadar govore o tržaški okolici; protestujemo proti žaljenju naše duhovščine, Češ, da seje le nemir in sovražtvo; protestujemo proti podtikanju, kakor da bi delovali po načinu, ne dovoljenem po postavi. protestujemo proti trditvi, da je zahteva duhovščine — gospoda pravijo: agitacija — da se verski pouk vrši ▼ materinem jeziku, nopostavna ; protestujemo sploh proti vsemu, kar bi utegnilo mej svetom, ne poznajočim naših razmer, vzbuditi misel, da smo mi tržaški Slovenci kaka druhal, katera noče poznati nikake avtoritete in ki je nevarna redu človeške družbe sploh.
Na vsa ta podtikanja odgovarjali bo«
demo prihodnjič.
Šolske razmere v okolici.
Razpravljajo v mestnem zboru tržaškem o prošnjah slovenskih mestnih sta-rišev za ustanovitev slovenskih šol v mestu iztaknejo gospodje svetovalci vedno po svoje „tehtne* razloge, da zavržejo enake prošnje. Navadno jim pravijo : „V bližnji okolici imate slovenske ljudske šole, kjer se lahko tudi vaša deca poučuje v svojem jeziku !* — No, naša stranka ceni te iz-
je za vojaka strašna. Prošnji naši je vendar vstregel. Odšli smo v staro znano gostilno „K Avstrijskemu Cesarju*. Prejšnja leta je bil človek tu kakor doma, a letos „ptuje šege, ptuja ljudstva !*
Posedemo okolo miz in zapojemo nekaj narodnih pesmi, kar zapazimo zunaj pri mizi neko suho človeče, ki hoče, da F.e ga nazivlje profesorjem, ki se je pa revšče priteplo brez učiteljske skušnje iz nekih Bavarskih naselbin v slovensko Lljubljano, da je slovenski kruh. Kričalo je: „Wir wellen diesen hergelaufenen Dauernhunden zeigcn, dass sie hier kein Recht haben zu singen." Mar menite, da ga je posvaril slovenski gostilničar, rodom Kraševec, da naj pusti vsakemu svojo P Kaj še, hotel ga je še nekaj zagovarjati I Mi smo lepo vstali, plačali svoj račun ter odšli trdno si zatrjaje, da se hočemo te gostilne v bodoče popolnoma izogibati, kajti kjer so blati naš materini jezik, tam nočemo puščati svojih težko zasluženih grošev !
Šli smo v voja&nioo potrtim sroem, da se more kaj taoega zgoditi na slovenskih naših tleh.
Določilo so j« že prej, da nas na Pivko popelje naš Gustolj ; imel jo eno
govore tako, kakor zaslužijo. In če le količkaj pogledamo na dno tej šolski zadevi, prepričamo se kmalu, da se mestni gospodje le blamirajo s takimi izgovori. Oni hočejo, slovenski mestni stariši naj bi pošiljali svoje otroke v bližnje okoličanske šole, ali sami ne ved6, da so iste prenapolnjene z domačimi okoličanskimi otroci. Čestokrat se morajo okoličanski učitelji mučiti v svojem delu, ker jim je včasih poučevati dvakrat preveliko število otrok.
Tako mi je znano n. pr., da je bilo v minolem šolskem letu v I. slov, razreda Škedenjske ljudske šole čez 100 otrok. — Hoče-li morda mestna gospdda temu številu, za ubozega učitelja zares gorostas-nemu, pridobiti še krdelo mestnih otrokPl
Ako ne poštevajo števila otrok v slovenskih razredih, kažejo s tem le to, da jim ni do tega, da bi se okoličanski otroci izurili v svojem jeziku in se naučili česa koristnega. — Nasprotno pa, ako se prijavi le malo številce otrok na italijanskih paralelkah, takoj ima gospoda na razpo* lago „italijanskih* učiteljev, kateri se slastjo napravljajo is naše deee — no-d e r ni janiČarje!
Posebno pomembno pa je, da v viših razredih ljudskih šol okoličanBkih ne morejo niti okoličanski stariši sami vzgojevati svoje decu — kaj naj bi rekli o mestnih sta-riših naše narodnosti P — Vzemimo «i v izgled n. pr. Rojan. Uprav ta kraj smatrajo gospdda naumestnejšim za pouk naše mestne dece.
Tu so italijanske paralelke I. II. in III. slov. razredu, a IV. razred je čeloma italijanski — Mestni naši stariši žele gotovo, da dovrši njih otroci vsaj štiri razrede ljudske šole — ali ko bi šlo po menenju mostne gospdde, morali bi pošiljati ti stariši svoje otroke iz mesta v slovensko okolico, a dosegli bi le to, da se jim tam poitalijančijo v IV. razredu. Radovedni smo, ali sprevidi to slavni deželni šolski svet P — So-li slavni vladi natanjčno znane razmere, kar se dostaja
zvezdo, o kateri sam ne ve, kako je prišel do nje.
Kdo je bil bolj vesel, da bode ravno Gustelj Borovniški naš „ Transport-Koman-dant*, kakor jaz, kajti imela sva se prav res rada!
Zapojem mu ono staro, za „frajtarja* jako pomenljivo pesem, ki se glasi: „Moj šocelj je za frajtarja, A v aržet' nima krajcarja.*
Zjutraj zbudili so nas na vse zgodaj. Oširali smo bo lepo, naložili si svojo prtljago na hrbot in odšli, uvrščeni po dva in dva, proti postaji. Naš Gustelj stopal je dva koraka pred nami; sam Bonapart se ni mogel mogočneje držati, kakor on. Zakaj bi so pa tudi ne P „Transport* osmih mož voditi, to je tudi nekaj P Po-spravivši na postaji svoje reči v določen nam kupč posedli smo k svoji prtljagi. Sami smo bili v kupeji, mimo tega smo imeli pa še tako dobrega vodnika. Komu ne bi prišlo na misel, da izusti kako z^ kratek čas P Tudi zakrožiii smo jih mnogo, predno nas je hlapon pritresel v Št. Peter. No sebi imeli smo vsak svoj „Brodsack* ter tako vstopili v St. Potersko restavracijo II. razreda. Obleka nas ni priporočala posebno. Zahtevali smo zajutrek. Komaj
okolićanskih ljudsaih iol P — Razmere na okoličanskih ljudskih šolah so zares žalostne ; te iole se poitaiijančujejo na vse le mogoče načine in uprav v te „vzorne" iole naj bi pošiljali se naši mestni stariši ■to j o decot — V zadnji št. .Edinosti* sem omenjal v mali notici razmer na Bar-kovljanski ljudski šoli naglašujoč, da je ▼pisanih v italijanskih razredih lepo število naših otrok, kar do letos nikoli ni bilo.
Mislilo se bode : Stariši, in povsem le stariši so krivi, da se vpisuje veliko število njihove dece v italijanske razrede. No, res je uilačnost starišev v narodnem ob* siru mnogo kriva na vsem tem —, ali poznamo tudi druge važnejše uzroke, zakaj se vpisuje vedno večje število naše dece ▼ italijanske razrede. — Znano je vsa-cemu rodoljubu, kako poslušni so nekateri okoliČanski učitelji do mestne gospode. Taki učitelji navadno ne agitujejo neposredno — ker bi s tem vzbudili sum domačih rodoljubov. Ali posredno delovanje teh narodnih odpadnikov je tempo« gttbnejše za nas.
Vzemimo si primero f Vsako leto ob priliki vpisovanja pripeljejo ponajveč, ali skoraj izključljivo domače matere svojo deco k učitelju-voditelju, da jo vpiše v dotične razrede. Umevno je samo ob sebi da poprašujejo tedaj priproste domačinke »gospoda učitelja" za svet, v kateri razred (slovenski ali italijanski) naj bi vpisale nfdolžne otročioe svoje.
No, in tudi to je umevno samo ob sebi, da se ti učitelji izražajo prilično: ,Mi vas sicer ne smemo siliti, kam naj vpišete svoje otroke; vsekako je pa bolje, da jih upišete v italijanske razrede."
Misliti si je pač, da se ravnajo uboge zaslepljene matere po nasvetu „gospoda učitelja-voditelja", kajti gospod učitelj pač najbolje ve, kje se otroci priuče „koristnejšemu14. — Tako in blizo enako, rekel hi, posredno agitovanje nekaterih učiteljev okoličanskih je največ krivo, da se vpisujejo naši otročiči v italijanske razrede, da tako v svoji nedolžnosti pomagajo vz-gojevati kulturo, pretečo ugonobiti našo narodnost t
Mnogokateri učitelj, ki se je nekdaj zavedal narodnosti svoje ter morda eei<S vežbal narod v milozvoneči njega pesmi, se je izneveril stvari narodu svojega ter je postal pokoren sluga sladkim besedam najzadnejšega uradnika občinskega.
A ne le posredno, tudi neposredno, očitno, agitujejo včasih ti učitelji. A ta-cega neposrednega agitovanja se nam ni bati. Vspodbuja pa jih v to predstojeća oblast sama, želeča okolico poitalijančiti prej ko prej. Z delovanjem v ta namen se prikupijo učitelji zelo svojim gospodarjem in v prvi vrBti dobro znanemu ase-sorju.
da se nam je vstreglo, kajti natakar, mo-trivši nas po naših oblekah, ni mislil gotovo, da mu plačamo svojo „cirengo". Razsvetlile so se mu oči, ko mu je vsak izmej nas dodal še nekaj kebrov kot „Trinkgeld".
Tu ni bil še konec potovanju našemu. Zlezli Bmo zopet na prejšnja svoja mesta in drčali smo dalje protf Divači. Tu se nam je reklo, da je konec vožnji naši. Poberemo svoje reči ter se izvlečemo iz svojega panja.
Povedali so nam, da na Gabrku pri Senožečah bode naše stanovališče. Korakamo toraj po najhujši vročini proti določenemu kraji.
Dolgi pot in neznosna vročina pospeševala sta, da nas je vse jelo prijemati. Ubogi naš Završnik je ostal kar na poti. Nekoji poredneži so trdili celo, da se mu toži po materi, a ne po rodni, temuč po lepi mladi ženki, kojo je pustil doma samo. Naj je kakor hoče, to pa smelo trdim, da sm<i iz srca želeli si kakega Mojzena, ki bi nam priklical vode iz kake skale. Po dolgem krevsanji in mučnem kolovratenji dospeli smo na Gabrk.
(Dalje prih.)
Znano je tudi, da razdeli mestna gospoda (kar je bilo pričeto po razpuščenem društvu ,Pro patriau) vsako leto, ali celć dvakrat v letu, veliko število obleke in
obutalo med okoličanske otroke. ob-
*
iskujoče italijanske razrede tamošnjih ljudskih šol ter italijanskega otroškega vrta na Greti. Da ima ta mestna gospdda pravo usmiljeno srce do uboge okoličanske dece, ne bi obdarovala le ono deco, katera se nam raznaroduje po italijanskih razredih — odnosno otroških vrtovih. — Da, v tem, uprav v tem vidimo drzno trganje naše dece iz naših rok v prid — italijanizmu. Ali slavna vlada ne vidi tega P Nima-li ista dovelj moči, da bi ustavila enako početje ? Znani so mi Blučaji da so domači stariši svojo deco vpisali v italijanske razrede, ali v laski vrt edino le iz navedenega razloga — češ: „Tu saj dobć moji otroci brezplačno obleke in obutala I" — Ako jemljemo vse navedeno v poštev, ne smemo se preveč čuditi, da se je vpisalo letos tudi v Barkovljah lepo število otrok v italijanske razrede, tem manje, ako poštevamo vsej pri tej agitaoiji še nebrižnost nekaterih starišev do svojih otrok! — OkoliČanski stariši bi morali v tem obziru posnemati pač le Lahe, kričeče vedno proti nemškim ljudskim in srednjim šolam v mestu, in zahtevajoče, da se mora njih mladina učiti le v svojem materinem jeziku. Kar zahtevajo oni za-se, to naj storć tudi oko-ličanski stariši za-8B. "Vpisujejo naj svojo deoo lev slovenske razrede, kjer je že tako italijanščina zapovedani predmet. — V tujem, italijanskem jeziku se ne uče mnogo. Deca, učeča se v italijanskih razredih je za nas izgubljena, prodana. Na neki šoli okoličauski poučuje n. pr. neki učitelj, ki je silno navdušen za slavljeno ,kulturo". Pozabil je čisto tu človek, da poučuje v slovenskem selu ob obali Adrije — kajti vedenje njegovo pre-kosuje že vse meje. Otroci, obiskujoči italijanski razred, v kojem poučuje ta učitelj, so seveda domaćini, Slovenci; isto-tako je naravno, da govore mej sabo v svojem materinem slovenskem jeziku. Saj druzega ne umejo. A ta učitelj je pretil nekoč otrokom s kaznijo, ako bodo še v šoli med seboj govorili slovenskol — In to se godi nam tržaškookoličanskim Slovencem pod oblastjo liberalnega magistrata — v slobodni enakopravni Avstriji 1 Da ni zvedel piseo teh vrstic navedenega is ust zanesljivega človeka, ne mogel bi tega niti verjeti, kajti srd zgrabi človeka sliŠavftega tako brutalnost 1 Drugači pa veljajo nedolžni tlačeni naši deci besede: Oj ti zemlja ti sirota, lastni deoi nimaš kota 1 — No, morda se še vse popravi z nami. Potrpimo malo. V tem trenotku nas ne rabijo — ob meji ni sovražnika in v sredini države je baje tudi vse mirno 1!
X.
Politični pregled.
Notranja dsžsls.
Državni zbor. V seji posl. zbornice dne 29. t. m. je bilo le malo zanimivega za nas Slovence, kajti vsa razprava — o proračunu samem seveda ni bilo niti govora — se je osredotočila v veliko prasko mej dunajskimi antisemiti in drom. Kronawettrom, nedavno izvoljenim poslancem notranjega mesta dunajskega. Gospdda niso bili baš izbirčni v izrazih, koje so si metali drug drugemu v obraz. Le na jednem mestu govora dra. Kronawettra posegli so vmes tudi nemški konservativoi, ko je namreč ta govornik, zasmehovaje spoved, žalil verski čut katoličanov. V tej seji so vsprejeli poglavje „državni zbor" in lOO.OOOjgld. za gradnjo de-legacijskega poslopja v Budimpešti.
V seji naslednjega dne je bilo na dnevnem redu posvetovanje o poglavjih „državno sodišče" in „ministerski svet". ' Posl. K a i s e r je govoril proti, naglnšajoo
potrebo državnega jezika, ki mora biti, seveda, nemški. Naslednji govornik K r a u s je rekel, da je sistem Taaffe-ov premenil javno življenje v državo dvoumnosti in protislovja. Zato bode plasoval proti tej točki in tudi proti dispozicijskemu fondu. Posl. Vašaty omenja mej drugim Koroške, kjer so namestili škofa, ki ne ume besedice slovenske. Govornik se je obrnil proti poslancu Gess-mannu, ki je govoril nespoštljivo o re-i publiki francoski. Kajti ni smeti pozabiti, da iz Francoske je dosia luč svobode. In na tem mora biti vsak narod hvaležen Franciji. Kardinal Lavigerie je več storil za svobodo človeštva nego Moltke. Govornik se čuti prisiljenega do te obrambe, ker je narod češki vsikdar kazal svoje simpatije do Francozke. Obžaluje na dalje, da se upravno sodišče ne drži postavnih določil, kolikor se dostaje reševanja čeških ulog. Sploh se pri upravnem sodišču nikdo ne more zagovarjati po češki, ker mu odtegnejo besedo, ako bi to hotel. — Moravski posl. W e b e r je navel celo vrsto pritožeb. Na Moravi je nastala doba prepovedi, naperjenih proti češkim društvom. V Ljubljani, ki je po 5 delih slovensko mesto, v deželi, kjer je slovensko prebivalstvo v večin i, je vlada prepovedala samo slovenske napise, a v Brnu, v resničnem glavnem mestu Morave, dežele, kjer so tri četrtine prebivalstva češke, ni prepovedala Vlada samo nemških napisov. Govornik pravi, obrnjen proti levici: Jaz sem že večkrat rekel gospodom, ki tožijo, da so pregan-jeni: „menjajmo" ! Mi bomo preganjeni ali vi nočete postati preganjaloi: Vzemite nam naše pravice, mi vzamemo vaše I' Ali gospodje so tihi na to. Nam Slovanom je dolžnost, braniti se proti skupnemu nasprotniku. Mi poživljamo vlado, da vsaj kolikor toliko isvede temeljne zakone. Govornik bode glasoval proti 5. poglavju. Po tem govoru je predsednik kar nenadoma zaključil sejo, iz česar so sklepali v obče, da se še vrše obravnavanja mej vlado in levioo.
V seji dne 1. decembra pričela je zelo važna rasprava o dispozicij-s k e m fondu. Vse je bilo radovedno, ali bodo levičarji res glasovali proti tej točki kakor so zažugali. Vlada je morala biti v tem slučaju pripravljena na to, da dobi nezaupnico, ker je bilo gotovo, da bodo MladoČehi glasovali proti. Tako se je zgodilo tudi. Pri glasovanju dne 3. decembra je zbornioa odklonila d i s p o z i -cijskifond z 167 proti 146 glasom. A motil bi se, kdor bi hotel izvajati iz tega glasovanja posledice, kakoršne bi bile neizogibne v kaki drugi, aares konstituci-jonelni državi. Pri nas ni tako: grof Taaffe — računajoč na odklonitev — je že po-pred dal razglasiti po svojih glasilih, da nikakor ne misli odstopiti, tudi če mu odrečejo dispozicijski fond, kajti on ne smatra glasovanja o tej zadevi kot vprašanje zaupaAja. — Levica je seveda sedaj v hudih stiskah : izpostavila se je, ne da bi bila dosegla kacega vidnega vspeha. A ta nevspeh utegne postati zanjo usodepo-len, ker so gospdda v nevarnosti, da izgube ves ugled pri svojih voliloih. Drugače je z MladoČehi: oni so bili le dosledni, ko so glasovali proti dfspozicijBkemu fondu. Proti dispozicijskemu fondu so govorili nemški nacijonalec P r a d e, nemški liberalec P 1 e n e r, dalmatinec B i a n k i n i , Ćeh Herold, za Jaworski, Ro-manezuk in grof Hohenwarth.
J a w o r s k i se je potegnil gorko za nesrečni naš duvalizem in pa za trojno zvezo, protestujoč proti vsaki premembi vnanjega in notranjega sistema. Prejšnja večina, ki je trajala 11 let, ni nastala po inicijativi vlade, ampak po sporazumljenju Btrank. To večino imeli bi še danes, da je bila vlada v tesnejši dotiki z veČino in da se niso poslanci naroda češkega po-prijeli politike ostre opozicije. Glavna pogoja za sestavo večine sta: samo zatajevanje iu zmernost. — Mlado-
čeh H e r o I d, je rekel da odklonitev dispozicijskega fonda ne znači opozicija proti desnici, ampak zgolj proti politiki, neprijazni Čehom. Nemški liberalci niti ne mislijo na resno opozicijo. Radi duvalizma ni 'postala nespremenljiva decemberska ustava. Stranka govornikova ostane v opoziciji, dokler se ne reši veliko češko vprašanje. — Grof Hohenwarth je naglaSal, da princ Schwarzenberg ni govoril v imenu vse stranke in ni smeti vsake besedice njegove devati na zlato tehtnioo. Tudi nam ne smejo zameriti vsake besedice, dokler na Ogrskem kritikujejo pogodbo. Koalicijsko ministerstvo, kakoršno želi Plener, jo že v sedanji vladi. Govornik obžaluje nastala nesporazumljenja. Grof Taaffe-a izjava se d* označiti par besedami: vlada stoji trdno na stališču sedanje ustave ; vlada smatra organizacijo države kot zaključeno i po duvalizmu; vlada se bode trudila, da doseže sprava mej obema narodnostma na Češkem; vlada ne smatra odklonitev dispozicijskega fonda za tako važno, da bi radi nje pre-menila svoje postopanje nasproti zmernim strankam. — Proti dispozicijskemu fonda so glasovali nemški liberalci, MladoČehi in petero drugih poslancov. — Prihodnja seja bode v ponedeljek.
Različne vesti.
Odbor političnega druitva „Edinost"
je sklenil soglasno v svoji seji, vrsivii se v nedeljo dne 27. novembra, prijaviti nastopno i z j a v o :
Odbor političnega društva „Edinost* smatra gg. poslanoa Vekoslav* S p i n« čiča in dr. MatkaLaginjo hrvatsko -slovensk i,m a poslancema :
1.	ker so ju v bratski slogi volili hrvatski in slovenski volilci, in
2.	kor ju je priporočilo politično društvo „Edinost, kojemu je naloga braniti n&rodne koristi Slovencev in Hrvatov.
Predsedništvo političnega društva „Edinost": Mata Mandić,	Maka Cotič,
predsednik	tajnik
Umrl je v Gradoi upokojeni deželni šolski nadzornik Fran vitoz Močnik v 78 letu dobe svoje. Pokojnik je poznao po svojih učnih knjigah o računstvu in geometriji. — V Gorioi pa je umrl sloviti mestni tajnik Earol P a v e 11 i. Fs* vetti je bil sicer neizprosen protivnik Slovencev, a to nam ne brani, da ne bi vsklik-nili: Mir in pokoj njegovi duši 1
Umrla je v Gorioi po kratki bolezni gospodičina J o s i p i n a B o 1 k o, hči poznanega črniškega rodoljuba g. Le o p o 1 d a B o 1 k o t a.
Otobna vest. Učeni naš rojak prof. Simon R u t a r dobil je odpust za drugi šolski Bemester ter državni štipendij 1000 gld. aa znanstveno potovanje v Italijo in na Grško. Častitamo !
Imenovanje. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda je imenovalo gospodičino Ivanko Mikotovo vrtnarioo za otroški vrt pri sv. Jakobu.
OndriCek V Trstu. Slavni in prvi češki vijolinist Ondriček je čez 2 leti prišel drugič v Trst, kjer je v dvorani „Schiller-vereina" dal v v večer 29. pr. m. lasten koncert v družbi s svojo soprogo pevkinjo. Dasi je bila v isti večer velika muzikalna slaVnost v gledišču „Politeama Rossetti* v spomin 50letnice smrti Tržaškega meščana Rossettija, vendar se je udeležilo OdfiČ-kovega koncerta razmerno obilo občinstva, največ nemškega, potem italijanskega in potem tudi slovanskega. Na programu je imel svetovnoznani vijolinist 1 komad Tartinijev. 1 Baohov, potem lastno kompozicijo „Baroarola.", Paganinijev „Perpe-tuum mobile" in „ogerske plese". Vse točke spadajo gledć na tehniko med naj-težavniše; po privlačnosti jih je pa kon-oertist razredil tako, da je rastlo navduše*
oje od točke do točke. Izvršil je tehniški tako popolnoma vse, da le njih notranja vrednost dela razloček v vtisih. Takoj pri 2. točki je dodal jeden komad, ki ga jo bljubu najvećemu pianisfliino podal z ne-presežno izrazitostjo. Kakor drugod in ▼edno, je pa s Paganinijevim „Perpetuum mobile" očaral vse občinstvo, in ploskanje in glasno odobravanje ni hotelo ponehati. Jednako so „ogerski plesi* od oddelka do oddelka vzbujali občudovanje, in po teh je Ondriček dodal še jeden izborno iivršeni komad. No, tudi gospa Ondriček je pri svojem petju žela obilo zaslužene pohvale: ona ima čist, jako simpatičk glas, kateremu se sosebno podajejo mile, nežne, globoko obrutjene pesmi. Tako je Ondr.ček, kakor ni mogoče drugače, trium-foval tudi v Trstu; zadovoljil je popolnoma občinstvo, a tudi on pri takem priznanju more zadovoljen biti. Kdor ga ni še slišal, a bi imel priliko, slišati ga, naj ne zamudi take prilike ; žal mu ne bode, tudi če ni muzikulen; kajti Ondriček vzbuja občudovanje vsakaterega občinstva in oča-ruje glasbene in neglasbene ljudi.
Fran Ondriček bode koncertoval nocoj v Gledališču „Rosseti". Začetek ob 8. uri zvečer. Gene znižane. Slovenci tržaški naj nikar ne zamude te preugodne prilike, da slišijo svetovnoznanega umetnika slovanskega. Kaj je Ondriček, priča nam že okolnost, da ao pred njim uklonili tilnik svoj cel6 nestrpni nasprotniki naši: vsi listi tržaški brez izjeme pojo slavo Ondričku.
Nov slovenski list prične izhajati v Trstu. O tem nam poročajo iz Gorioe: „Gotovo Vam je že znano, da je bil včeraj 1./12. dr. Mahnič v Trstu. Zastopala sta on in pa gospod Komenski kapelan goriško deželo. Imeli so v Trstu posvetovanje ter sklenili vstanoviti list podoben ,D olenjskim Novicam*. Urednik mh bode veleč. g. Slavec; izhajal bode 2 krat na mesec po receptu „Stare Soče". Časopis bode zsgovarjal celo Primorsko proti Vam vsem. V Gorioi ni dovolil prevzviseni knezo-nadškof, da bi izhajal tam, ker je že tako razdor v du-hovatvu. Tedaj so prišli v Trst. — Opo-sarjamo Vas, dig^ se bode bil boj v prvi vrBti proti „!Edinost|u in „Novi Soči", a v drugi vrsti proti našemu skupn emu so vražniku.
Gospoda torej nočejo mirovati, dokler ne zanesejo bratomornega propira — v slednjo kočo slovensko. Tužna nam majka".
Tako naš poročevalec, kateremu tudi prepuščamo odgovornost za to vest glede namena novemu listu. Pristavljamo pa, da ne bodemo iskali boja, a istotako ne vržemo puške v koruzo — kakor je nismo ie nikdar do sedaj —, ako nas pozove rodoljubna in časnikarska dolžnost, da branimo narodne idejale naše proti komur si bodi ! Mi si ne želimo boja, ase ga tudi ne bojimo!
Za družbo sv. Cirila in Metoda podaril je g. Poč kaj Jernej iz Ubelskega gld. 1. — Na Divaškem semnji darovali so meaetarji 2 gld.
Za podruinlco družbe sv. Cirila in Metoda na Greti nabralo se je v sredo dne 30. m. m., praznuje god sv. Andreja ▼ hiši gosp. Andreja P e r t o t - a, gostilničarja in posestnika v Barke vljah 12 gld. — Imenovani podružnici bi želeli več enakih vzglednih družin ! — Gosp. Anton Španger iz Barkovelj je daroval istega dne 1 gld.
Družbi sv. Cirila in Metoda je izročil veliko izvodov A. Foersterjuve kompozicije „Slovo" gosp. abiturijent K a r o I Š a v n i k ; g. prof. Simon R u t a r je podaril lepo zbirko knjig družbe sv. Mohorja, in g. Pr. Rus, nadučitelj v Bledu, je doposlal veći knjižni dar. — Prvo-mestnica »enklavsko-Prančiskanske ženske podružnice, blagor, gospa Marija M u r-n i k o v a, nas je razveselila z dosedaj največj im jednokratnim podružničnim doneskom BOO gld., in vedno se razovitajoča
ženska podružnica v Gorici je naklonila 100 gld. pokroviteljine s pripisom »Sloga jači, nesloga tlači" ; vIč. g. A. O s t r o ž n i k, župnik v Pameoah in prvomestnik Slo-venjegraške podružnice 60 gld. 10 kr„ nabranih ob zborovanjih, ki jih prireja tamošnja podružnica na raznih krajih svojega delokroga; g. Peter Mayr ml., posestnik in gostilničar v Kranji, 50 gld. Iz Brežic rnno sprejeli 23 gl. 10 kr., kroninega daru; 26 kron in 50 stotink je nabral neimenovan rodoljub ob veselem slavljenji godu dveh članov vrlih gledaliških diletantov tamošnje čitalnice; 20 kron pa je daroval g. uotar dr. F. F i r-kas. To je drugi kronin dar; prvega smo dobili z Dunaja v znesku 20 kron, pri-služenih z rokami, od rodoljubnih gg. Antonije in Rozalije Rebeko-v i h. Iz Prevoj je došlo ob blagoslovljenji hiše trgovca g. G. Kotnika nabranih 12 gld. 20 kr., katerim je dodal vIč. g. župnik Vrhovnik darova dveh neime menovanih gospodov v znesku 3 gld. 50 kr. Idrijski pevci so poslali po g. F. L. 11 gld. ; XY. 5 gld.; „Delavsko bralno društvo" v Idriji 4 gld. 42 kr. — skupiček za prodan šaljiv dobitek, ki je pripal trgovcu g. Sepetavcu; g. I. Hribar zgubljeno stavo 4 gld.; g. A. V i r a n t v Novem Mestu 2 gld. 50 kr., nabrane mej Dol. Sokolom ; rodoljubi v Št. Petru na Notranjskem 2 gld. po g. S. D o m i c e 1 j i; g. odvetnik dr. Matej Pretnar v Trstu 2 gld., dar svojega klijenta povodom dobljene pravde in g. Š I i b a r v Selcih 2 gld., ki jih je družbi daroval g. Ivan D o 1 e n e o na Praprotnem. — Prepričani, da nad tisoč poučevanih otrok, ki jih sedaj vzgaja naša družba v vrle sinove in hčere veri, cesarju in domovini, pač zahteva nesebične požrtvovalnosti vseh rodoljubov, — zahvaljujemo se Vam srčno želeč, naj dobrotni Bog povrne vso vašo ljubav : Vam darežljivim domorodkinjam in domorodcem in Vam darovateljem prvih kron 1
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
Miklavžsv ve$er priredi telovadno društvo tTržaški SoKol" t sredo ine l decembra t. 1. v dvorani „Slovanske
Čitalnice" (Via S. Francesco št. 2) s sledečim sporedom: 1. A. Nedved: „Moj dom", petje. 2. Donizetti: „L1 elisir d' amor", izvršujeta na gosli in glasovira Dragica in Miroslav Kopulety. 3. Nastop hv. Miklavža. 4. D. Jenko: „Na moru", petje. 5. Komični prizor. 6. Prosta zabava. — Začetek ob 8. uri. Ustopnina za člane 20 nč., za povabljene .40 nč. Otroci, katerim je v prvi vrsti ta večer namenjen, so vstopnine prosti. — Reditelja večera sta brata J. M i k o t a in A. Kalan.
II. Jour-flxe v Čitalnici, napovedan za danes, odpade zope* radi koncerta Ondri-čekovega.
Prva vrdelska pogrebna družba imela
je dne 21. t. m. svoj občni zbor. V pre-teČenem letu je imela ta družba 1855 gld. 58 kr. stroškov, dohodkov pa 1290 gld. 11 kr. Pomanjkljaj znaša torej 556 gld. 47 kr. Ker je 2. novembra 1891 ostalo gotovine v blagajni 4102 gld. 15 kr., ostane torej koncem leta po odbitku primanjkljaja 3545 gld. 68 kr. Družba je nakupila zemljišče v vrednosti 670 gld. 88 k r. — Občni zbor se je vršil v najlepšem redu in je bila pred zborovanjem sveta maša. V spomin svoje petindvajset-letnice sezida si družba svoj „družbeni dom".
Pevskemu društvu „Adrija" v Bar-kovljah daroval je gosp. Andrej P e r t o t, gostilničar in posestnik v Barkovljah, 10 gld. z namenom postati ustanovnik tega društva. Odbor „Adrije* izreka imenovanemu gospodu tudi tem potem Bvojo zahvalo.
Samouprava okolice. Zakaj se ne
ogrejejo mestni Slovenci za ločitev okolice od mesta P Pa veuder ne zato, ker bi z mestom vred tudi mestni Slovenoi imeli izgubo P
Žalostna nam majka ! Mi okoličani
vam meščanom ne moremo pomagati do pravic, nimamo moči. V boju proti Talijanom izgubljamo tudi mi dan na dan svoje snage. Kot limone stiskajo nas. In vse to vi veste !
Nekaj pa vender dosežete tudi vi. Onih štirih kilometrov, na katerih se je razbila slovenska šola v Trstu, onih 4 klm. ne bode več. In ko v Trstu ne bode straha okoličanskega, sprevidijo tudi Lahi, da ne kaže delati dolgove samo zato, da se dobro godi onemu rodu, ki vzame popotno palico v roke, kader ne bode več loncev egiptovskih. To je tako gotovo kot: dva krat dva je štiri.
Česa se vam je torej bati P Pomagajte nam se svojim dobrim svetom in hvaležni vam bomo.	Okoličan.
iz tržaške okolice nam piše odličen rodoljub : Prosim Vas, gospod urednik, da v svojem listu priobčite sledeči nasvet: Združimo se okoličani, da skupno p r o-testujemo proti sklepom mestnega zbora v poslednji njega seji. Čas bi bil, da gospoda prenehajo dražiti in krivo soditi ndrod naš, naše duhovnike in naše učitelje; to tem bolj, ker 146 raznih učiteljev dela tu propagando za italijanizem. Uprav te učitelje morala bi vlada nekoliko bolj nadzorovati. Polit, društvo „Edinost" naj skliče i s van* reden občni zbor, ali pa javen shod, pri katerem bi protestovali zoper trdo postopanje meatne gosp&de. Vsaka vas naj izvoli po dva moža v deputacijo, koja naj bi se predstavila županu, namest-ništvu in če treba, tudi — na Dunaju. Mi ne zaslužimo, da se tako postopa proti nam : in sicer le zato, ker se nočemo poitalijan-čiti. Mi ostanemo ,'zvesti sinovi svojega roda in zvesti podaniki državo avstrijsko !
Čemu bi sem jim ponujali? Pri onej seji, ko se je „gospod z mečem" vojskoval z mlinom na veter, zapazili smo še nekaj, kar do sedaj nismo zapazili tako očitno še nikdar. Človeka bi bolelo srce pri tem, če bi ne vedel, da naši zastopniki nosijo v sebi prepričanje, da so po kakovosti boljši od svojih nasprotnikov.
Kako se je vender branil častivredni Brunner, videč, da tudi gosp. dr. Sanoin zna tako misliti, kakor on; kako se je po pravljal, da bi svet prepričal, da njemu ni mogoče misliti tako, kot misli čreda gar-jeva. Da, kakor garjevih ovetl ogibljejo se mestni zastopniki „puro sangue" naših. Iu mi naj bi se jim ponujali P Kdor ima izgubo, temu se roga svet.
Imeti izgubo, pa še prenašati njihovo srboritoBt, to je preveč; prenašaj, kdor more — mi okoličani ne moremo !
E g o i 11 e. Nikari bati se borbe! Kaj je bil pravi z mečem" vojskovati ae z mlinom na veter P Za tako zelo navdušenega pošhemalca Kižotovega ga nimam, da bi za njegovimi „fintami* ne iskal pravega udarca,
BravŠi o onih krepkih telegramih s Prošeka zazeblo ga je, in bati se je začel, da bi Lanom ne zmrznila „prediletta scuola di S.ta Croce". Prosečane je treba ostra-hovati in dober je za to vsak uzrok. Kaj častivredni gospddi mari, če se osmešijo pred namiP Galerija jim jo ploskala, laški listi bodo molčali o blamaži. Zakaj ne bi torej napravljali sitnosti nasprotnikom svetokrižke šole P Namen posvečuje sredstva. „Udari jih sveta Cirila in Metoda", to je njihov bojni krik. Vihing, ali se ne treseš samega veselja, ko vidiš tako goreče svoje častilce P Gratulator. O Vihing, Vihing, žalosten nam tvoj spomin ; a nasledniki se ti množe.
Le dajmo se ! Mir je smrt, borba je življenje ! Za Vatikan meine letzte Lanze ! Ob tla z Vihingi!	Kg o ille.
lil. Slavnostni komers prirede danes zvečer slovanski visokošolci v Gradci v prostorih „Annensule". Na vabilu so podpisani zastopniki vseh slovanskih narodov.
Nemarnost — nesreča. Iz Pomjanske županije se nam piio: V nedeljo okoli ene ure popoludne se je v Bost u — tu-
kajšnje županije, fare truskanake — oddaljila mari, pustivši 10 mesecev starega otroka samega, in šla k nasedam klepetat. Med tem pride svinja in začne jesti otroka^; ko mati čez dve Uri pride domov, najde otroka objedenega in poleg otroka krulečo žival. Naj bi pač pravica ostro kaznovala neskrbno mater! — V sredo zjutraj so našli v Dragonji, za Bostom, r vodi mrtvo ženo. Prejšnji večer je ponesrečila idoča na svoj dom v Topolovac.
Domači oglasi.
Društvena krčma
Rojanskega posojilnega in konsiim-nega društva, poprej Pertotova, priporoča h« najtopleje »lavnemu občinstvu. Točijo se vedno izborna domaČa oko-lifanska vina.	Cl.
AnHroi I/a lan	* «Uci .Cassnss.
ftllUl CJ IValall, priporoma so najtopleje slovenskomu občinstvu. JiajelegantnejSe ter so-didno delo in točna postrežba.	Cl.
Prodajalnica in zaloga jestvin
Rojanskega posojilnega in konsumnoga društvu", vpisane zadrugo z omejenim poroSivom v ulici Belvedere it. d., bogato založena z jedilnim blagom razne Trst« in po nizkih cenah ao priporoča kupovaloem v Trstu in iz dežele.	19--104
Antonijeta Drenik,
Via Picolominl
številka 2,
bo priporočit tržaftki slovenski gospodi za vsakovrstna dela. spadajoča v stroko Rivilje, po najnovejši parižki in dunajski modi. Zngotovlja točno postrežbo v popolno zadovoljnost in po nizkih cenah,	4>—62
Ernest PftjJ&n
iiiliUUt 1 Uguu ponte della Fabra, priporoča svojo trgovino z moko in raznimi domačimi pridelki, zlasti pa svojo bogato zalogo kolonijalnoga blaga. Cene *o n&verjdtno nizke, postrežba vestna iu nagla.	Cl.
Ifaml Pnlia *K«njarija in tol.akarna v IVdrUI uUljd, ulici VIa Aroata, nasproti hiie Cacia, prodaja domače žganj« vsake vrste in siropove pijače, „pasar«tou in sifone.
Gostilna „Alla Vittoria"
Petra Muscheka, v ulici Sorgente (Via Torronte fit. 30) toči izvrstna vina in prirejuje jako okusna jedila. Prenočišča neverjetno v ceno. Cl.
vzrok g.
Vekoslav Moder, rUT
mojster „Piazza Caaerma", so priporoča slav. občinstvu. — Prodaja vseh vrst kruha, slaščic, čokolade, vseh vrst mok0 itd. po najnižjih cenah.	Cl.
Anton Počkaj,
mt voglu ulice Ghega in Cecilia.toči izvrstno domaČe žganje; v tabaknrni svoji — iBta hiša — pa prodaja vse navadno potrebne nemško-slovenske peitne tiskanice.	Cl
Kavarni ,Commercio' in Je-
HoCPn' T nl,el „C a a e r m afc, glavni shaja-
UBOOU lifiči tržaških Slovencev vseh stanov. Na razpolago Časopisi v raznih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. — Za obileh obisk bo priporoča Anton Šorli, kavarnar.	Cl.
Anton Lampe,
v e c c h i a St. 17 pekovski mojster, priporoča kruh vseh vrst, moko, riŽ, sočivje, lino moravAko maslo Itd.	01.
Ivan Kanobel, niče, pri por oča svojo
zalogo 7. mnogovrstnim jedilnim in drugim blagom; razpošilja tudi na letelo v mnotinah od S kil. naprej po najnižji oeiil.__
Josip Kocjančič, ^JSTVT
trgovina z meSanlm blagom, mako, kavo, rižein in aznovrstnimi domačimi in vnanjimi pridelki. Cl.
Ivan Prolnn priporoča svoji trgovin
ivan rreiog v yia d«i bosc« st. 2
(uliod na trgu stare mitnice, Piazza Barriera recchia) in v ulici Molln a vento it. 3. Prodaja različno mešano blago, moko, kavo, riž in razne vrste domače in vnanjo pridelke. C.
Jakob Janež
tapetar via Stadion it. 10
na d v o r i S č u priporoča se slavnomu občinstvu za vsakovrstna tapetarska dela, kakor zof-, madrace, naslanjače itd. Zagotovi točno in hitro postrpžlm |>o jako nizki coni.
1'iazza S. Oiovanni, st. 1. , trgovina z mnogoviHtnim lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, plutenino itd. itd.	Cl.
Martin Krže,
Hnctilna Člalru" Staroznana pod irae-UUbllllld. „OlUhll , T) o in „liolladonna*, poleg kavarne „Fal>ria", priporoča se Slovoncem v mestu in na deželi. Točijo so izborna vina, istotako je kuhinja izvrstna. Prodaja tndi vino na debelo, tako mofičanom, kakor na dužt-lo. Cl.
Ivan Umek,
črovljarski mojster, Via Ito-magna št. 6. priporoma so slavnemu občinstvu v vsa v njega stroko s, ada-joča dela. — Holidno dolo, - hitra postrežba — nizke ceno.
Mlekarna Frana Gržine
iz St. Petra
na Notranjskem (Via Campanille v hi A i Jakoba Brunntrja št. 5 (Piazza Pmterosso). Po dvakrat na dan frišno opreuno mleko po 12 kr. liter neposredno iz Št. Tetra, svež«* (triSna) smetana. Na zahtevunje posneto mleko po 4 kr. liter, toda le v množini najmanje 25 litrov.	Cl.
Tiskarna „Dolenc"
della Casi-rma s t. 2, izvršuje vsakovrstna tiskarska dela po ugodnih cenah. Imamo na prodaj knjigo „Kmetijsko berilo* za nadaljevalne tečaje in gospodarjem v pouk. Mehko vezana stane 45 kr., trdo vezana 85 s poštnino vred.	Cl.
B. Modic in Grebene, DSV1
in Via Nuova, opozarjata zasebnike č. duhovičino na svojo zalogo porcelanskega, ste klenega, lončenega in železnega blaga, podob in
kipov v okrašenje grobnih spomenikov, Cl.
na voglu Via St. Glovani
k roma rje in
Pivarna Lavrenčič lijS,
Lekeaburg priporočuje svoja izborna isterska vina čustitini družinam po najnižji ceni 28 kr. liter, v stanovanje postavljen ; manje naročila pod 28 litrov se ne sprejmejo. Častitim gostom se priporoča tudi izvrstno pivo in izborna kuhinja ter dobra istrska kapljica.	25=25
Gostilna „Al Gallo d'oro" Ghega"
toči izvrstna istrska in furlanska vina ter ima prav dobro kuhinjo. Oddaja tudi vina na debelo v sodčkih od 28 litrov naprej in sicer furlansko po 28 kr. liter, istrsko po 32 kr. liter. Razpošilja tudi istrsko vino na zunaj in sicer loko štacijon Trst po 23 gld. hektoliter ; ne da bi imel naročevalec kake druge stroške. Vnanjim gostilničarjem se priporoča za naročila Covacioh.
5. (—48
Josip Urbančič, EJS?1,?^
Franeeseo priporoča vseh vrBt žganja na drobno in debelo. — Pristna tukajšnja in vnanja vina v boteljah. — Suho meso, kranjske klobase, sir, Bladščice itd.	47_48
Ivan Valenčič,
Via nuova Št, 39, prodaja vsake vrste manufakturnoga blaga. Blago se dobiva iz prvih vastrijskih tovarn. Cene nizke.	50~43
Oglas.
Ker odidem meseca januvarja 1893. leta iz sedanje Rvoje službe in iz Sežane, obračam se do p. t. prijateljev in znancev s prošnjo, da kedor ima podpisancu kaj plačati sli od njega kaj terjati, naj se oglasi v teku tega meseca pri mojem pooblaščencu, g. Mateju K a n t e-t u'*nad-učitelju v Sežani.
V Sežani, 2. decembra 1892.
Jožef Pečenko,
vrtnar pri Skaramanga v Sežani,
Nič več kašlja!
UalzaniMltl petopnlktUi prah
ozdravi vsak kašelj, plučni in bronhijalni katar, Dobiva se v odlikovani lekarni. 88—100
PRAXMARER „Ai duo Mori- Trst, veliki trg.
' Poštne pošiljatve izvršujejo se neutegoma.
Cepljenje trt.
Dva mladeniča umeta jako dobro zeleno in drveno cepljenje trt. Obrniti se je do
Josipa Pipana, Preserje pri Komnu, hišna
številka 18.	2—4
Gostilna s prenočišči „Alla
Nuova Abbodanza"
Via Torrente št. 15. (p »leg obokov Cniozza najosrednija lega v Trstu.) Prostori so odprti in preskrbljeni s svež'mi jedili do 2 ur popolunoči. izvrstna namizna in desertna vina, izborna kuhinja, Dreherjevo pivo po nizkih cenah. Jamčim za točno in vestno postrežbo ter se priporočam blagovoljnej naklonjenosti slav-nege občinstva.	ponižni
104=25	p, Favero.
Franzonijeve pastile

proti kašlju, hripavoati in kataru kv prsih. Škatljica 25 kr.
Anatherinova ustna voda, škat-Jljica 50 kr.
Marijine kričistilno krogljice, škatljica 20 kr.	5 —6
Lekarna Franzoni
poleg svetega Antona novega. V tej lekarni se govori tndi slovenski.
5 do 10 for.
dnevne stalne zaslnžhe brez glavniee i pogibelji pružimo svakomu, koji l>i hotio razproda-viiti zakonito dozvoljenih srećaka i državnih papira. — Ponudbe p<>d nsru«5keu (Lose) na odprav-ničtvo oglasa J. Danneberg, lleč. I. Kunpfgasse br. 7.	5-10
Veliki krah!
Newyork i London nisu poštedili ni enro-pejsko kopno, te bijaše jedna velika tvornica srebrnih predmeta prisiljena podieliti čitavo skladišče uz veoma nizku odštetu radničke sile. Ja sam pooblašten, da toj nalog ovršim.
Prodajem
dakle svakomu, bio bogat il siromak, sliedeće ' predmete uz samu odštetu od for. 6.60, i to : 6 kom. najti, stolnih noževa pravim engl. rezom. 6 „ amer. patent, srebr. vilica iz jednog kom. * „ „ „ žlica običnih 12 „ „ „ „	„ za kavu.
1 n b n n velika žlica za juhu,'
1	• n	n *	n n mlioko. 6 „ engleskih Viktoria-tasa.
2	„ krasnih svetnjaka za stol. 1 „ čajovnik.
1 „ fina posuda za cukar.
Kotranove sladčice
katere izdeluje lekarniČar
PRENDINI v Trstu
Telefon St. 334.	6—52
Velika poraba ki je dandanes v navadi rabiti kotranove izdelke prepričala me je,
i da sem začel sam izdelovati iz pristnega S kotranovega izvlečka iz Norvedškega | izvrstue sladčice podobne onim, ki dohajajo iz inozemstva
Te sladčice imajo isto moč kakor kdtra-nova voda in glavice (Kapsule), lažje se, proživajo in prebavijo ter se prodajejo po prav nizkej ceni. Da se ogne ponarejanju na enej plati vdobljeno ime izdelovatelja Prendinija in na drugej besedo Catrame. V T r s t u se prodajejo v lekarnici Prendini v škatljioah po 40 kr., prodajejo se tudi v vseh večjih lekarnah v druzih deželah.
49 komada svega.
Vozni listi in tovorni listi v
Ameriko.
Kraljevski belgijski poštni parobrod „RED STEARN LINIE" is Antverpena
direktno v
Nev Jork & Philadelfljo
konnesijonovana črta, od c. . . avstrijske Svih 42 navedenih komada vlade. Na vprašanja odgovarja točno : kon-
stojalo je prije 40 for., do-čirn se mogu sada dobiti uz najnižu cienu od 6 for. 60 nov. — Amerikansko patent- 1 srebro jest skroz i skroz biela kovina, koja pridržaje boju za 25 godina, se jamči. Za dokaz, da ovaj oglas nije
nikakva prevara
priobćujem nekoja od hiljada pohvalnih piBama i ponovnih Uknjižena znamka, arutba, It oje sam primio o izvrstnoći i dobroti moje robe, te se javno obvezujem vratiti svakomu novce, komu nebi roba konvenirala.
Samo pravo, ovom ltbilježeno markom. Svi od drugih tvrdka oglašeni slični predmeti, jesu padielani.
Pošilje se samo poštarskim pouzetjem ili za gotov novac.
Osobito se preporuča za čiščenje toga potrebiti prah; Škatula sa uputom 15 uvi.
Tko želi dakle imati solidnu robu, neka upotrebi ovu zgodn i neka naruči sjajnu garnituru jedino kod
P. Perlberg, glavno skladiiće i agent.
ujedinjene amer. patent-tvoraioe za srebrnu robu Wien, I., Fleischmarkt 14/S9. Izvadak iz zahvalnica:
Sa garniturom od 42 komada posve sam zadovoljan ; pošaljite mi još sliedeće. Novi Banovoi 12. julija 1892.
Rim. kat. župa. Sa priposlanom mi garniturom jeBam posve zadovoljan ; nova naTučba sliedi.
Pasok 10. julija 1802. Eduard Kroupa 3-1	naduftitelj.
95
cesijonovani zastop 50—39
Red Star Linie"
na Dunajll, IV Weyringergasse 17 ali pri
Josip-u Strasser-u
Speditionsburea fur die k. u k. Staatsbahnen in innsbruck.
fi^rf?iff TTF-^FHnHM
DROGERIJA
na debelo in drobno
G. B. ANGELI
104-39 TRST	12-12
Corso, Pinzza della Legnu Št., 1. Odlikovana tovarna čopičev. t
Velika zaloga oljnatih barv, lastni izdelek. Lak za kočijo, z Angloikega, iz Francije Nemčije itd. Velika zaloga finih barv, (in tubetti) za slikarje, po ugodnih cenah. Lesk za parkete in pode.
MINERALNE VODE
iz najbolj znanih vrelcev kakor tudi romanj-sko žveplo za žvopljanje trt.
Jak. Klemene
TRST
HfSfT Via S. Antonio St. 1. -W
Ob priložnosti, ko se odpre zimska doba, se opozarja si. občinstvu da smo dobili sledeče vrste blaga: flanele, stoffe volnene za ženske obleke, Crni kašmir, stoffe za vaterprof, naglavne vezane robce, forstajn beli in v različnih barvah, spodnja oblačila iz bombaža, in iz volne, srajce ,,Tager". Šarpe, zavratnike, dežnike in posebnosti za garniture. 13—52
'	iti if <iW rft^^/M iftB'
Drogerija
Artiiro Fazzini t Trstu
Ulica Stadion 22 — Telefon 519.
Velika isbdr mineralnih vodA, zmletih oljnatih barv najfinejih vrsti; rudeče, rumene, zelene, višnjove in Srno po 28 novč. kilo. Svinčnata belilo po 82 novč. kilo. Cinkovo belilo najfineje po 40 novč kilo. Razun tega velika izber barv na vodo in čopičev vsake vrste ter po cenah, b kojimi ni mogočo konkurirati. — Zaloga glasovitoga krepila od Kwizde (Korneuburger Viehnflhrpulver) za Živino. Zaloga mirpdij, barv, zdravil; zalogo žveplja in modre galice za rabo pri trtah. Naročniki morejo brezplačno uporabljati telefon. 43—&0
1	II goldinarjev &k,°k.d° f
Istri poslan, ako se naročnik sklir.e na ta ilr {jjt ^Bnl^^^H^^^^^^^MBf^^H^^e^^^v časnik, Btane pri meni en modroo na pe- 9IW
j*'	rili (Koder	Ti modroci^so bo- jj^
afrikom tapecirani in močnim platnenim
Častni diplom Zagreb.
1891.
Zlata kolajna Temesvar.
KWIZDE %
restitucijski fluid
Pralna voda za konje — Cena jedne steklenice 1 gld. 40 kr. a. v.
Porablja se že 30 po dvornih hlevih in večjih hlevih vojaštva in civila vojačenje pred velikimi napori in zopetno krepčanje po naporih, ko bo noge inpahnejo ali kite otrpnejo itd. usposobi konja za velika dela v vežbanju.
Paziti je na zgornjo varstveno marko in naj ae zahteva izrečno
W Kwizde restitucijski fluid Dobiva se v lekarnah In drogerijah.
I	GLAVNA ZALOGA
F M AN IV. K H IZDA
in k. avstr. in kralj. min. dvorni založnik, okrožni lekar v Korneuburgu pri Dunaju.
cvilhom preoblečeni ter pri najtežji rabi do 15—20 let nobenih poprav no zahtevajo. — Pri dežele naznani naj ho vselej natančna mera postelje v notranji luči.
naročilih r. UUIVI« mu/, mi iii nit) »b vnuiej n u L u n C u n iuciu puniciju t u u <> i a 11 j > i u u i.
— Ako ho torej dobi za 11 gld. dober, franko doposlan, tapeciran modroc na peresih, Sp ^Ij je pač neumestno kupovati malovredno nadomestke, kakor žicajte zimnice, slamnice itd,, kateri pravemu namenu, imeti dobro postelj ne vstrezajo.
| ANTON OBREZA, f
Srn	tapecirar v Ljubljani, Šelenburgove ulice štev. 4.
Ta domača, edina narodna tvrdka te Btroke na Slovenskem bodi Hlav. občinstvu najbolje priporočena ?a nskupovanje žimnic, salonskih garnitur, divanov, stolov, preprog, za-"rti grinja! in vsega v tapetniško obrt spadajočegu dola.	Ceniki s podobami zastonj in
franko. — Hitra in poštena postrežba, nizke cene posebno j naročilih.
Otročji vozički
pri meni Bkozi leto in
___________ . ________________________ modre, sivo in olivno
po gold. 5.50, 6, 7, 8, 9, 10 in višje po vsaki coni do 2f> gld.
>S> jako elegantni fini, in močni dobivajo se dan iu sicer v vseli barvah. ki»kor rudeče,
Pri meni je najcenejši kraj za kupovanje
otročjih vozičkov
1- 30
Lastnik pol. drufttvo „Edinost"
Vsi stroji za kmetijstvo
vinarstvo in moštarstvo
mlatilnice,
čistilne mline za žito. izbiralnice,
rezalnice za krmo, mline za sadje,
tlačilnice za sadje,
tlačilnice za grozdje iu vino,
kakor tudi vsakovrstne drugo mašine in razni stroji za kmetijstvo, vinarstvo in aadjarstvo itd. itd. nove izvrstne konstrukcijo razpošilja najceneje
IG. HELLER DUNAJ
2/2 Praterstrasse 78.
Ilustrovani katalogi in zahvalna pisma v hrvatskem, nemškem, italijanskem in slovenskem
jeziku se poiiljajo na željo zastonj in frankovano. Stroji se dado na poskušnjo — jamči se zanje — pogoji so ugodni.
1-20	Stf"*" Cene so se znova znižale!!!	19—20
"JSSS
Izdajatelj in odgovorni urednik Maks Cotič.
Tiskoma Dolenc v Trstu.