nič ne koristi in nikdar nič kaj prav koristil ne bo. Ni treba posebej praviti, da tudi nam federalistom nič ni po godu; zakaj, se že samo po sebi razume. Mini- sterstvo ga pa ima vendar za svojega ljubčeka in tirja zanj na leto 55.000 gld. 4. t. m. se je obravnovalo to v očitni seji. Najbolji govorniki, kar jih uma levica, so pobijali na vso moč to nepotrebno pa drago napravo, ter predložili, naj se ji k večemu ne dovoli več kot 30.000 gld., da je bo prej konec. Ustanovi pa naj se namestu nje ministerstvo nauka, pravi dr. Berger. Samo po sebi se je tedaj spodobilo, da svetovavstvo zagovar¬ jata njegov pervosednik, g. Hasner in oče njegov, g. Smerling. Pervi je vse lepe reči od njega pravil, tako da nekako občino menenje zastopa, da je stalna posvetovavna komisija in da raznim potrebam vseh avstrijskih narodov zadostuje, itd. Besede so včasih res prav dober kup, ali so pa tudi prepričavne, je drugo vprašanje. Zbornica si ni dosti ne Hasnerjevih ne Smer- lingovih besedi k sercu vzela. Ostala je glede teh dveh g ovorov — neverni Tomaž ter dovolila le 30.000 gld. toliko je ono za nas Slovence skerbelo, vidi se iz dozdaj na svitlo danih šolskih knjig. Le dve ste, tedaj ena več od hbrej- skih! - 5. in 6. posvetovalo se je o proračunu za drago finan¬ čno ministerstvo, kar pa povemo drugo pot. Le to še naznanjamo danes, da imajo poslanci od 6. do 24. aprila počitnice. Razkropili so se tedaj že na vse štiri ve¬ trove. Zelo so se pehali in zaslužijo res enmalo po¬ čitka. Bog ve, kaj pa jim kaj njihovi volivci poreko. Da samo zbrisovanje nič ne pomaga, to že menda vsak do¬ bro ve in čuti. Nismo tedaj enacih misli s „staro Presse“, ki poslance slavi in skorej da v zvezde kuje. Avstrijansko cesarstvo. Dežele notrajno-avstrijanske. □ V Celovcu. Za gimnazijalce so se pričele že v saboto počitnice, učenci na realki pa imajo ravno te dni duhovne vaje, tako tudi bogoslovci. — Nekaj dm sem je že topleje vreme. Sneg je že močno skop¬ nel, ali vendar še zna bela biti velika noč. Zrak se ® e ni prav segrel, kar kaže, da je po hribih še dosti SQ ega. — Sliši se tudi od povodenj v več krajih, kakor v Pragi, v Banatu itd. Bog nas varuj velikih nesreč! * Iz Celovca. (K u p č ij a s slovenskimi k n j i- gami.) „Slovenija“ piše v 1. 95 1. 1849 str. 378. „Ako se to zgodi z zelenim lesom, kaj bo s suhim ?“ —• Slavni vlastenec, častiti gospod Vertovec, je svoje »Shodne govore 1 ' slovenskemu društvu v Ljubljani v dar prine¬ sel. Vsi Slovenci, dobro poznavši izverstnega g. pisa¬ telja, so ovo delce težko pričakovali. Pride na svitlo ; ajdimo si ga naročit,! Pa kaj! mesto 40 kr., kakor je bilo po „Novicah" oznanjeno, velja tukaj v Celovcu 48 kr., in kakor po „Gracarci" zvemo, velja ravno to¬ liko tudi ondi. Jeza me prime , letim k Leonu pra- šat, kaj je to? On mi zagotovi, da ni v stanu drugače dati ove knjižice, ker mu niso dovoljeni v knjigoter- štvu navadni odstotki t. j. 25 od sto. „Na mojo besedo pišite odboru slovenskega društva v Ljubljani, sem re¬ kel, dober stojim, da vam bode ovi odbor rad dovolil navadne procente, da se bojo „shodni govori" tukaj ku¬ povali po ravno tisti ceni, kot v Ljubljani". G. Leon piše; vsi odgovora težko pričakujemo; danes pride od¬ govor g. Lerherja s tim, da odbor ne dovoli več kot 10%, in se takole glasi: „Ich muss bedauern, Ihnen keine grossere Provision gewahren zu konnen. Ich habe demAusschuss des Vereines alle moglichen Vorstellun- gen gemacht, jedoch vergeblich. Ich selbst habe fur 102 — meine Muhe gar nichts, und habe mich der Versendung rein aus Gefalligkeit unterzogen. Wenn ich die Em- ballage und Muhe, welche ich zu den Sendungen ver- wenden muss, berechnen wollte, so hatte ich im Ge- gentheil noch vom Schaden zu reden". Leon mi je v roke zagotovil, da on vse v svojej tiskarni tiskane knjige na vse strani, celč v Lipsko (Leipcik) pošilja za navadne procente, Leon, ki mora rokopise dobro plačevati, velike stroške prenašati in od tega živeti! Slovensko društvo v Ljubljani pa, ki . . . pa rajši molčim; serce mi od žalosti poka, da so vse moje in drugih vlastencev (rojakov) besede zastonj. „Ako se to godi z zelenim lesom, kaj bo s suhim?" — hinc illae lacrimae ! v (Dalje prih.) §. Iz Celovške okolice. (Žganjarstvo) Donašal je „ Slovenec" zanimive sestavke o potrebah našega sloven¬ skega naroda, pokazovaje prava pota narodne omike in izverstnega napredovanja. Pa vendar „ Slovenec" — naj te imajo liberalci naših dni za ultramontanca, za starokopitneža itd. ne zakrivaj ran, na kterih narod naš boleha, ne zamolči napak, ki ga tarejo in kaži priprav¬ na zdravila, naj si bode ljudem prijetno ali ne prijetno. Tako ostaneš, ti r Slovenec" Slovencem pravi in zvesti prijatel! Dovoli torej, da omenjam hudih napak, ktere blagostanje naše spodrivajo, da odkrijem skelečih ran v družbenem (socijalnem) življenja, iz kterih prosti narod bolj ali manj po deželi kervavi. Danes omenjam po¬ sebno hudo napako ž g an j e p i v s t v a. Imeli so naši kmetje dobrih let, zlasti od kar so se zemljišča opro¬ stila. Lehko je bil kmet, kar je pridelal, v denar spra¬ vil, novcev mu ni primanjkovalo. S tem blagostanjem se mu je nek „luxus“ vdomačil, kteremu, če na pošteni in dostojni podlagi stoji, v oziru narodno •— gospodar- stvenem ne moreš biti sovražnik ali nasprotnik; —• ali privlekla se je ž njim huda kuga žganj epivstva, in dobila je, rekel bi, domače pravice. Kar so gospodarji v začetku iz dobre volje poslom dajali, postalo je za posle pravica; hlapec in dekla o malojužinah nista ni¬ kdar več zadovoljna z dobrim kruhom, z žganjem ga hočeta zabeliti; če delavcem tudi o poletni gorkoti vo¬ liti daš med dobrim mlekom ali zdravim olom, — vpili bojo po žganju. Kako hoče kmet v sedajnih silah in ter dih časih, kjer moraš krajcar v deveti deželi iskati, kako hoče kmet tem žalostnim potrebam ustreči? Da tega ne premore več, bode morda zdrav začetek koncu hude kuge. Žganjepivstvo je pa tudi že strahovito se vdoma- čilo. Ni zadosti, da imamo oštarij ali kerčem od vi¬ soke vlade pooblaščenih sila veliko, da je zlasti ob ce¬ stah in v večih vaseh vsaka tretja, šterta hiša kerčma, kjer se sladki strup prodaja , — tudi v bolj odležnih vaseh, zlasti v okolicah mest in tergov, najdeš povsod hiš in koč, kjer peklensko vodo točijo, čeravno nimajo nobene pravice. Tu se zbira zlasti o sabotnih in ne- deljnih večerih mlado fantovje in ničemurno hlapčevje, vadijo se sladkega strupa, učijo se tiste pisane liste me¬ šati, ki jim kvarte pravimo, in marsikaj drugega. K vsemu temu je treba denarja, kje ga dobiti? Kmetovski sin odmikuje staršem, kar in kjer le more, hlapec zapravlja svoje doletno plačilo do slednjega be¬ liča; kedar pa novo leto pride, gre suh in s sterganim rokavom v novo službo, dokler da po beraški pa¬ lici ne seže. V resnici, take kerčme so semenišča po- deželnega in tudi mestnega proletarijata, tistega bera- činstva, ki nas že zdaj tako zelo nadležuje. Kaj bo še le s časom? Ravno se mi je pošten gospodar nad svojim sicer pridnim hlapcem pritoževal. Svaril sem ga, da ga v nedeljo celi dan domu ni, da ves svoj zaslužek — 103 — zapije, opominjal sem ga, kaj bo na stare dni? Veste, kaj mi je odgovoril: »Eh, pojdem pa prosit, vaše hiše se bom pa že ogibal!“ Poduk, omika! vpijejo naši razsvetljenci. Res silna potreba je, da se duhovništvo o vsaki priložnosti na to kugo posebno in krepko ozira, pa zoper take splošne bolezni poduk sam malo premore, treba je tudi drugih radikalnih zdravil — o teh dru¬ gikrat. J Slov. Pl^jbers 28. sušca 1865. (Konec.) Rad bi tudi od rodoljubnih Slovencev kaj povedal, ali bo¬ jim se skorej, da bi se marsikterim ne zameril, pa naj bo, kakor hoče , nekaj moram pa vendarle povedati. Naš župan Šimen Šaši in srenjskisvetovavecMarka Ogriz, sta prava iskrena Slovenca, zatorej tudi zvesto prebirata „Slovenca“ in tudi druge slovenske časnike ter se slovenskega jezika zmirej bolj vadita. Tudi slo¬ venskih bukev jima ne manjka. Žalibog , da niso vsi »purkelmastri 11 po Slovenskem takih misli! Vec ta¬ kih gospodov daleč in blizo po slovenskem Koroškem po¬ znam, ki radi od »heseeov 11 (postav) govorijo, se ve da le po nemško; ali ljubi Bog! kako grozno nemški jezik dro¬ bijo! Že enega samega nemškega dopisa, ki ga iz pi- sarnice dobijo , še z očali na nosu razumeti ne morejo. Smešno ali žalostno (kakor kteri hoče) ali res je, kedar kak tak gospod purkelmaster svojo modrost v nemškem jeziku prodajati začne in takega modrijana govoriti ču- jem, vselej se mi v serce smili. Nemcem so v smeh, Slovencem pa v sramoto, sami pa so omilovanja vredni, zakaj povsod se jim le posmehujejo. Župan slovenski uči in vadi se po slovensko govoriti in pisati, in v pi- sarnicah, v kterih se tudi slovenski kruh služi, bode se naš jezik, mili slovenski jezik, spoštoval — in naj- viša beseda nam je zastava, da ga bojo morali tudi uradniki pisati in govoriti, če bojo hotli v slovenskih krajih službo imeti. Dobro vem, da te besede marsi- kteremu Slovencu in še drugim všeč ne bojo; če pa ni¬ koli začeli ne bomo, enakopravnost nikoli resnica ne bo! Saj smemo, — saj je nam to pripuščeno, pa kaj rečem pripuščeno, saj je ustavno! Poskusimo in le na¬ prej, — bodi nam mili in dragi slov. jezik! ^ Častimo ga, in tudi drugi ga bodo častili in ga bodo častiti pri¬ morani ! V Gorici. A. Ž. — Z veseljem podam č. g. bral¬ cem za velikonočne praznike par pirhov. »Slovenec* govori rad od Slovencev. Zatorej nekaj o slovenščini na tukajšnji gimnaziji. Kakor je znano , je mesto »Gorica 11 — saj že ime samo na sebi kaže — večidel slovensko. Celo go- riško okrožje, koje spada pod Gorico, je tudi sloven¬ sko. V mestu se govori slovenski, furlanski, italijanski in nekaj malega nemški, kajti v Gorici je jako malo napetih Nemcev. Zastopi se tedaj že samo po sebi, da tudi na gimnaziji niso sami Slovenci nego so Slovenci, Ita¬ lijani pa Nemci. Sicer pa je Nemcev na tukajšnji gim¬ naziji tako malo , da jih na perste lahko sesteješ. Ker jih je malo, nimamo tudi ž njimi nobene^zabave; z Ita- Ijani se pa prav dobro zastopamo že več časa. Ali ni to lepo, daje med dijaci sloga? Ko ne bi bilo sloge med nami, bi gotovo ne hodili Italijani se prostovoljno slovenskega in Slovenci italijanskega učit. To je lepa reč, da se dijaci ne gledamo , kakor pes in mačka, kakor se morda po drugih gimnazijah godi. V obče je na naši gimnaziji več Slovencev kakor Italijanov; kajti Slovencev dohaja dosti od gord in drugih slovenskih krajev. Domačih Slovencev je pa tudi dovolj. Pervi razred ima paralelko, deloma zarad tega, ker je veliko število dijakov, deloma pa, da se vsaki posebej lože v domačem jeziku podučuje, in se tako že v mlada serca vcepi ljubezen do svojega naroda. — Na tukaj- šnji gimnaziji imamo, hvala Bogu! štiri verle Slovence za profesorje, koji slovenščino uče. Prizadevajo si vsi na vso moč, omiko med svojimi dijaki širiti, slovenski duh oživljati, ter ljubezen do narodnosti v mlada serca vcepiti. — V pervi šoli je razun geografije (zemljoznan- stva) in prirodoslovja večidel vse slovensko. Iz latin¬ skega se prestavlja v slovenski pa nemški jezik. Iz nemškega berila tudi v slovenski. Slovenske slovnice se mali dijaci marljivo uče. Da se pa slovenska mla¬ dina v pervi šoli tako lepo po domače podučava, in se ji vse v slovenskem jeziku razlaga, gre velika hvala in slava č. g. Solarju. Veroznanstvo imajo mladi di¬ jaci tudi v slovenskem jeziku. Dobro znani č. g. Ma¬ rušič jih uči. Škoda, da se tudi po druzih razredih ne razlaga po slovenski, razun slovenščine ! Po vseh razredih imamo, žali Bog! samo dve uri na teden slo¬ venščino. Da bi se že vsaj enkrat tudi o tem kaj zbolj¬ šalo ! Dasiravno ste same dve uri na teden za sloven¬ ščino odmenjeni, zapazuje se vendar pri dijacih lep na¬ predek, ki današnjim tukajšnjim tirjatvam zadostuje. Uči se na gimnaziji po raznih razredih Janižičeva slov¬ nica in deklamovanje. Prestavlja se tudi v nemščino. Literatura je v 8. razredu. Pri g. Marušiču imamo tudi večkratne pogovore, da jezik bolj gladimo in pilimo. (Konec pride.) Dežele trojedine kraljevine. . HervašUa. Čuti je, da je po tihi nedelji tudi boj politiških stranek enmalo pojenjal in je zdaj vse bolj tiho. To je lepo za ta čas, pa se tudi nadjamo, da se her- vaški deržavniki in domoljubi pripravljajo v smislu fe¬ deralizma za tako porazumljenje, ki bo tudi drugim Slavjanom kaj pridovalo. ,,In hoc signo vince s 11 — v tem znamnju zmaga Avstrija! Iz Varaždina. J. B. (Županije na Herva¬ škem.) Bil sem že spoštovanim bravcem „ Slovenče¬ vim 11 obljubil, govore o županiji varaždinskej, da jim povem, kaj da so županije na Hervaškem. Da ostanem mož beseda, izpolnujem, kar sem bil obljubil. Ali ne le za to, ker sem obečai, —■ še drugih vzrokov imam, da seznanim preljube brate Slovence s preimenitnimi žu¬ panijami na Hervaškem. Želim odtod večkrat povedati, kar se dogadja v našej županiji; pa tudi iz drugih žu¬ panij trojedine kraljevine marsikdo kaj oznani v »Slo¬ vencu 11 . Ali ne bero »Slovenca 11 le visoko omikani možje, ki večidel dobro vedo, kaj da so županije na Hervaškem in Ogerskem, marveč tudi kmetje, (o tem sem prepričan, saj vem, da slovenski kmet rad bere), prebirajo »Slovenca 11 . Tem pa take reči ne morejo biti znane. Razlagam tedaj naše županije posebno zato, da bodo „Slovenca‘ 1 vsi njegovi čitatelji dobro i’azumeli. Pa še nekaj me vabi k temu, kar je tudi »Slovenec 51 v svojem 14. št. občutil in povedal: Zaničevanje imena »župan 11 med Slovenci. Naj mi ne zamerijo dragi čitatelji, da nekaj s pota stopam. Bil sem še majhen deček na Slovenskem, ali sem rad v kakem kotu poslušal kmečkih mož pomenke, ki so jih imeli pri kozarcu vinske kapljice. Tu se ni nič kaj dobrega, da! še hudo se je govorilo o županih. Prav dobro so mi še v pameti besede, ki jih je rekel spoštovan mož, slovensk kmet: »Vsakega župana ima hud ir (potari ga sv. križ) na uzdi 11 . Jaz sem tedaj, ko sem zagledal kakega župana, vselej na stran zbežal in se pobožno prekrižal. Kar je temu zaniče¬ vanju slovenskih županov krivo bilo, je »Slovenec 11 v 14. št. dobro povedal. — 104 — „Slovenec a pa tudi pravi, da se po Štajerskem srenjski predstojniki imenujejo župani. Da je to v obče (hvala Bogu in verlim rodolju¬ bom !) resnica, da to res na mnogih mestih slovenske Štajerske biva, verjamem; ali povsod ne, o čem sem se sam prepričal. Ni še pol leta, kar sem bil prišel v nek lep kraj štajerskih slovenskih kmetov. V kuči ali hiši, kamor stopim, zagledam množico kmečkih mož. Poprašam, kaj da imajo, in eden mi prijazno reče: Vo¬ lili smo: „G’meindevorstanda in gmeinrote“. Ta odgovor me je tako spreletel in zbodel, da nisem kar besedice mogel na to odgovoriti. Zamislil sem se in v duhu pogledal v žalostno preteklost Slovencev. Ta prigodba mi je živo pričala, kam je pripeljala nesrečna tujščina Slovence! Še bolj se raztožim, ko zaslišim, a so gmejnvorstanda in gmeinrote enoglasno izvolili, kar je jasno, da dobro vedč, kaj je konstitucija. Ne da bi imel kaj proti izvoljenim možem, ki so vsi same { irebrisane, slovenske (razun enega) glavice; žal mi je e bilo, da so nekrivi in nedolžni zabredli na krivi pot. Ta stranpotica, mislim, ni bila nepotrebna, da pripravi pot, ki vede k spoznanju, da beseda „župan“ ni vredna zaničevanja, marveč spoštovanja. To bode S okazal kratek popis županij na Hervaškem, ki ga po- ajam, derže se nekaj tega, kar sem sam videl in sku¬ sil, največ pa izverstne knjižice „Hr vat s ko - Ugar- ski ustav, nacrtao Boguslav Šulek. U Za¬ grebu. Brzotis Ant. Jakiča. 18 61. (Dalje prih.) Ptuje dežele. Pruska. 6. t. m. posvetovalo seje v Frankobrodu o Bavarsko - Saksonskem predlogu, ki tirja, naj se za¬ časno Holštajn vojvodu Avgustenburškemu izroči. Ve¬ čina glasov je bila za ta predlog, med njimi tudi Av¬ strija. Pruska pa je protestirala. Kaj bode zdaj, sam večni Bog ve. Nekteri celo mislijo, da Pruska po vsaki ceni namerja velik boj podkuriti, in že je tudi tirjal minister od poslancev veliko tisuč tolarjev — za po¬ pravo morskih luk! Francoska. Napoleon se vendarle napravlja na potovanje na Algirsko, da bi osebno potolažil nezado¬ voljne Arabške podložnike, cesarica pa na božjo pot v Jeruzalem, da ondi poskerbi vse potrebne reči za zida¬ nje cerkve božjega groba, ker so ji neki povabljene f ospe vladarskih hiš velikodušno pomagati obljubile.— 'udi v postavodajavnem zboru žalujejo po rajnem an¬ gleškem deržavniku R. Cobdenu, ki je Francosko zelo lju¬ bil in ji s svojim prizadevanjem za svobodno kupčijo tudi veliko koristil. — Posvetovaje se o kmetijstvu to¬ žili so poslanci, da za kmetijstvo ni nič prida in da mora pešati, če se s kmetov preveč mladenčev v vo¬ jaščino jemlje. — To naj bi tudi drugod kje resno pre¬ udarjali. — Francoski vojaki na Rimskem so se s Sar¬ dinskimi zedinili, da se bodo zamogli bolj krepko bra¬ niti proti Neapolitancem , ki se po gorah klatijo in za staro vlado bojujejo. To vse pa se je brez papeževe vednosti zgodilo. Kdo ve, kaj prav za prav Napoleon namerja. Zdaj se sicer kaže, da mu je resnica s sep- tembersko pogodbo in papež naj si več vojakov priskerbi, ali . . . ali on je tudi zvita glava in ni sploh rad mož- beseda — tedaj pozor! Drobtine. Slovstvene. („Čitavnica“. Izdal Ivan Ger- žak. Cena 60 kr.) Ravnokar nam je došel II.zve¬ zek jjčitavnice*'. Da smo ga tudi do zdaj le kar naj¬ hitreje mogoče pregledali, moramo vendar koj priznati, da sejod svojega pervega bratca zdatno odlikuje. Ne sa¬ mo, da je v njem pisava bolj domača in tudi prostemu bravcu bolj razumljiva, — česar se je v pervem jako pogrešalo — dobili smo tudi v njem nov oddelek, ki obsega pravice in postave za vsacega, t. j. katekizem avstrijskega ustava in županovanje.! G. izdatelj ni mogel bolje Slovencem ustreči, kakor jim je ustregel z imenova¬ nimi sestavki, kterih obsežek in pomen poznati je vsa¬ kemu deržavljanu dandanašnje živa potreba, če hočemo, da bi napredovali, ne pa, da bi žalostno rakovo pot ho¬ dili. Drugi sestavki obsegajo narodarstvo, povestnico in popise, naravoslovje in razne čertice, ki vsi tudi lepe in zanimive reči razlagajo. v Tako jo tedaj vsem Slo¬ vencem priporočamo, da, „Citavnica“ se s svojo zani¬ mivo tvarmo sama vsem vedeželjim lepo in najbolje n oroča. Pravoslovnim slovenskim^pisateljem se pač jpa priložnost ponuja, naj bi v „Čitavnici“ zaklade svojega znanja slovenskemu ukaželjnemuinuka potrebne¬ mu svetu razpolagali in tako domače slovstvo in ž njim ljudsko blagostanje množiti pomagali. Marljivemu in verlemu g. izdatelju pa želimo: veliko srečo in le mo¬ žato naprej ! (Vilharjeve igre.) Pod tem naslovom nas je marljivi g. Vilhar že s 5. zvezčekom svojih kratkih in kolikor moč tudi primernih iger v kratkem času ra¬ zveselil. Imajo naslednja imena : Detelja, Filozof, Žu- an, Pikč in Servus Petelinček. Cena pa je vsakemu 0 kr. („Žabj anke“. Zložil in založil M. Vilhar.) G. V. je bil, kakor v vvodu pravi, šest tednov v Ljubljani in je tamkaj — žabe, rake in ribice lovil, ki jih zdaj pod imenom „žabjanke“ v lepih in mičnih pesmicah Slo¬ vencem podaja. V. je kot pesnik dobro znan, in mi¬ slimo , da ga tudi „žabjanke" ne bodo oponašale. Veljajo 30 kr. — Naj se sam tudi pri tej priložnosti dovoli vprašati, kdaj se bode pri nas nehalo tako pod roko s knjigami terževati? Knjigoteržci, kje ste? Duhovske zadeve. Goriška nadškofija: Č. g. bogoslovca IV. leta, Ivan K. Komar in Andrej Makarovič, sta za maš- nika posvečena in bota na belo nedeljo novi maši Loterija. Terst: 83. 46. 66. 1. 82. Živežna cena. Izdatelj in odgovorni vrednik: J. E. Božič. — Natisnil Ferd. žl. Kleinmayr pod odgovornim vodstvom A. Kofler-ja.