Leto VIII., fttev. 75 Celje, sobota 10. julija 1926. Poftnina platana v notovlnl. laehafa v torek, detrtek In soboto. Stane mesečno Din 7'—, za inozemstvo Din 20*—. Posamemn &tevi)ka I Uin. Račun poštno-čekovnega zavoda štev. _i0.666. Urednittvo in upravnifttvoi Celje Strossmayerjeva ulica 1, pritličje. «„ Rokopisi se ne vračajo. Ogiasi po tarifu. Telefon int. štev. 65. Nejasen položaj. Dobro obvešeen i krogi zatrjujejp, da je katastrofa vsade neiizbežna in da vladna koalicrja preiivlja svoje zadnje dni. Dasi Se vedrao ni jasno, kaike bodo posledice mksi'je Uziraovica na Bledu in avdjijence St. Radica. se vendar sinatra kot gotova stvar. da bo koalici*- ja RR v nekaterih dm eh razpadla, naj- brže prej, nego se miisli. Do tega tre- notka se ne more točno reči, na kate- rera vprašanju bo kriza dejajiski izzva- na. Izkljucitev dr. Nikiea i-z HSS je samo detajl, ki bo pospeštf dogodke. Sklepi, katere je sprejel klub HSS, bo- do tudi i'grali veliko vlogo pri pospe- sitvi razpada koalicije. Znacimo je, da se širi verzija, da akciijo za strmoglav- Tjenje Uzuiroviceve vlade vodita spo- razumno Pašic in Radiic. Njuma ten- denca je baje. da vržeta vlado Uzimo- viča, kateremu je uspelo, da je odstra- njen iz vlade Stjepan Radiic in Paeic. Glavno jima je, da vkda pade, ter da potem plava vsak kakor more. Napad St. Radik-a na miinkstra Sinionovica, prononsiraneiga paiicevca, se tohnači samo kot spretno maskiranje njiunega srporaizuma. Skupima okoli predsedn. Uzuno- vica, ali bolje rečeno skupina okofi Bo- že Maksimioviča. ki je najveeja avtori- teta današnje vlade, je bila o tej niame- ri obveščena. NjJim je jasno, da v slu- cajiu pad'ca viade obstoji največja opas- nos-t, da se zopet pojavi kot odloewjioci faktor — Pašič. kar bi za mnoge člano damasnje vlade pomenilo pol'i'ücno smrt. predvsem pa za g. Maksiimovica. Zato se je ta skupiaia z energiijio prije- la protiakcije. Verzija o koalaciiji radikal-ov in da- vidoviicevcev ter ntjidiovih ožjih zavez- nikov, ki se vzdržuje, je izzvala živah- ne komentarje. Predvsem nihce resiio ne veruje v dolgotrajmo^t take kombi- naciije, tudi ako bi se ustvarila, ker je znan antagonism med radikali in da- vidoviičevci. Pasicevci čutijo, da je kombinacija največ naperjena proti njirn. Zato se tudi oni najbofj pro- ti-vijo. Ako pride do nove koalidje, pra- vij;o Pašiičevci, se je batr, da pride v radiikalni stranki sami do katastrofe, do veLiikega razkola radikalskega. kluba v dva s-ovrazna tabora. Ožja vladna skupina se siilno tm- di1, da bi se vzdržala na krmilu. Njeni pri^tasi miisriijo, di se bo z Radičeni že dalo kako govoriiti. In dr. Krnjevk! je I rts iizjavils da žele radicervci nadalj^e- vati delo z radikali ter politiko sporaz- umia z Uzunovičeni, v katerega zaupa- jo. Izklj.učitev dr. Nikie'a iz HSS sina- trajo za svojo intemo stvar. Dr. Nikič pač ne more ostati kot mimtet er HSS v vLadi, ničesar pa nJinajo proti temu, ako ga obilrže radikali v vsadi kot svo- jega mhiistra. Vladna skupina upa z ozirom na to iizjavo, da se bo položaj vlade vendarle še popravil. V tej smeri nadalij,uije mioiitstr-ski predsedn k Uzu- novič svioje delo. Na drugi strani pa trdijo pasicw- ck da se vtada nahaja v kriizi.. In za to je v pelek odpotoval v Karl'ove Vary dr. Dragotin Kojiic. da pozove Pašiča v imenu svoje skupiaie, naj se vrne v Beograd in prevzame vodstvo polilič- nega položaja v sv-oje roke. Politika. š VPRAŠANJE NAŠE GONE V SOLUNU se \odmo ni rešeno. Te dni sta se sestala v Solunu naa poslanik Gavril'ovi'd in predsednik grske repu- bliiike Pangalos na večdnevne razgovtj- re. Od'tani sta odpotovala v Atene. Pri- pravlja se za defi'nitivno rešMev vpra^- šanja pAsebn^. komifiija. — Spor ob- stoja še v tem, ali naj imenuje tretjo asebo v komisiji Zveza narodov, kakor to hoče Grčiija, ali Francoska, kakor zaliteva naša država. r MUSLIMANI IN OBClNSKE VOLITVE NA JUGU. Vodstvo Jugo- sfov, musliman.ske organi'zaci'je narne- rava izdati proglas, v katerem bo po- zvalo muslimane v Srbiji, Macedoniji in Crni gori, naj gla.su je jo pri1 obcin- skiih voUtva^ za Candidate Davidovi-či>- ve demokratske strainke. p ZDRUŽITEV AVSTRIJE Z NEMCIJO. Na povabiLo a\Tstrijsko- nemškega Volksbiwida je govoril pred- sedaiik nemškega parlamenta Loebe o vpTašanju prikljiičitve Avstrije Nem- ciji. Govornik je povdarjal, da je od- por Angležerv proti zdruzitvi mnogo popustil. Ni praviično, da velja samo- odlocba narodov samo za zmagovafce m ne za premagance. Nadalje je izja- vil Loebe, da bo Nemčija takoj, ko po- stane članica Drustva narodov, spro- žila ob ugodni priliiki vpražanje zdru- žiitve Avstrije z Nemčijo. r MAOJARI POSTAJAJO P0- HLEVNEJŠI. Budrmpestanski uradni list izve, da je trgovimski minister že odposlal qdgovor madjanske vlade na povabifo Ceškoslovaške glede zopetne- ga pričetka pogajanj za sklep trgo-. ske pogodbe. Madjarska via da se je iz- javila pripravljeno pričeti zopet poga- janja. Ubenem je zaprcwila, naj pra- ška vlada prip-ravi priimerno podlago. na kateri jih bo mogoče obnovitk r AMNESTIJA ZA RADOSLAVÜ- VA. Vladni poslanci so vložili v sobra- nju predlog, da se amuestira bivši bolu garski mrai©tr&ki predsednik za časa sveto\Tie vojne dr. Vasil Radoslavov. Vlada je penzi'joniirafa mnogo višjih oficixjev, ki so znani kot prijatelgi biv- šega predsednika Cankova. p SKRČENJE VOJAŠKE SLU- ŽBE V RUSIJI. Sovjetska vlada na- merava zniiati aktivno shižbovanje v rdeči vojski za šest mesecev. Kot vzi-ok. se navaja stednja. Svet lj.udiskih komi- sarjev je odobril načrt komisarja za vojjio. Kot nadomejsitilo za skrajšano aktivno .sluzbo se bo podaljšala vojaška iizobraževalna doba. r KULTURNI BOJ V MEHIKI. MeJiikanska vtada je izdala dekret, s katerim se v«e cerkveno premoženje laplenja. Dalje prepoveduje pod kaz- ri'ijö duhovnikom, ki niso meihiikaTi.ske narodnosti, deliti zakramente ali brati maze. Naredba odreja tudi, da se vsi sajnostani razpuste. Älehiikanski listi te naredbe ne smejo kritizirati. Celjska kronika. c POVRATEK CELJSKIH S0K0- LOV IZ PRAGE. Za cetrtek zveoer ob osmili je bil napovcdan priliod vlaka, s katerim so se vracali celi'ski Sokoli iz Prage. Pred koliodvorom se je zbralu relika minožica občinstva in popoln /bor pevskega društva »Olj-ka«. Vsled poplav v Avstrijii je imel vlak štiiri in pol ure zamude. Vzliic pozni uri je bii' sprejeni nadfvse prisrcen. Improviziran z»bor je zapel ob prihodu vlaka narod- no »Slovenec, Srb, Hrvat«. Ob burnem vzklikanju in pozdravljainjiu obcimjstva se je odpeijtil vlak proti ZManemu mo- stu. Naši SokoÜ so se vrnili vkljub utrujeniosti od dol'ge vožnje čili, zdravi in navdutieni1. c PRENOVLJENJE GROFIJE. Zr veseljem sprejmejo Geljani novico, da je pripravlj-ena niestna občina na vse žrhe. da priimirno prenovi zunanjo fa- sado in. liotranj^ prost ore grot'ije, ki bo s tem postala zgod.oviaiska redkost me- sta. Ker so pa troski precej visoki1, se iizvrši leto.s sa.mo del tega prenovljenja, drugo se pa preloži na prihodnje leto. V kratkem se bo vrsila komiisija, v ka~ i, tudi dva strokovnjaka iz ¦lie, med njiima konzervator dr. Stele. Komisiija bo iinela nalogo ugo- toviti, katera dela se naj izvrsij.0 letos in katera pozneje. c KNJIŽNICA »NARODNE ČI- TALNICE« bo odprta v soboto, dne 10. julija, od 5.—7. pop. c POŠTNOHRANILNA SLUŽBA se je s 1. t. m. pričela izvrševati prii poštni hraniJnici im nje podruzniicab. in pri vseb poštaii v naši kraljievini. — Občiin^tvo, ki želi nalagati svoje pri- hranke na hranilne knjižice poštne hraniJnice, dobi vsa potrebna pojasni- la pri katerikoli pošti. Poštiia hranil- ni-ca obrestuje vloge s cistimi 4% na leto. c NOVE P0ŠTNE DOPISNIGE. V mimivstrstviu pošte in brzojaA'a je sprejet sklep, da se sedatnje poštne dopis-nice zamenjajo z noviani primernejšiini za uporabo. Nove dopiisnice bodo izdeiane iz kartona 10 do 15 cm diolžkie in 7 do 10.5 cm širine. c NOVIH ŠTIPENDIJ NE BO. Prosvetno mkiistrstvo je načelno skle- nilo, da fetos splob ne bo pošiljalo no- viih stipendistoy na inozemske uuiver- ze. PredLoženih je bil'O 25 kandidalov, toda minister je vse odklonil. Štirpen- diije bodo doJbivali samo dosedanji sti- pend ist i. c PREPOVEDANE PUBLIKACI- JE. Notranje mkiistrstvo je prepove- dalo uvažati* in ßixili v naži državil francosko-komunksticno gLasiio »La vie Ouvriere« ter francoska lLsta >L' In- tern ationafe Synd'icale Rouge*. c V VESELI DRUŽBI se spomi- njajte najbednejših in položite dar sle- pim na oftar. —¦ Podporno društvo slepib, Wolfova ulica 12, Ljubljana. c REGISTRIRANJE TVRDK. V trgovimski register se je dala vpisati tvrdka Viljem Braune, tovarna struipa, anil, barv in kemicniJi iizdelkov za go- spodi.njstvo in gospodarstvo v GelijiU, v zadružni register pa Splošna gradbe- na zadruga v Celju, r. z. z o. z. c KONKURZ JE RAZGLAŠEN o imovini Josipa Sa,velTiga, trgorvca v St. Juriju ob južni železnici. Prvi zbor up- nikov bo pri okrožnem sodišču v Gelju 24. t. m. ob pol 9. Oglasitvemi rok do 10. a.vgiusta t. 1. c VRTNI KONCERT se bo vršil v gostidni »Pri mosftu« v soboto, dne 10. t. m. Začetek ob osmih zveoer. Sviral bo polndštevihii orkes-ter celjiskega god- benega društva kakor pravi današnji oglas. Leonid Andrejev: Odlomek povesti, ki se ne bo nlkoll končala. Utrujen vsSed tesne dnevne nego- tovo-sti sem oblecen zaspa.1 na svoji po- .stelji. Nenadoma me je zljudiJa moja žona. V njeni roki se je tresla sveča, koje plamen se mi je zdel v nočni temi- ni proni^av kakor solnce. Za svečo pa je drgetal bledi podl)radek, srepo je zr- lo v temi dvoje vesikili, tujih oei, "Ali vež« — je dejala — »ali veš. da gradiijo na naši-cesti barikade.« Vse naokoli je bilo tiho, pogledala sva drug drugega, naravnost v tuje ciči iai eutil sem, kako mi je pobledef obraz. Življenje je nekam odplulo in se zopet vrnilo z glasn im srčnim utripa- njein. Vse naokoK je bilo tiho, svečin plamen je p'sapolal in bil je majihen in mo-ten, vend a r tako oster kakor za- krivljen mec. »Se bojis?« je vprašala. Bledi podbradek je zadrgetal, ovi pa so s-trjno gLedale, no da bi mežikale, in sedaj sem šele opazil, kako nenavad- ne, kako tnje oči so bii'e. Deset let sem jih že gledal im jih poznal bolje kakor svoje lastne — danes pa je ležalo v njih nekaj nove.ga, cesar niisem mogel spo- znati. Ponos bi hotel imenovati, vendar je bilo nekaj drugega, nekaj novega, popoi'noma n>ovega. Priijel sem jo za mrzlo roko in ona mi je mojo v od.go- vor krepko stisnila. Tudi v tem je bilo nekaj novega, cesar nisem preje po- znal. Nikdar mi ni še tako roke stisnila. »Že dolgo?« sem vprasal. »Nekako eno uro. Tudi tvoj brat je zraven. Najbrž se je bal da. ga ne boš putstil in odšel je tiho. Vendar sem za- pazifa.« Torej je res. Vstal sem in se iwnil, ne da bi vedel zakaj, tako natančno. kakor vsako jutro predno grem na delo iji žena mi je svetila. Potein &va upih- nila luč, slü k oknu in gledala na cecsto. Bi'a je pomlad, mesec maj, skozi od- prto okno je tiščal zrak, kakorsnega ni1- sem začirtil nikdar prej v tem neiz- mernem, starem mestu. Že nekaj dni jo počkalo delo v tovarnah in na ulicah. Premogovega praJhu osvobojen zrak je napajala prijetna vonja-va polja in vonj cvetocih vrtov im moid a tudi rosa. Ne vem, kaj zlasti v pomlfidanskih no- čoh tako prijetno disi, če se oddaljiš dalee proc od mesta»! In nitti ene svo- tilke, niti enega voza, niti enega mest- nega glasu po vsej neskončni ra.vniini! Ko sem zaprl oci, sem mislil. da žkim na. vasi.. Neki pes je lajal, to je bilo vse. Se niikdar nüsem slišal v me.stu sajati psa in zasmejal sem se srečen. "Ali sl'isiis. neki pes . . .« Žena me je objela in rekla: »Tarn na vogalu je . . .« Sklonila sva se čez okno in zagl'o- daia v proizorni temni globimi neko ne- jasno premiikanje. Nekaj so*rušil:i, ne- kaj zopet zidaii. Nekaj sc je premikalo. ncjasno kakor senca. Naenkrat so za- čeli tolci, aM je bila sekiira ali kladko? TolkLi so tako izrazito. tako veselo ka- kor v gozdiii ali ob reki, ako popra.vlja- jo coin ali nabrežje. Z občutkom vese- i'ega, harinoničnesa dela sem objel že- no. ona pa je zrla preko his, preko streh na mlado oslro zakoniceno luno. Bila je tako mlada, tako sniešna kakor nilada, sanjava dekliica, ki se boj,i. da bi kaj izdala od svojili sanj, zdelo se je, da sveti le sama sebii. »Ako bo poma . . .« »Pusti to, pusti to!« sem prekinil ž^io z nepojniljiivim strahom. »Ne sinež govori'ti o tem, kaj bo. Zakaj? Pridi sem.«: V sobi je bilo temno, dolgo sva molcala, ne da bi se gledala. In ko sem jel govori.ti. se ini je zdelo, da je nekdo drugi govoriiT: nisem se bal, oni pa je imel tako hriipav glas. kakor da bi zeje umiral . . . »Kako bo torej . . .?« »In oni?-< »Ti ostaneš pri nj-ih, Njim zadošca matk Jaz pa ne morem.« »Morem-li jaz?« Vedel sem, da se ni ganila z rnesta iai vendar sem naitantko cutiil: ona gre, daleč je — dalec od mene. Zazeblo me je, stegnif sem roke — vendar ona se je bran i la. »Enkrat v sto fetiili doleti cloveika dan vaselja im tega mi hočeš vzetii. Ge- iiiii pac?« je rekla. »Umoriijo te lahko in najimi otroci bodo poginili1.« »Življeiije mi bo milostno. In tudi ce oni poginejo . . .« In to je izustiiTa moja žena, ženska, s katero sem deset let žitvel. Včeraj še ni poznala drugega kakor la.stne otro- ke. strahu se je tresla za nje. Včeraj še je hlastala z grozo po grozečiih predse- lih bodočnosti. Kaj se je zgodilo v njej? Včeraj — toda tudi jaz, pozabil sem na vse, kar je bilo včeraj. >Ali lioces iti z menoji?« »Ne bodi name hud!« — miislila je, da se jezian nad njo — »ne bodi hud! Danes, ko so začeli ti tarn razbijati in si ti še spal, sem hipoma spoznala, da je mož, da so otroci, da je vse, vse . . . mkiLji'vo . . . Zelo te ljubim« — našfa je mojo roko in jo krepko stitsndila — 'toda slksis. oni tolčejo! Razbijajio, zdi >o mi, da bodo padli zidovi. Tako pro- storno, tako široko je okrog mene! Se- daj je ntK'. meni se pa zdi, kakor bi soliK-e sijalo. Stara sem že trideset let, zdi se mi pa, kakor bi jiili bifa sedemr- najst. kakor da bi vzljaibiila koga z ne- Lzmerno, n&skončno ljubeznijo. Dalje pride.) St ran 2, i »NOVA DOB A« Stev. 75 Našim noračnlkam! Sobotni številki »Nove Dobe« smo priložili položnice. Prosirno, da se jih naročniki prav priduo poslužijo ter nam nakažejo na- ročnino. Zamudnike prosimo, da nam poravnajo naročnino za nazaj ter nekaj tudi za vnaprej. Je nekaj takili, ki se zä opo- mitiG sploh lie zmenijo. Ti naj nam pošljGJo naročnino tekom 8 dni, ker jim bomo siccr usta- vili list, zaostalo naročnino pa primernim potom iztirjali. LJPRAVA. c PO NEDOLŽNEM NA SMUT OBSOJEN? V zadevi Josi-pa Kokotja. ki je bil pri zadnji porotni obravnavi obtozen radi udeležbe pri umoru star- ke Selmajstrpye v Kasazah na snirt, je nastopilpreokret. Kokol'j si je namreč- pismeno pri'zadeva.1, da bi dosegel ob-; imvo postopauja ter je vediio trdis, da. je nedolžen in da je bil obsojen radi kriivega pričevanja Josipa Štajnerja, ki je b'jl tudi obsojen kot krivec. Piismo. ki ga je pisal lilapcu Štajiiicrj.u v ječi. je slednjič tega tako dirnild, da je pri- znal, da je uinroril starko sam s svöjo materjo. ki je bila ,radi tega na smrt obsojena,' in* da je Kokoi'j nedoLžen. Kako se z#(leva razvije, dänes še ni mogoce* pr&gi'edati zlasti, ker Štajiner sedaj zöpet%i!rugace 'govorr.' c IZGIN1LA JE. Pogrešajo že 14 dni.32 letVfrtäro Marijo Je.senicni.kovo iz Gaber ja. Joseničniikova je vel'lke po- staye, pkroglfga obraza. ima temne oei rn kostanjeve läse ter je odšla v delav- ski obleki. Ker ni vzela ničesar s seboj, je zelo niogoče. da se ji je pripeüi'a ne- sreea ali pa se je iizvrsil zloem./Prei's- kali so že okolifco, a dosed^j^e 'se'ntsö'1 nasü. c'.SRECO JE IMELA ivai*ka Za- del, ucenika pri šLvUji gospoj Taskerje- vi. Hotelu je iz hiše po opravkiih in je pri.šTa v ozko SjÖcq med Vttesticft Kra-, lja Petra in doma.co hiso. Tarn pa jo ji? dobil parizar, ki se mü radi ožine**ceste ni mogla izogniti. Voz ,jo.M-je wnüriP in priitiisnii ob zid. Dekliica ^a^efflrdtyiji pod voz, täko da je šlo zadnje kolo pre- ko ob eh njeniih nog. Sreca je bila. da je bil voz, p.razen, sicer bi jej bilo zdrobilo kosti. Tako j?a se jej ni nie hujšega pri- petMö.v' " ¦. w -(I--------------------------- Sirom domovine. š AKADEMIJA MLADINE NA LAÖKEM dne 29. m. m. se je pcsrecila v vsakem ozirni, dasi je nastopalo v. razniih vlogah nad 150 sodelujočih. — Mnogobrojne točke sporeda so bile na- grajene. z navduseniim aplaivzom. Zi'asti dragocena nam. je bila številua navzoe- nost in vidna zadivljenost tbpliškrh go- stov im cenj. posetni'kov od drugod. — Dvorana je. bila na žalost dokaj pre- maj.hna za naval obciiikStva. Sola, mhi- dina in nčitefjstvo so dožiiveli ta dan največje.zadoseenjje. Pogo>e za iispeldst so nam poniagali u.stvariti zlaisti: last- niiki im nprava toplic, voclstvi pi\rovar- ne in premogovnika Hudajama, razna dništva — osobito Sokol, di.ja.stvo, soli odrasla mladina z orkestrom »Struma«, pi'odvsem pa gospe Elsl)acberjeva, Der- ganova. O.solwiova, Tadiinova, dr. Ro- seya in druge, cijiJi blago in da.režlijivo sree je ornogočilo bogäto pogoščerv-je so- delujoee mladeži. Izrekajoc vsem javno in iskreno zabvalo — se prip.orooa sola njiihovi naklonjfnosti tudi še posibdob. š NÜV'SKOF V ZAGREBU. V za- greljski stolniiei se je v medoljo ievršilo pos\ ecenje skofa kanionika dr. Franja ba.rona Saliis-Seewisa. Novi škof, ki je že 29 let kanoni;k zagrebskega kapilfja, je zäA^zel"mesto*. ki¦ je^i'llo izpraziijeno s smi'tjo Skofa dr. .L. Langa. a 2(X).ooo -isTiisünrH: hiwatov inKi, kakor ingotavlja tržaška *Lstr^ka Riijec«, daneis sanio še 48 diiihovnikov naÄe n^rodnoisti odl'teh dobršen del že stariih jiji ."P^QAW^- MniQgi splpli ni- majioYl'tzaAij'ansWiirafN'i'ce i>n jvh labko j ' Itai'iijanr v^sak čas poženejo ]>reko me je. Š VOLKQVI V DALMAGIJI IN HERGEGOVINI. MitniBrt^tW)'je prej^ lo iz Spi'i'ta poToci.la.Jtt^i'vBikiifcvimlelili j volkov, ki zadnjii eas ii^pa.dyjjo zi'vino ! in lvjudi v posamezmilh vaseh Dalmacije in Hercegovkie. — Viacia bo dak'.pod- P'Qi'o za organjtza.ri'jo boja prot: volko- '< vorn. Š Kl;Kl)IT ZA i'OPLAVUENr. KRAJE. Vlada jo odobri-la 2.400.01*: diirmrjev za poplax i'jfne v novo^.wjskem ; :ri sojnborskem okrajii. š ALBANSKE CIGARETE V J i i GGÖLAViWi. Pritožbe iloma/Mli kudu- j cev ifii viboke cene nasiih mpnopolsküi | izdolkov so dale povod inozemskiiu producenitom dobriih cigaret, da skusa- jo sipraviiti v našo državo svoje izdelke. Te dni se je obrniiiki tovarna rigaret y Dracu na našo' vilado z vi)i'ašar.jem, ]K>d kaksnimi pogoji bi mogla uvažati.-j v Jugoslaviijo ail)a.!ii!siko ci-garete. Naš;:i ;j vlada ina to vpraša.nje še ni odgovorila-.-1 š UNIVERZALNI ABONEMENT ! NA PROGAH AVSTRIJSK1H ŽE-;| LEZNIC. Av'sti-iiji.S'ki kcmizulat v Ljub-ij ljaiiii1 sporoea: S 1. jiulijem je uMano- | viila generaki'a di'rekciija avstrijsk^h;'r} zveznih železni^ zraven že obstojecegH } abönernent-siis'tema nov,, iizkliiu'no za poi'etna potavaaijti, veli.iViven od 1. juli- ja do 30. sc-ptembra- »Avstr-iia-Uniiver- zalabonemeniti«. Dohv se v všen polni- skiib uradiih isiozemstva iii da je la.stni- ku piavico, da se inore skozi 15 dni vozirti. na vseh pro.srab avMriiiskiili želez- n« v prvem razrrdu kol'ifcokrat se hoee Jn potovanjfe usta'X'ljfiti poLjubno brez vsako formaliitete. Ta generalni atone- ment staue 200 S (okoli 1600 ])i,ii). Š IZ TR1GLAV8KEGA DOMA NA KREDARIGI javlja oskrbnik Arh, da je od'^rainif iiz pota na Mali Triigla.v ves led im'snog, katerega je'ponekod ležalo j eez 1 meter, ter je sinlaj mogore doseči vrh Tr'srlfl'va tudi s Kredariice. Prwa-, ku'je s-e sr>l!et:jii je-j):ilo v Opatiji: tnjoev 1"4.897. l'aiT^ko leto v prvem polletju 1<..-?;ff'M-!.v-."-l-? -ivM 4o^>i,4j)0. -rf\ 'jiVIgOslo- VLk]isk<) |ji/.si-r;;ui,j(y))p;\l!je. V prvem pol- letju je bilo iz Jugoslavije gostov 2185. Iz Nemoije je bilo gostov dosl'ej 1309. Rnzliika'nwd lani in letos znaša 3819. Tol:iko nem^kih gostov je dosedaj iz- ostalo. š K0NJEREJSK0 DRUŠTV0 ZA MARTBORSKO OBLAST prlredi letos- nje oglodovanje in obdarovanje ple-i menskib konj-ev in-sicer dne 6. av'^u-j sta v Beltinciih ssaSreze Min?>k;i Sobota in Dohija Len#v|, 7. avgusta^v L'ju-j tomeru za sodmi okraj Ljtutomer. pri- pušeeni so tudi toplokrvni konjii \\z soJ- riega okraja Gornja Radgona. Dne 8. avgusta v Onnozu razstava v zvezi i obrtnogospodarsko razstavo za sodir. ökraj Ljutomer. pr^nščenPso tudi to- plokrviLi konjii iiz sodnega okraja Gor- nja Radigona. Dne 8. avigu^ta v Orino- zu razstava v zvezi z obrtno-gospodar- sko razstavo za sodmi okraj Ormož; 17l avg. za sre'z Gel'je v Žalcu, 18. avgusta za srez Ömarje pri Jelšaih v Šmarju pri Jelšali in 19. avgusta za sodni okraj Ptuj na Ptii'jm. V Ljutomeru so pripu- ščeni le topLokrvni konji vse drugod p$ le mrzlokm-ne pasme. Dmgi pogojf so kakor obiJeajnd1. š NE NAŠEDAJTE LÖP0V0M! Po Stoven ijii se klati zadnja let a pre- bi'isan sl^air Poljak Ivan Kruczenik. Mož se predstavdja za veleposesitnika v Dolnjih Andriijevciih \ Slaivoniiji m po- | udarja, da je mii'liij,onaT, da pa niu je . m omen tan o zmanjkaLo sredstev. Če bi niiu pasodliili, da bo že njegova mati vr- j nida, adiiiosno pasodw'a, cboticiiemu viso- j ke zne.ske. Žal\, da je daswlaj prebri- sarncu nais-edLo ninogo naiivn.iili kmetov, ki so niu pasodiili tudi vecje zueske. Poleg tega je n&viihanec tudi odinesel, kai' se je dalio. Kmczeniik je bil sicer lansko leto aretiimn ter izrocen sodiist-u, silniuii'iiral pa je skibouniinast in paslau je bil iui opa'zovalmiico na Studenee, od koder pa je pabeign.il. Sedaj zopet la- dialjiuje svoje pustolovščine in poliilcija prejwua redno steviiLnc priijave o slepa- riijiab, ki jiih iizvnšuje. •¦ f Š POLITIONI ATENTAT. V ne.de- ljo zvečer je bid" iizvnšen alenitat na no- vinarja in dii'eiktorja biltoijske »Južne zvezde«. A tent at so izvr,ši4i baje BfJlga- rii. Štiirje re\'ollvorski streli. so smrtno zadeli diTektorja I-fad.-ž:ii)opovica.. Po- grebu mnorj-euega je prKsoisbvovalft/Voč' tiisoč ljuidi. — Vse mesto ji> moeno raz- burjienio im med prebivalstvom vlada veiiko ogoreesiije. K -REVMATIZEM — ZAHVALNA *-I'ZJAVA. Gen.j^ni gosfj)od dr. I. RaL- lejev, Beograd. Piosini Va.s, da mi t-iiuprej posljete po povzetju 3 stekle- ni.ee »Radio-Bcilsauiiika,«. Moj sosed Bateniidt je'¦narxx'iJ od V*s 3 steklerice i ' ij, odkaj' uporabija Yak lok pi;-:. i.v .matis'.mu, poeuti že bolje. ¦- Ynnprej se zalivaljiijeni za Vas cudo- ! vi.nil1 lek. ;L|«.a §!.¦ Cell. — Toniiuovao k- <[ Kutjeya, Sla.vönija. — Gospod dr. liahtejev, Beo«grad. Ker Svijeta^, iikLs-troA'anega ted- niika, je ])osvecena Sloveniji in njenim naraivniini krajsotann. Na čeki prinasa »Sri-jet« krasen akva.rel Slmenike v na- . rodni nosi, nato »Liko sipomenika Fran- ce.ta Presernia. posnetke razmili nionu- menitainiili st:jyvjj iiz Liuil>ljane, razna ntišaLV&(qJ»SIS&ko ,2^hiiii.i^ko goro, Dovje, Mö,i.s4*H«a,- Skt>l'joktko, Kranj, sKike Bleda ter .i)«gly# «a romanticiK? s!'O\"tntski:*gore uv jiezera. Zelo u^peli so ..tui'.li pq^i)iitk] ibz ¦,LjiUil;!iiia.!i-e ter akvarel Vrh Triig/ava. »Sviijet.« prinaša dalje si ike iiz tekme Fraji«?ija-Jugosla.vija, jiole.g tega pa v sLiki razne zaniinive dogodke. vl v$eh delov sveta ter najno- vejjso modo.za koipaMišea. ^S^je^MŠlk^ ja vsako soboto im stane masecno.,20 diinarjev. pasainezna stevilka ,6 Din. Ouasija Iesr Sulikol,Su!faro!tS;ilojdiii,Mazayon.ilo, Tobačni izvleček, Losol-katraijjjv pre- parat, Fenoftilein papir so piipöriiocki za pokončavanje mrčesa na trti, hmelju, vrtnicah in diugih rastlinali. Dobe se v drogeriji SAN1TAS, Cclje. i P0A1EN IN MOC GASüPISJA ve in zua precenili le tivsti, ki i-ina vsaj prii)HŽLMi. pojeiüs koi'iko casopisöv wak da.n kroži skozi roke milijohovV Zadnji neni^ki katalog izkazil^ 9<)43 nerntikiJi casopisov: dnevikkov, tedni/kov, sti.ri- naj^tdnievniikov, mesečiiiiikov. Kol.-ko do- brega, koliiko zla je med tenii droJjniuiL vi'stk-amii. Kiaski na cestali, na posta- jab, v vlakiili, na ladjah skrbe za bitro in sniolreH'O razškjevanje cäsoptsov. 3viicx-ki so ji.ajizdaitiie.jisa koiportaza, ki izvrstno deluje. Gi'avni, raAiiatelj oIj- sežnega aparata neniških kiioskov je dr. Herman Stilktv »Skozi njego^'i'oke gl'e. vse-. J'nir 1 NOVI TIP RUSK1H I0kR. V zathhjem easu se opaia, da se'je v Ru- sijii zacek siriti1 neka pasebiia vrsta, nov t Irt> gledaliiski'h iiger,. koji'h.'nioti'v je draiiiatizln-an ]>opi-s žiivlijenja 'katerega izmed znaniili piis'eev. Veci'na toll gleda- liiškili koniadov pa n.L .dovolj dobio uspei'a. Moskoyska kriitiika je n. pi-, movno protestiirala ]>roti delu 0. Leo- nidova im R. Ivanjeva »Jesenini«, ki je po mnenju,kriitikov spominu Jesoniiia bolj skodovalo, kakor pa koristiJo.. i}i- satelj Serežniikov je na,j)i!sal i|ovo delo >Njekraso.v«, v kojem opksuje Nckraso- va kot pesnika sodoJ)neg.a lj^ud^tva in pe-jn'ika ruske revolucije. V riterarnih krogi-h so trdi, da pise neki lilehit gle- diai'sski komad »Piuskiai«. I RÜSKI V1SOKOŠOLGI JN'NJIH 1ZOBRAZBA. 0 tern problemu je i-iuski •t;i-sk že neštetokra.t razj>ravljal, vendar ni ])ritsel do pozitivnih zakljiuckov in tudii ¦iherodagnt cinitei'ji: niiso doslej |>rav niceiSia.T ukreiiilL Dijaki iJi'ihajajo namree na v.seučiilkšča l)rez zadostno izobrazbe^ taiko da je splošni ji:if\ro vse- iK-iJiiski'li slitsatoljoV ; liVočiio iuiy.adoval in da obstoji n^varnast. da ne bodo za- dovoljiLi kot nadomastilo bivšiJi, dovr- sen.o iizsosaniili strokovnili delavcev. — Sret narotlmiili komisarjev'ie že koncem leta 1925. iizdal posebno naredbo, ki do- 1 oca-; da je treba zalitevati ])ri sju'eji^- manju n,a umi.verzo izdaln^'jiso i,zob]'a- I zbo. (Jlavni \"zrok propadanju diiLŠevne višiine r«skill viisokošolcev pa je ivorilo dejstivo, da so diijake vi>iHoval3?^e pa ^pasohnasti, ani^uk i>o stajiovski pri- padiiiosli. ' 1 GUSTAVE LE ROUGE: MlSTE- RIJA (ROMAN). Knjiižniioa- »Jutra« zv. 11. Ljubljana 1925. Strani 177. Ne pratiiravanio, ee trdiimo, da ie to morda najbolj. na.peli modemi. ronian našega prevodnega slo\';s4va. Dejanje se ra^vi- ja z uprav kinematografsko naigliico: Z bajiketa kluba amerißkiih bogataÄev nas vi'di' zenialmi piisatelj na darn in.ilijo- nai'ja in »portinana Lionela Bradyja, od tu v tajno udruženje zLoči.M'c:©v, na- to v skriito görsko mesto mebj'kajiökib Indijaneev in njib podzem.sko^^vetišče, pol.no zlata. Tu l-esi smrij poi?trmiii Lio- nel zadnjo potomko starega jiViai'j^vrtku- ga rodn. j,o priivede seboj v {Saji Fran- ci.sko in jo poroči. Toda zlocin.ska kom- tesa Sara, ki tudi l.kjl)i Lioneia, mu iz lijiiibosuininostL in sovra.štva zastrupi že- no. Zfciciie se gigantski boj mod obema, ki1 je popisa.n uprav drastično. Kom- tesa Sara vodi veiiko tajno zlocinsko in revolucijonarno gibanje in je tako mogocna, da tudi polieiija ne rntfre ni- česar zoper njo. Pq tern iiaci.nu se raz- vija dejan-je do povoljnega konca. Za- ni'nia'iije za roman med vse-mi .sl"oj;i je bilo ci'Sto upraA'icei^o,Jcajü ne samo, da je dTzm\jse,sesta.\ijen kot majbolj d'rzni Harry Pielovi filmi, temveč je iudi vi- soka i>esem mošketga poginma in ener- gi-je. Roman je iasel v elegamtntyn ovit- ku z originalno naslovno sliko. Kaj je Ku-Klnks-Klim Mnogo* se je že piisalo o tajni ame- riuški orgaiiirzaoiji z inienbm'Ku-Ki'uiks- Kla.n, n.e da U. se,,^i.!i .pcl^rii.i. vs;i na- moiii te družbei Novejši materijal ajiie- riiške književnč11 iiri' Časo-iii^ne l.i)|erature šele podaja ja.snejšo sliko o'bißtvu in ciilij'ii Ku-Kluiks-Klaiia. Nastaf je leta 1.8W) kot bojn-a orgaiijiizarJja v jiužno- jam'eriskih državah proti zamorcem. Družba zasto])a kuliurno in moralno Stev. 75. > NOVA DOB A« Stran 3. nadvi'ado belega plemena nad ernim in .si stavlja za posebno nalogo, prepreee- vat: vsak politični vpliv aamorcev, dis- krcditlraAi mešane zakone in krvavo mascevati vsak spolni pr-e^resek za- mc-rca nad belo ženo. Leta 1913. je Wil- liam Jo». Simmons zgradil tu organi- zicijo v n*?kak red po vzorcu tiamazo- nov. Duha Ku-Kluks-Kiana označuje najbolj 10 vprašanj, katera se stavijo vsa'kemu^' kaiiclidatu, ki hoee \>topiti v družbo. Vpraišanja so: 1. Ali je motiv .Zci tvoj v$jop v družbo resen in nesebi- čen? 2. ,^|i si rojen v deželi, ali si ple- niensko cist ameriiški drzavljan? 3. Si .svoboden glede vseh zadev, fjudstev. sekt, vlade ali vladarjev iizven Zedmje- nih držav? 4. Al'i verujes na temelje krscanske veTe? 5. Ali ceniš Zedinjene države iai njene oblasti visje kakor dru- go nieičanjsko - poliitično ali cerkveno prtdstojni«tvo v tern svetu? 6. Ai'i hočeš brez vsakega duševnega predsodka sve- čano priseci, da jiih boš branil, varovul in jačil. 7. Ali verwies na duha Ku- Kluks-Klana in ali ga hočeš izvrševati zv&sto hapram člcunom družbe? 8. Ali verujes na veeen obstoj bele .«uprema- ciije in se hoceš za njo boriti? 9. Ai'i hi>- češ naši ustavi im njeiiiiii zakonom 1 >111 posteno pokoren in upostevati vse na- še šege, predpise in zahteve? 10. Se bo mogoee večno na te zanesti? Ta drzmih napadov, biutalnosti., .linčanja in drugega zlociaskega poeot- ia polna družba se vedno bolj zajeda v amemko ljudstvo po raznili državah in pricakovaii je, da pri prihothijem voliilnem boiu za predsednisko mesto ue ostane ta druaba brez velikegai vpiVva. Pozornost nanjo je vzbudil op:*cji pro- ces v Da.ytoniu, ker tiuli Kii-Kluks- Klan opira svojo organizacijo na yer-, ski tenielji. Razgled po svetu. r POTOVANJE ČlCERINA V EV- HOPO.;^iiski komisar za zumanje stva- ri Cicerki namerava priiti dne 20. av- •gusta v Varšavo, kjer ostane par dni. Poteni se pelje dalje v Pariz in Him. Svrha potovanja so di'pliomal.sk*? /.a- devo. r RÜSK0 OROŽJE ZA MOXGO- j.riO Mongoliija je zaprosila sovjetsko -vlado. naj ji pošlje vojaske instruktor- je in voj,ni materiijal. Zaradi ujiovora japotiske vlad« je odki'onil wet ijud- skth kQj|ftisa:rjev poslati v Mon?jo!ijo instruktjQi'ie. priistal pa je na to, da ji PÄLMA fcucuk pete t§rpodplate je potrebnt»,1 ia nosite ob..ys nkem vremenu. «Palma» m razkoSje, k*r da;e elastifno, ugodno höjo ter je tern bolj /a vsakega praHtiinega (in St^lljivega floveka neob- hodno potrebna, ker je dosti trajnejSa in cenejt kot koža. En poskus Va? bo takoj prepričal. Potem ne boste vef hoteli nositi «evlje brex «Palme». 21-13 pošlje orožja za 10 milijono»' zlatih rubijtv. r FnNQVEN POTRES N.4 KHE-- TI, Na oioku Kreta je bill ponovnc siw leii potres. Podrobnosti manjka;o. r SEMCIJA IN KOLON [JE. An* g^eški niioistrski predsedmik iBaHwinc, je izjaril v spodnji zbojmil»,ebi francoske, italijamske in an- gk^ke konkwrente. je s svojo kvanteto vtndar zmagal in je bel'gijska avijatič- na uprava aparat takoj odkupila. ob- enem pa sklenila s tvoniico »Avia« po- godbo za izdelovanje tega tipa z li- cenco. i KOPIJA OLIMPIJSKEgA ZEÜ- SA IZKOPAXA. V Gyreväh v Severn i Afriki je bila izkopana izborna kopija vsjl:kanske Zeusove slike, ki jo je n?i- pravil grški kipar Phidias za olimpij- «ko svftišče. Karakteristično za najdbo je, da so na laseh in bradi sledovi po- zlacenja. dooini je obraz gladek. t,;ko cii se zdi. kakor da bi bis iz slbnove kosti. r y-URNI DELAVXIK V 1TALI- JI. T? dni so se vršila pogajanja nied zastoj)n:ki delodajalcev in delavstva glede uvedbe 9-urnega delaMiika. SkL>- nilo se ;o. da se naj to zgodi z oziroin na potrebo zvižanja produkcije in pod pogojem, da zvisanje mezd ne bo zv- šalo een. Začasno bqdo ostale v ohratiii v vei'iavi ^ dosedanje pogodbe. c PES, VOLC.TE PASME, dve leti star, z dobro dresu.ro. v>iVd selrtve po niiki ceni naprodaj. Natanenejse se iz- , ve pri lajstniku mestnega kiiia gosp. Cfpijdku. 758 -» njn ' «fasfltega izdelka | proda^a vele- CELJB,' po sledečih silno znižanih cenah: w - ¦ SL *> molinoDin37f— — molino s cefir prsi 40*-, močna cefir 47'-, bela s svilenimi pr»i 48*—, fina kreton z dvema ovratnikoma 86*—. krasna mod- na cefir 100' , Pique 57'-, francoski Pique 90'-, frak 128—. Kdor pride z vlakom, dobi nakupu primerno povr- nitev vožnje. — Trgovci engro cene. Oglejte si izlolbe. neoženjen, ki je mizar ali kijučavničar. Naslov na upravo «Jutra» Celje. Kotitapistinja zmožna vseh pisarniških del, išCe službo. Naslov v upravi lista. Učenca z dobrimi spričevali in iz boljSc hšc i S č e auto- in strojna delavnica Celje, Ljubljanska ccsta 11. Prednost imajo železniCarii. . ¦ Prod«,»«,.; ,,;. ¦[, ¦•>: Wertheim-blogajna Št. 1 za Din 1200. Pogleda se v hotelu «Krona». OtrQskjL^de^ in postelja, i inio«tuu ,.¦ y spbotovdne 10. julijaob Sluri^ zvečer. Svira polnoStevilni orkcster celjs^, godb. društva Vstopnina prösta, K obilni udcležbi vabi gostilniCarka. Pertektni strežaj, vešč pospravljanja sob, serviraoja, čišcenja srebrnine in posluge, z daljšimi dobrimi spričevali, se išče za gospodarstvo v Banatu. Spričerala s sliko in zahtevaini place poslati na ..Gospodarstvo u Hajdučici, Baoat". |i 11 WlllVg |B totiilii bi In v oisti I) — iioblid Franjo 3oStt CELJE, Aleksandrora ul. 4 • Primary dr. Steinfelser ne ordinira od It do 25. julija. ipozJiiiapiip dobro vpetjana, z lastnimi prostori, z ne- zaščitenim stanovanjem, v katero se kupec lahko takoj vseli, se zaradi opustitve trgo- vine na drobno takoi proda. Istotako se nnjcentje proda razna oprava za p:s^rno, kakor pisalni stroji, pisalne mize, kopirna preša, Debego stroj za tiskanje itd. Vpra- šanja je nasloviti na M. Oswatit«ch, trgo- vina s premogom na debelo, Celje. 2-1 Učenec In uČenka z dobrimi Solskimi izprifcvali, z stanovanjem in hrano pri roditeliih, se takoj sareimeta v vele- trgovihi R. STERMECKI..CELJE.. 2-1 Ppoda se moderna spalnica radi pomanjkanja prostora. Naslov v upravi tega lista. Več prostorov za pekarno in slaStifarno. ako mogoce zraven lokal, Be Üöe na promet- nejSi cesri mesta Celja. Ponudbe ood §t. 750 na upravo «Nove Dobe». 2—1 Prepriöajte •• »ami! V lastnem paviljonu, v mesnici na Kralja Petra cesti, vedno prvovrstno volovsko meso po zmerni ceni. Za obllen obisk se vljudno pripo oča Joaip Gorenjak, mesar in pre- 50 kajevalec, Celje. 8 Pozor! Pozor! Po zelo znižani ceni od 45 Din naprej S8 prodajajo ¦¦ damski slamniki. ¦" V«Uka izbira « najnovej ih obMiah in v*h barva»i « 5u-27 mod*rni »lami. Se prtporoi'a v> Fraud Cerar, modi^tenia, . Celje, Oosposka ulica k 8. Malinovsok zajamčeno najboljSi, pristne kakovosti, lasten proizvod, nudi preprodajalcem F. S. LÜKAS, Celje, Odda se v najem skladišče in klet. 3 Naslov v upravi. 2s Martin StOJOH mizarski mojster Teharje pri Celju. Prevzamejo se vsakovrstna stavbena in mizarska del a od najpriprostejših do naj- finejših. Specijaliteta: Napiava pohištva za stanovanja, hotele, vile, kavarne, sole, pi- sarne i. t. d,. katera izvrSim hitro in po konkurenfnih cenah. 2-2 Največja zaloga in samoprodaja Puch koles in kotos znamke 104 MWaffenrad" Največja ^^ reparacijtka fSl delavnica. J» Najyecja zaloga delov koles in šivalnih strojev po najnižjih cenah. Popravila tujih izdelkov strokovnjaSko, hitro, dobro in ceno. At NEGER| j^iJjijo. fTosip KOSf CeljeH Ljubljanska cesta 10 Isdtlowalnicd usokovrttoih nsšktli, 50 iensnib in otcoillk tnliii. 25 Izdeluje vsakovratne gomje dele. Via v stroko spadajoLo popravila ( po znllanl ceni. Postrelba solidna. I {_ Podružnica Žalec St. 29. ^\ PLETÄRNÄ Htzl'i Babin CELJE, GoM"»ka ul, 24« Priporoča pletarske Izde'Ike vseh vrst, sobne , in vrtne garniture. Stoli se samo pri meni opletajo. Dalmatiiisha domata tfina nudl r ˇ¦akl mnoilBi na|cene|« tvrtfka 50-Ä- h I. P. Matkovid, Slomškov tr>g i^ Strap 4, >NOVA DOB A« Stev. 75. CEIiJSKA POSOJIENICA 8: Stanje hranilnih olog nod ' Dln50,00q.00Q-—. IV lojstnl palcfcUlteroclxii dom. račun ter fQi LzplaCuJe to&no fife nwflatt 111» II J)b*ifffcohi^if*jMrHiJ^ tin nt^fvegfo vamost Izvršuje vse denarne« kv>eJi! Dalmatinska z otoka «Vis» III BU #1 domača iz znanih prvo- bela in črna, čez I1n/O,vedno II I IV II vrstnih vinogradov vedno na razpolago || | §l|j[ v zalogi. 21 Brezkonkurenčne cene, prepričajte se! 8 FILIP PUKL, Celje, Gosposka ulica it. 7. Veliko izbiro vseh vrst knjis: dobite po zelo nizki ceni -v :no-vo otvopjeni knjigarnl Flora lager-Hermann CctjC, ?»šernoVa nltca Ikt 1. I IzvrSujejo se tudi najtočneje in najceneje naročitve knjig, muzikalij itd. Knjige, ki se nahajajo v zalogi, so znatno znižane. Delaj, nabiraj in hrani! iii ^ju— m ------Tif- 1] Marijivost, treznost in varČnost, || so predpo!n 76 fl^i^gg^^^^, PodžTUiŽiliC^ ^^^^.fŽSŽ^^ PoStni ček. rač, 10.598 Ljubljanske kredifne baeike w Celjy Delniškaglavnica in rezerve C^VliPSS«^ tf L.jllblJtfllli Delniška glavnica in rczervc Din 60,000 000— m m Din 60,000.000— Ustanovljena leta 1900 Ag^ncija Logatec. P o d P u ž n I c e Agencij** Logatec. Brežice, Črnomeli, Gorlca, ^iranj, Martbor, Metkovlč, Novl Sad, Ptu|t Sarajevo, Split, Trst. Sprejeina VlOge Hä Kiufižlce In leHoČt SK3K Kupuje tn prodaja vse vrste vrednostnih papšrjev, raČUH proil ugod»etnu obrestovanjt« $"*!$L vaiut in dovoijuje vsaKovrstne toredite«. Otvairja akreditfve in izdaja Krecimia ptsuia za tu- in inozemsivo. Tiska in izdaja Zvexna tiskarna. — Odgovorni so: za izdajatelja Pavel Zabukoeek j za tiskarno Milan Četina \ za redakcijo Vinko V. Sabero. — Vsi v Celju