287. številka.
Trst v ponedeljek 16 decembra 1901
Tečaj XXVI
„Edlaoat"
tim •■krat >■ 4aa. razun aedelj ta
rmikov. oh 4. uri it^m.
VaraAalaa saata : ca četo leto ........ 34 kroa
ca pol leta ......... 13 „
TU *9tn leta........ < n
ca ea mr«»r ........ 3 krovi
• »rozino a plačevati rta o raj. Na na-»»'»»• t t iT p ril	air.^ina a* nDrava
ae tirt
i*0 tnbakarnah ▼ Trstu m prodajajo po-aaai*C3e Itevilke po 6 stotim '3 nec.); l.vea Trota pa po ti afttink (4 avč.|
Telefon *tv. KTH.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
T edinosti Je moi!
OfUn
■a računaio po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd. se računajo po pogodbe
Vsi dopisi naj se pošiljajo urednlAtvn Mafraokovani dopisi se nf »prejemajo So k opisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase spre-lama npravnlAtvo. Naročnino in oglas« j« plačevali luco Trst.
tredalAlvu lu tiskarna se u»hajata y
alki Car i n ti a Siv. 12. I prnvntSlvo, in apret**ma»je insrratov v ulici Molin p ccolo Stv. II. nad*tr.
iadajatelj in odfovonii urednik Fran Oodnik.
Laatnik konaorcij lista „Edinost"
Natisnila tiskarna konaorcija lista „Edinost'* v Trstu
Nevarnost razdora na Slovenskem.
VIII.
Stranki, ki «e prepirati med sel»oj. Bti si prideli po dva pridevka : jedna se imenuje »narodna napredna stranka«, druga pa »katolička narodna stranka«. Ker si ol»e lastiti ime »narodnih« strank, Iti človek sodil, da se razločujeta le j»o besedah »napredna« pa »katoliška« ; to pa ni tako, in treba tudi »narodnost« obeh strank prep jevati jh> njijinem mišljenju in delovanju. Obrnimo se najprej h »katoliški narodni stranki« !
Tujec, ki čita ime »katoliške« stranke med Slovenci, si mora misliti, da je v tem narodu |K>leg katolikov tudi protestantov, pravoslavnih. Zidov, in morda tudi mohaine-dancev, torej v obče drngorodcev, ali pa da se v narodu samem nahajajo j>oleg katoliških vernikov tudi brezverci ali takozvani ateisti. Oh takih dejanskih verskih razlikah med narodom bi bilo povdarjanje k a to 1 i š k e stranke opravičeno. V resnici pa takih verskih nasprotij v slovenskem narodu ni, in to ne v množicah, ne v naobraženeih, in še vodja ml katolikov proskribirane »napredne« stranke povdarja svoje katoličanstvo. Torej so med Slovenci od kraja katoličani, in če imajo naobraženci posvetnih slojev kako predstav-ljenje o nel>esih in peklu, in še čem drugem, drugačno, nego pa pobožne ženice, radi tega niso ne verni k i sredi katoliške vere ! Drugače bi morali obs jevati tudi učenjake med doktorji svetega pisma, med katerimi se ne nahajata niti dva, da bi imela o vsem kongru-enin » predstavljanje. Kak pokojni Slomšek, (tollmavr ali K a u s c h e r so si vendar to in ono drugače predstavljali, nego pa danes kak F 1 a p p, Mah nič ali Missia. In tudi posvetni katoliki slovenski so tem vernejši in v pravem pomenu besede pobožniši, kolikor zares vse mislijo o veseljnosti in človeštvu ; in če je kak med njimi, ki se odmika od pozitivnih verskih tradn-'j, pa hrani to sam za-se, ne škoduje narodu čisto nič in je gotovo v tolikem ravnovesju svoje notranjosti, da čaka mirno ure, ko bode dajal o sebi račun. Kateri učeni bogoslovec zaluča kamen na svo jega kolego radi tega, da ta ne misli v vsem popolnoma jednako, kakor on? In če niti
med najvišimi verskimi pozvanci ni popolnega soglasja, kako je možno zahtevati to od posvetnih naobražencev ? ! Tako zahtevanje je prvič utopistično, drugič v najviši stopinji nestrpno, katero škoduje najbolj verskim interesom samim!
Naglašati »katoliški« značaj med Slovenci, pomenja narod v skupnosti žaliti do skrajnosti. Narod slovenski je prek in prek katoliški v toliki meri, tla ga v resnici mora žaliti v dno srca, ako mu to lastnost še po-sebe trobijo na ušesa. To je samo od sebe umevno in torej popolnoma odveč. Tedaj, ko so prvikrat krstili kak »katoliški« list, ali celo kako »katoliško« čitalnico, bi se bili morali vsi zavedni rodoljubi s protesti oglasiti, da kaj takega ne morejo trpeli med slovenskim narodom ! Tak protest bi bil celo katoliški veri sami na korist, ker bi se ime danes ne zlobrabljalo v toliki meri, kakor se v resnici godi. Geslo: »Principiis obsta !« smo torej v svoj čas zamudili, in sedaj bi zahteval interes poklicanih »katolikov«, da bi se sami najprej držali na to stran analogne za-povedi, kakoršna se glasi nekje v katekizmu: Ne imenuj po nemarnem božjega imena! ('e kedaj in kod, rabi se danes na Slovenskem ime »katoliško« prav po nemarnem, in če politični (in ne verski) nasprotniki očitajo nekateriir pristašem katoliške stranke, tla so hinavski, najbrže ne sodijo vselej krivično. Taki privilegovani katoliki naj si jednaka očitanja zapišejo za ušesa.
No, pa pojdimo dalje ! Katoliška stranka hoče biti tudi »narodna« stranka. Tu s tem pridevkom pobija sama sebe. Ona trdi, kedar se jej zljublja, tla katolicizem je pravičen vsem narodom, torej tudi slovenskemu. Kar pa je »implicite« vključeno v kakem pojmu, tega ne treba še le poseLe izvajati in naglašati ! Stranko pa mora vendar peči vest, ker se jej zdi potrebno poleg katoličanstva povdarjati še svojo narodnost. Tudi nemška katoliška stranka povdarja, da je narodna stranka, a med avstrijskimi Nemci je to veča potreba, ker med njimi je celo mnogoka-terih »narodnih« strank. Med Slovenci sti pa le dve glavni stranki, in obe se imenujeti »narodni«. Će imati obe zares narodnost Slovencev pred očmi, jima je ta identični pojm narodnosti odveč, in dovolj bi bilo, da se imenuje jedna »napredna«, druga pa »katoliška«. No, razlika v pojmu »na-
rodnosti« je pri obeh strankah jako velika, in tu je zopet videti, kako morejo stranKe pod jedno in isto besedo razumevati različna predstavljenja in narod ravno s tem tudi — slepiti. Treba torej dobro razločevati rabljenje »narodnosti« pri obeh naših strankah !
»Narodnost« pri katoliški stranki je ožjega obsega, separatističnega sovenskega in v kulturnem pogledu protislovenskega značaja Katoliška narodna stranka razkriva v svojih dejstvih vse svoje politične slabosti. Ona je zavisna od škofov, kakor jej velevajo, tako postopa. Škofje pa so zavisni od Kima in od Dunaja. (Še pred od Dunaja! Op. ured.) Kar se v politiškem pogledu Dunaja zdi primerno, to ugaja, oziroma mora ugajati tudi Rimu, in tako je Kim z Dunajem v politi-ških stvareh navadno V soglasju in glede na slovanske narodnosti redno istega menenja!! Ker pa Dunaju ugaja doslej protislovanska politika, jo podpira tudi Rim, gledč na protislovansko politiko dobivajo škotje jednake ukaze z Dunaja, kakor iz Rima. Kar pa naročajo školje, to izvršujejo tudi »katoliške« stranke, naj se zovejo narodne ali pa ne ! Slovenska katoliška stranka je torej gledč na narodno politiko popolnoma neugodno zavisna stranka. Taka stranka ni torej sposobna, da bi slovenski narod vodila narodnopolitično, ne v obče, ne p o -sebe v sedanjosti.
To nesposobnost kaže tudi po svojih delih. Protislovanski zistem dovoljuje po največ separatistično politikovanje, in kakor vidimo ravno na Kranjskem, ni vladam ni malo to po godu, da bi se ves narod združil v jedno samo narodno stranko. Z i s t e m u je po volji, da Slovenci ostajejo politično separatisti, dejanski traja pa le stari partikularizem med nami. Na to stran torej služi katoliška stranka protislovanskemu sistemu, in preko meje separatizma, v obliki »Z j e d i n j e n e Slovenije«, bi ona že ne posezala več. Zato se brati tudi le s separatisti jednakega omejenega narodnega značaja. Protislovanski značaj katoliške stranke na Slovenskem se kaže najbolj v tem, tla nasprotuje vsemu temu, kar bi moglo Slovence kulturno krepiti in zlasti kulturno vezati z drugimi Slovani. Radi tega jej je celo Strossmayerjeva ali Obzoraška stranka
na Hrvatskem preveč narodna, to pa zato, er ta stranka želi sporazumljenja s Srbi, in ker v obče ni sovražna slovanskim narodom in sicer, tudi onim ne. ki rabijo cirilico ali so celo pravoslavni. — Zato se je katoliška stranka rajši že bratila s separatistično Starčevicansko stranko, nego z Obzo-raško na Hrvatskem, ker Starčev i c vsaj je bil pravi separatist in nestrpnež gledč na pravoslavne Slovane.
Katoliška stranka na Kranjskem, ali še drugod na Slovenskem, je prava nasprotnica c i r i 1 o-m e t o ti i j s k e cerkve med Slovenci ! Namesto da bi gledala, tla v tej kritični dobi dosežejo Slovenci unijo i Ri-! mom. torej tudi grško-vstočni obred s sta-j roslovenskim cerkvenim jezikom, pa naša ! katoliška stranka naravnost pobija jetlnaka stremljenja. S tem dokazuje dejanski ne le, da je protislovanska stranka, temveč {naravnost nesposobna za varovanje življenskih interesov slovenskega naroda ! Taka stranka ne more in ne sme voditi slovenskega naroda, vsaj v taki dobi ne, ko se Siri okolo nas pruski protestantizem, da hI Prusija toliko laže pograbila tudi slovenske zeitflje! Ni bilo ugodniših let in jih ne bo, nego ste bili dve poslednji v to, da bi škofje sami dokazovali potrebo u vedenja unije med Slovenci, kakor katoliško i u avstrijsko p roti težje vsenemški propagandi? In vendar oni se niso zganili ! ! Nasprotno: njih poslužni hlapci v suknjah doktorjev sv. pisma so tako stremljenje, kakor pred U> leti in dalje, tako sedaj ovajali ter črnili tiste, ki so se drznili izpregovoriti v smislu slovanskega kulturnega programa.
Mi po vsem tem ne odrekamo razumove ali duševne sposobnosti katoliške stranke ; tega bi ne mogli storiti, ker naglašamo cel6, da ta stranka ima učenih sil med Seboj ; a odrekamo jej sposobnost za vodstvo naroda ratli m oj: a 1 n e ne-posobnosti, katera, kakor smo dokazali, tiči v popolni zavisnosti stranke od Dunaja in Rima. Dunaj bi pač moral v interesu monarhije pospeševati cel6 slovanski kulturni program med Slovenci ; a tega on noče umeti in hoče ostati na starem tiru. Slovenci torej, kakor zapadni Slovani v obče, so dolžni sami spoznavati nevarnosti, ki jim prete kakor narodom! Dolžni so torej odme-tati vodstvo za sedanjo kritično dobo nesposobnih strank! In taka nesposobna stranka,
PODLISTEK
34»
Za dežjem solnce sije.
— Povest i/ prejšnjih stoletij ; prevel BnJcovič. —
Tako je miril in tolažil komteso nepoznani zaščitnik. In mej tem je neprestano mahal j>o konjih in ju vsj»odbujal, kakor da ee boji, da mu zdaj pa zdaj skoči iz zasede sovražnik, ki mu prestriže pot. Tako je šlo v divjem diru tlo proti jutru. Jelo se je daniti. Zdaj še le je voznik dovolil konjema malo odduška in jima je odpustil, da sta šla dalje počasnim korakom do bližnje poštne postaje.
Tu je neznanec najel sobo za komtcso in jej je veleval, naj se ne gane iz sobe in naj se ne pokaže nikomur, dokler se ne povrne on.
Sebi pa je najel novega konja. Pre-skrbivši se z nekoliko živeža, je dal zased-lati konja, se vspel v sedlo in odjahal...
Za komteso so zoj»et nastopili časi duševne muke. I^eno, počasi so tekle ure. Sama in brez tolažbe je trj>ela, prepuščena moreči skrbi za usodo svojega očeta in Edvarda, ne gledć na to, da si ni mogla prikrivati nevarnosti in resnosti tudi položenja svoje lastne oselj«.
I^eno ee je {»omikal čas naprej, nikoli ni hotel biti dneva konec. Vsaki hip je pela k
mizi, da bi svoje misli zbrala v gotovo smćr, pa je že zopet planila kvišku in odšla k oknu. Tako je begala ves božji dan v ne-opisnem strahu in razburjenju. V teh duševnih mukah je prebila dva dni, a od neznanca ! še ni bilo nikakega glasu. In kaki ste bili še le noči ! Bilo jej je kakor tla tnora nastopiti katastrofa, ki jej omraei duha____
V jutro tretjega dne je bila tako izmučena in izdelana, in glava jej je bila tako težka, «la se je komaj vzdrževala po koncu.
Prevladovale so jo duševne muke in grenka skrb se jej je črtala na licu.... Kar je nekdo potrkal na vrata.'.... Nje razburjenje je bilo skrajno; nogi sta se jej šibili in srce jej je bilo burno in prsa so jej \iharno plovila, ko se je skrajnim naporom bližala durim, da vidi, kdo se jej hoče bližati...
Bil je on, neznani zaščitnik Edvardov in
njen.
Vstopil je tesnega lica.... in komtesa je pogodila takoj, da mož ne prinaša ugodnih vesti.
— Kaj se je zgodilo ? Kje je Edvard ? Ste ga-li videli ? Zakaj ga niste priveli s seboj ? Saj ste ga šli iskat ? I nu, kam pa bi bili sicer šli ?
Neznanec je vidnim, globokim sočutjem gledal na devojko, ko so jej kar vrela iz ust in — srca vsa ta vprašanja.
—	Komtesa ! Ne zdvajajte ! Edvard je sicer res v neprijetnem položaju, a zagotov-Ijam Vas, da se ni bati za njegovo življenje....
To je bila slaba tolažba za devojko Sporočilo neznančevo je pomenjalo zanjo silen udarec. Zavest, da jej je vzet zaščitnik, tla se sedaj nahaja sama, brez pomoči, v neznanih krajih in mej tujimi ljudmi — ta zavest jo je potrla in jo silila v obup.
—	Prosim vas, zaklinjam vas, je vsklik-nila, povejte mi vso resnico!
In neznanec je začel pripovedovati, kar je doznal po dvadnevnih prizadevanjih. Govoril je dolgo; izbiral je besede in oblike, da bi njegovo pripovedovanje kolikor le m »žno ugodno uplivalo na duševno stanje kom-tesino.
* *
*
Ko se je bil Edvard oddaljil od voza, pal je v roke oboroženim lopovom. Braniti se seveda ni mogel, ker je bil praznih rok. Pridržali so ga v svojem taboru. Malo je manjkalo, da ga niso kar pobili. Na srečo svojo je bil bister mladenič, da je hitro pogodil svoj položaj in da mu je bilo jasno, da rešiti ga more jedino to, ako se bo znal po-tuh niti in lopove prekaniti. Znal ee je tako vesti in govoriti, kakor da se je udal v svojo usodo. CeM to domnevanje je zaal vzbujati v po-
veljniku tolovajev, kakor da utegne še postati zanje izborna akvizicija.
Le kadar se je mogel udajati svojim mislim in čutstvom, tedaj ga je prevladala žalost. Mislil je na Lavro, na komte*o, na Rod-riga, na svojega zaščitnika, mislil in skrbel, kaj neki je z vsemi temi ljudmi ! !
Tabor se je dvignil in se pomikal dalje. Došli so v nekt) vas. Tolovaji so se razpršili in kradli, kar jim je le prišlo p<>d roke. Va-ščani so begali sem in tja, a bili so tako preplašeni, tla si niso upali upreti se tolovajem. Za Edvarda pa je bilo to grozno. Poštena in plemenita duša se mu je vspenjala
v ogorčenju in mu je krvavela, ko je gledal divjanje teh poživiujenih ljudij, — a on sam jim je moral biti — tovariš. V splošnji zmešnjavi pa se mu je približal kmečko oblečen človek, ki ga je zgrabil z vso silo z jedno roko za prsa. z drugo za roko. In predno se je Edvard prav zavedel, že ga je napadalec zopet izpustil i u zbežal, Edvard pa je čutil v svoji pesti nekaj, kakor da je papir. Iu res je bil to kos papirja. Ali ker so bili tolovaji vedno okolo njega, je moral hitro in spretno skriti listek, da-si je kar gorelo v njem od radovednosti, kaj je neki napisano na tem koščeku papirja. Saj prepričanje je bilo v njem trdno, da je papirček mogel priti le od prijateljske strani in morda
drug (••• to'iko nadarjena in duševno oro-žena. je ludi katoliško - naroda* fctranka z glavnim p »prišeem na Kranjskem.
TRST. dne K,, avgusta 1901. Božično darilo. Meti tržaškim duhovskim Izraelom je nastalo te dni silno navdušenje iti veselo vznemirjenje. Jvonećno so prišli do sklepa. da se kar s kratko p«»tezo uniči vse, kar je se slovenslc«*g;a in hrvatskega po cerkvah v tržaški iti poreški skotlji.
Y Trstu vlada na škofiji rndeei prost Petronio. v Porern pa znani prijatelj
akcijo, ki jo je pričel narml slovenski za vseučilišče v Ljubljani. Čutilo se je z radostjo edino ne samo s svojimi tovariši akademiki na Dunaju in v Gradca, temveč s celim narodom svojim. Nikakor pa ne more -oglašati z izjavami, ki so jih dne t. m. priobčili dunajski slov. akademiki. Ne samo, da kaže celi pot, po kojem je prišlo de teh i/j a v, strankarske namene, — slov. dijaštvo v Pragi tudi ne more sprejet« oblike, v kateri dunajski njegovi tovariši kritikujejo slovenske poslance.
V Pragi, dne 11. dec. 1901. Eg. Stare, Dermota, Schaup. Ferfolja, Koršič, Jos. Keuda, Novak, Verbi<5, Milan Suklje, Presl, Fejkal, Fr. Jenčič, Pestotnik, Turek,
Slovanov. Klapp. Is. t ep* so je torej Fr. Heric, Domicelj, Franoe Sitar, ing. stud.
jM"*r<mIi 1 skupen sklep na odločne in;	-
Politični pregled.
V TRSTU, dne l«i decembra IWU
oddahne, ako je za hip odrešen od kontrole zakonodavuega zastopa. Ta gospod Korber pa je tako nesebičen, da kar sili v takjarm, oziroma, se trese v strahu pred hipom, ko bi se mogel rešiti take kontrole, ne da bi mu mogel kdo kaj očitati radi tega ! Prizadevanja Korberjeva, da bi rešil parlament, da gredo že do tiste skrajne meje, ki jo še dopuščata čast in dostojanstvo vlade.
Mi ne vidimo v srce Korberjevo in ne moremo vedeti, da li Korber res tako prisrčno želi ohranitev parlamenta, ali pa hoče morda poskrbeti le v prvo : za primerno ža lovanje na pogrebu parlamenta, in v drugo, da si bo mogel on v svojem velikem žalova-vanju — prati roke na dogodivši se nesreči ?! — No, bodimo dobri in verujmo raje v dobro !
Spor med Argentinijo in Čili.
Med obema državama se vrše zadnja pogajanja v namen, da bi mirnim potom rešili spor. Čile postopa o tem jako samozavestno in se vidi, da si ta republika želi vojne, ker stavi Argentiniji take pogoje, katerim ta poslednja nikakor ne bo mogla ugoditi in bo vojna potem neizogibna. Vrše se tudi poskusi, da bi^kaka druga drža va(n. pr. Brazilija ali pa severcameriške Zjedinjene države) posredovala med obema republikama.) Argentinija je baje v olabih gmotnih razmerah in tudi njeno vojaštvo je slabo i z vež ba no.
Vojna v južni Afriki. Kakor javljajo novejše vesti, se je Kriiger zopet odločno izjavil proti temu, da bi Buri v s prejel i autonomijo; on zahteva marveč popolno ne-
O položaju Dunajska »Reichswehr» jevih časov pa do danes, ne vzbujalo v nas j resnično, potem morajo biti lažnjive vse one v včeraišniein uvodniku svoietn. da ie, vere, da to veliko željo Korberjevo vztrajno angležke vest., ki poročajo dan za dnevom.
vspe~ne k«tr;ik<-. I\er sta se jima pridružila tudi <lavni deželni odbor istrski iu trža-ki magistrat, zagotovljen je — kakor si domišljajo sami — temu njihovemu koraku popoln vspeli...!
Torej k stvari !
Prost i Vsa ti te v Porefll. zastopajoči raega sebe. Tako nekako je tudi res. Nekako želja, da v tem parlamentu gospoduj nemška kapitelj porečki in škofa Klappa; dr. izg;nile so prejšnje črte, ki so markirale raz- manjšina, ('leva. «le/elni odbornik istrski vimenu merJe strank lio Korberjevega kabineta. Zdi
Verujmo, da seje gospod Korber res poglo- odvisnost. Direktni odposlanci z bojišča so bil v željo, da bi t-e ta parlament ohranil, naznanili Krugerju, da ima Botha pod svojim Mi bi mu tudi ne odrekali svoje hvaležnosti, j poveljništvom se 24.000 mož, ki so dobro ako bi vse postopanje Korberjevo, od Clarv-! preskrbljeni z vsem potrebnim. Ako je to
pravi v včerajšnjem uvodniku svojem, daje na vse parlamentarno in politično položenje j ia dosledno spremlja še neka druga želja. le«rla — tema. da nikdo ne vidi več uiti sa-; Želji, da se ohrani parlament, se pridružuje
Ta druga želja kvari seveda v naših
koliko Burov so Angleži že ujeli. Kajti, če bi bila vsa ta poročila resnična, Burov sploh ne bi bilo več na bojnem polju.
V koncentracijskih taborih je umrlo meseca oktobra 315G belokožcev, v novembru pa 2807, od katerih je bila polovica otrok.
, . ,	,	. se, kakor da so razni činitelji v dunajskem očeh ono prvo željo. Zdravilu, ki konsolidira,
istega deželnega odbora; kanonik Kut-	,	.	J ... , J , . .'	. , cu . , - Od junija do novembra je umrlo 12.451 be
parlamenta kar naenkrat zamenih vloge, od- je pridejano strupa, ki razjeda. Od todi pri- •» J
tiijmuii. z.-sto]»aj<M*i kapitelj in kapitu-
kar je gospod Korber z vso odkritostjo po- haja tudi, da vsi poskusi za do«*.go modusa
lokožcev, med temi 10.130 otrok. V konee »-
lame-a vikarja IVtro.iio v Trstu; ter vedai, da ima on usodo parlamenta v' svojih vivendi ostajajo brezvspešni. To je nož, ki tracijskih taborih se nahaja sedaj 167.194 slednjič prof. Keunssi, zastopajoči tr- rokah. Oni, katerim j e d i n i m na ljubo je reže na dva kraja. Z jedno stranjo izrezuje •»©lokožcev.	-
žaski magistrat, ><» se zbrali v deputa- tudi vlada z vsem postopanjem pomogla v to,	gnilav, z drugo jo zopet zanaša v rano. Jako
rijo. ki ima te dni odpotovati v Rim	<la Brao Prišli praga, kjer se odpirajo vrata	dobro označa praška »Politike to hkratno na-
ter odnesti seboj pred SV. Očeta papeža	do Parlaraentarne£a bankerota, oni so postali	tezanje za pomirjenje in za — ohranitev
zatevr primorskih neodređenih Italija-
Tržaške vesti.
Včerajšnji shod za italijansko vse-grajalci Korberjevi. Nemci levice zavračajo krivice. — Omenivsi, kako si je Pilat, učilišee v gledališču Politeama Kossetti. kar zaporedoma g. ministerskega predsednika ko je, v strahu pred razjarjenim ljudstvom, Najprej nam je omeniti, da se trgovci niso
HOV. <3.« se v teh dveh skolijah kore- jn oporekaj0 najodločneje temu, da je bilo izrekel grozno sodbo, pral roki, pravi praški prav $j8to brigali za poziv laške kamore, nit«. •• !:.;,<vi vsaka sled slovenskega je- res povoda in vzroka za take grožnje. Mej list: »Odpuščeno nam bodi, ako primerjamo „aj ZHprejo svoje prot^ijalnice že ob 11. uri
vzvišeno s profannim, ali ta pririor s Pilatom zjutraj, temveč so jih imeli odprte, kakor po nam prihaja na um, kadar seje kakov poskus navadi. Sam »Piccoloc, ki je k temu po-
zi ka v riinsko-katoliških eerkvah ter da	tem, ko so Nemci na levici iritirani in dajejo
se uloži mlloeen protest proti naši stari	Korberja svoje ukore, se pa Nemci konser-
, - i i: i •	vati v ni ii naziranj bližajo menenju Korberje- za sporazumljenje med Cehi in Nemci zopet	zjVal, se ni držal tega, temveč se je n. pr.
praviei. >iovensKi i*ia«ro]]ski masi.	j j •> - , > * *
. . . ..	verati in mu dajejo ume*i, da bi oni even- razbil. In ko se potem obračajo z ape-	v tratmvavski čakalnici blizu Chiozze pro-
j« tnu-j n.i.-a najno\eja senzacija,	tuejno fltali na njegovi 8trani, ako bi hotel j lom do — Čehov, naj pomanjkanje vsake	dajal »Piccolo« do 21/. ure popoludne, ko
ki poi i u mi ja letošnje ! »ožimo darilo na-	reg 0j>ravjti delo »rešitelja države« s poruše- spravljivosti na strani Nemcev sanirajo —	je bil shod dovršen. Ko pa je prodajalka
seinu izmučenemu in proganja nem u. a	Djem sedanjega parlamenta. Čehi z novo kapi t učijo!!	zapazila, da prihajajo prvi udeležniki shoda
vzli<- temu tako vernemu narodll slo-	Mej glasili te vrste Nemcev je postala S to primero je res vse povedano in	doli po Acquedottu, zaprla je v vsej naglici
ven-4 mu in hrvatskemu v Primorju!!	posebno glasna že poprej imenovana dunaj- drastično. Nemci stavljajo naravnost blazne	okno, da ne bi videli ljudje, kako se sam
eudiiuo <lt <o <e na tike	* Reichsvveh r«. Dan za dnem prinaša zahteve, v katere Čehi seveda ne morejo privoliti,	»Piccolo« ni držal svojega poziva. (Žid je
. ii-	uvodnike in situvacijske slike, v katerih ako nočejo biti narodni samoubijalci. Potem	/jtiif pa Jeni ga kamor hočeš! Op. ured.)
kon'k' " Ijunje. ki stoje pod vpil-	jemye g Korberja v svojo zaščito in dokazuje; pa si vlada in Nemci perejo roke: mi	Sj^r bi pa tudi bilo zastonj, ako bi bili tr-
vom Zid»»v' in iramasauov; vprašamo pa	U|ega poštene, dobre namene, njega pošteno nismo krivi, saj smo ee hoteli sporazumeti!!	govei zaprli svoje prodajalnice; oni in njih
kap i tel ja v 1'rstu
m
poreeil. Škofa voljo, da bi se parlament povrnil sebi in
Deželni zbor. S cesarskim patentom uslužbenci bi itak ne mogli, tudi če bi lio-
Flappa. kapitularnega vikarja Petronio svoji nalogi
od 12. t. m. so .*=klicaui deželni zbori : Zgor- teli, udeležiti se shoda. Naznanjeno je bilo
konerno rimsko-katoliško sveeenstvn Seveda doleta list vsaki hip malheur, da	Dje.Avstrijski Solnograški, Moravski, Slezijski,	namreč, da shod prične ol> '/t uri po p«»-
vmes nehote preklinja tudi njega, katerega je	Goriški na 27. dan t. m., Češki, G»liški	ludne ter da se odpre gledališče ob 11 lj±
hetel blagoslovljati.	in Štajerski na 28. t. m.; Nižje-Avstrij-	uri. V resnici pa so odprli gledališče že pred
Tako je pisala >Reichswekr« te du; ne-	8ki io Kranjski na 30. t. m. Sklicani	lf. uro zjutraj, ter je - bilo isto ob 11. uri
kako takole: Pihali so in pihali (Nemci z	„j^ tf,rej : Bukovi uski, Dalmatinski,	že napolnjeno s tistim občinstvom, katerega je
Na 1 'rim-»r-kern je torej res: pastirji so levice namreč), naskakali iu naskakali, dokler	Istrski, Koroški, Tirolski, Tržaški	kamora hotela imeti na shodu. Ergo: to ni bil
zapustili ovee, a ovce si iščejo noviu se ni država ponižala pred diktaturo parla-	j„ Predarlški.	nikak jav^n sh«»d, temveč V resnici shod za
italijanske nar<»dn<»sti : kako vršite Kristovo poslanstvo nasproti svojim slovenskim in krščanskim < »veieam'!! -
Deželnim maršalom na Češkem je ime-	povabljene, oziroma (v tem slučaju) k o m a n-
novan knez Jurij Lobkovic, visoko čislan od	dirane goste, kar zopet dokazuje naj sijaj-
vseh čeških strank, njega namestnikom pa	neje, kako se kamora boji javnosti ! Glavni
dr. Albert Werunsky (Nemec).	komedijanti so dobili prostor na odru, v
Protinemške demonstracije Po-	gledališču oa so bili oni, kateri so morali
stonj, kajti razrušeni stebri ne morejo viseti j ljakov. Cesar je vsprejel v avdijeoci na-	ploskati kamorističnim komedijantom. Si<ier
Izjava. Preieli smo in objavljamo: v zraku, ampak so Bledili zakonu teže in so mestnika Gališkega, grofa Pininskega, kateri	ni bilo takrat, ko uatop v gledališče ni bil
Slovensko dijašivo v Pragi sklenilo je na padli in se zdrobili v ruševine, potegnivši za mu je poročal o proti nemških demonstracijah,	več dovoljen, isto niti še popolnoma na-
-ahodu <:ic 11 grudna 1901. enoglasno priob r*eboj tudi uslavo. Sedaj vidijo Nemci v strahu, Cesarje obžaloval demonstracije in je zau-	polnjeno, kar dokazuje tudi to, da so tudi
pastirjev .
Kako dohro-došliro naj napravijo Slovenri in Hrvatje tržaške škotije svojemu novemu škofu Flappu...?! Naj pazijo v Ki mu!
meutarne manjšine, dokler ni legitimna večina padla in žnjo tudi — pravo večine! Sedaj pa bi isti liberalni Nemci ho-hoteli zaustaviti razsuvanje ustave, da bi zavladal zopet nemški liberalizem. Ali za- j
čiti sle.leče v odgovor izjavam dunajskih ] da niso porušili le prejšnje \ečine, ampak svojih tovarišev: Slov. dijaštvo v Pragi sku- j tudi isto ustavo samo, k' je kar prikrojena šalo je po svoji moči podpirati velikausko i na njihovo telo.
---------Dobro ! Sama gola in britka resnica. A
mu prinaša kaj glasu o us<*ii onih, ki so mu bili toli pri ficn. Lahko je torej uiueti njegovo razburjenje. Kar dočakati ni mogel tre-
notka, ko bo mogel prečitati listek____ Sle<l-
njič je veu«l:sr n e! ugoden trenotek, da je čital: »ll -dite jH>toiaženi ! Komte*a je rešena. Držite se teh tolovajev, d >kler ne do-sj>ete žnjimi do Avignoua, kamor so namenjeni. Tam vas bo videl tudi vaš — za ščitnik !<
Prečitavši to sj»oroČih». je Kdvard sklenil roki v molitev... Duh mu je bil zopet okrepljen... dvignila mu ga j« nada, da bo skoro z <p< r videl — komteso. Čudno, v tem hipu mu je bila prva misel komtesa in zdelo se mu je, kakor da mu spomin na Lavro po-biedeva. Kakor da m- mu prijateljic* iz otroških let <> imika od srca. kakor da so začele nekako odjenjavati vezi, ki j;h je toli bajno plela ne !< lžna, prva ljul»ezen med njim in Lavro. ..
No, prepustimo z:i f-f-daj Edvarda njegovi usodi in njegovim — čutstvom in sjHtmnimo se zopet nje, katero smo zapustili v obu j nem |>oložaju, v n«opisnih duševnih mukah! Oglejmo
si, kaj te ;e mej tfm godilo z — Lavro. * *
*
(Pride še.)
sedaj vprašamo: ni-li bilo na tistem spisu, ki je kronal delo in napore za ponižanje države pred diktaturo objestne manjšine, rnauj-šine, ki je porušila večino in žnjo tudi ma-joritetni princip, neizogibno potrebni za parlamentarno življenje; ni-li bilo na tistem spisu, ki je nemški razsajajoči manjšini pripomogel do nenavadnega triumfa iu je parlamentarni revoluciji prinesel najsijajnejo zmago — ni-li bilo na spisu, s katerim so se odpravile jezikovne naredbe za Češko in Moravsko in je bilo narodu češkemu odvzet košček z muko pridobljenega prava, ni-li bilo na tem spisu tudi znamenje — Korberjevo ? ! Če je bila torej kapitulacija države pred revolucijo manjšine zločin na ustavi — potem je bil na tem zločinu udeležen tudi Korber! In če je v tej kapitulaciji vir sedanji krizi, potem je tudi sokrivda g. Korberja dokazana jasno in eklatantno! Tu ne pomaga uič: kdor se zgraža na se danjem kaosu in obsoja one, ki so ga zakrivili, izreka obsodbo tudi o gospodu Korberju.
Včerajšnja »ReiciiB\vehr« proslavlja zopet Korberja kakor nekak fenomen med dr žavniki sodobnimi. Drugod so parlamenti le
kazal, naj se ukrenejo najstrožje odredbe, potein še dovoljevali vstop, ali pri [»ostra n-da se nadaljnje protinemške demonstraeije ski h vratih iu le onim, ki eo imeli — preprečijo.	bele listke!! liarvane listke so imeli
V Galiciji se bojkotirajo pošiljatve iz namreč zastopniki laških društev in korpo-Nemčije, posebno iz Prusije; prospekti in racij, bele pa klakerji, t. j. taki, ki so luli ceniki, ki dohajajo od tam, vračajo se z od kamore najeti za ploskanje. Kdor bi vse-opombo: »Se ne sprejme radi obsodbe za jedno ne hotel verjeti, da je bil vstop v dogodke v Vrešenu.«	! gledališče prepovedan zato, kar je kamora
Poljski dijaki na berolinski univerzi so hotela tako, da si isto ni bilo še napolnjeno, demonstrirali o predavanju zgodovinarja prof. prepriča se, ako čita poročilo v »Piccolu«. Schiemanna.	I V istem j»oročilu lahko najde, da je pred-
Kulturna sličica iz Italije. Te dnijsednik zborovanja, predno se je isto otvorilo,
je italijanska komora v Rimu razpravljala o gospodarskih odredbah, katere bi bilo ukreniti za južni del Italije. V razpravo je posegel tudi znani socijalist Ferri, ki je predlagal, naj bi se v to potrebni denar pridobil s tem, tla bi se skrčili nepreduktivni izdatki, to je : civilna lista kraljeva in pa troški za vojsko. O tej priliki je Ferri podal nastopno sličico o razmerah v južni Italiji: Tu je dobiti le oaze poštenja in nepoštenje je kuga, kateri se morejo upirati le sila redki značaji iz dijamanta.
Te besede so provzročile silen hrup in od veeh strani so hrumeli protest:, ki niso dali govorniku dalje govoriti. Vendar pa ostanejo menda te besede — resnica. V južni Italiji je neopisna mizerija ! A ljudje, ki ječe pod težo gospodarske mizerije, navadno nimajo posebno odporne sile nasproti vabi ^a
v nadlego vladam in sleherni minister se kar — nepoštenje.
naprosil reditelje, naj pozo vej o občinstvo, ki je še v atriju, da vstopi v dvorano. V atriju pa ni bilo nikogar. Ako je predsednik {>o-zival, n:«j vstopi občinstvo v dvorano, je znamenje, da je bilo tam še praznega prostora. To bi bilo glavno, kar smo hoteli omeniti ; o mnogih lepih — frazah, ki so se govorile na shodu, hočemo govoriti posebej. Dodati nam je še, da se je {»o Ac<piedottu sprehajala precejšnja množica radovednega občinstva, kar ni v Tistu pač nič nenavadnega. Med tem občinstvom pa je bilo tudi mnogo »finih gospodteen«, oziroma »dam« jako sumljive provenijence, katere so inenda v zadnji vrsti poklicane za tako vzvišeno kulturno gibanje, s čemer pa nočemo reči, da bi jim bilo morda neprijetno, ako bi došlo v Trst lepo število laških visokcšolcev. Ali značilno je, da je camorra mobilizirala tudi ta — tabor. Sapienti sat!	.
Po shodu demonstriralo je po mestnih ulicah par stotin demonstrantov (glej »Pic eolo« !) < Mičinstvo na Ac<juedottu pa je mirno gledalo to ponesrečeno demonstracijo in mu ni bilo niti na kraj pameti, da hi se istej pridružilo. Dokaz torej, da je bilo tam res iz gole radovednosti.
KoiK'do konHtatujemo, da so bili socijalisti oficijelno zastopani na tem shodil !! Moralo iz tega fakta za slovenske socijaliste hočemo izvesti jutri!
» s šibami, s škorpijoni naj bi nas tepli H Včeraj je imela tu zborovanje zveza okrajnih bolniških blagajn. Na zborovanju je bilo 18 slovenskih oziroma fhrvatskih odposlancev, s j»a laških, torej so imeli naši prav polteno vočino.
Na dnevnem redu je bila tudi neka jako važna atvar. Blagajna v laškem Tržiču je tako srečno — dogospodarila, da si ne ve več {»omagati drugače, nego tla prosi zvezo z.t brezobrestno posojilo 4<M>0 gld.!
Lahi so bili seveda za to, da se prošnji ustreže. Tu pa se je dogodilo nekaj neod-pustnega, možnega le pri nas Slovencih in ob naših razora ni h razmerah, ko smo zgubili že vsaki zmisel za svojo korist in za j>otrebo obraml>e. Dvignil se je namreč zastopnik neke blagajne na Gorenjskem in se je v »imenu h u man i tete« pridružil želji Lahov!! Ljubljanski odposlanci so po vsej pravici ofiorekali taki humaniteti, češ: kako prihajajo druge aktivne, ker raeijcnalno vodjene blaga ne do tega, da l>odo morale prispevati,
način — soditi mrtve, kaže le svoje lastne
poživinjene nagone, ki celo pred veličastvom smrti odrekajo dolžno spoštovanje! A ti de-monstrantje pred obličjem smrti niso pokazali
sante. Ob aretovanju se je uprl redarjem in
začel tudi njih žaliti. Rabiti so morali silo, da so ga odveli v zapore.
Ukradene vreče. Ivan Tassen,
le svoje }>odivjanosti, ampak tudi propalost, stanujoči v ulici delle Ac<iue, je ovadil na
družbe, v kateri živijo ter moralno propalost onih činiteljev, ki so krivi na taki grozni demoralizaciji. Da, da, to so nasledki onega strupa, katerega dan na dan infiltrira 'brezvestno židovsko časopisje v ljudske mase! To so sadovi camorre. ki se more vzdrževati le s tem, da neti zle instinkte v ljudstvu in ki neti sovraažtvo na vse strani, da s tem pozornost tržaškega ljudstv odvrača od svoje sebične in izmozgovalne politike. Kaj briga kamom, ako ljudstvo moralno propada, samo da si ona pri tem polni nenasitne žej>e in iz-
policijo, da so mu nepoznani poštenjaki ukradli sto praznih vreč.
Draibe premičnin. V torek dne 17. decembra ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : Barkovlje 249, hišna oprava; ulica Stadion 4, hišna oprava; ob 12. uri in pol ul. Insti-tuto 7, hišna oprava; ob 10. uri: ulica Punta del Forno 2, hišna oprava ; ob 12. uri ulica Fontana 10, hišna oprava; ob 10. uri Kjadin 7i>4, hišna oprava: ob 11. uri in pol
sesuje isto fanatizirano ljudstvo. Naj žalost« 1 ul. g. Nicolo 11, oprema v zalogi ; ob 10. uri nejše na vsem tem pa je dejstvo, da je tudi : jn p0l Zagata del Moro 6, hišna oprava; ob ifevestna laška duhovščina v zvezah s toka- 2. uri pop.: ulica Conti 3, hišaa oprava; moro. O, da: dva tisočletna k a mora dozoreva 11. uri: ulica Forni 7 a in ulica S<juero
Nuovo 4% bicikl, tapecarijska oprema in potem bistvo: ob 10. uri: ulica Belvedere 23, hišna
kaj lepe sadove !
»Apel do slovenskih src«. Pod
naslovom smo priobčili pred par dnevi do- oprava, ob 11. uri: ulicj pis rodoljubne gospe, s katerim je isla pozi- hišna oprava; ob 12. uri: vala naša pevska društva in druge prijatelje bicikl in prepisovalni stroj; ob 10. uri: ul.
Molin Grande 10, hišna oprava.
Vremenski vestnik. Včeraj: toplomer
Spise bodo ocenjevali posebni ocenjevalci. Ocenjena spisa bosta last * Zaveze * in izideta kakor III. in IV. zvezek »Mladinske knjižnice«.
V Ljubljani, dne 6. dec. 11)01. Vodstvo »Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev«.
Tajnik :	Predsednik :
Drag. C e s n i k.	L. Jelen c.
Brzojavna poročila.
Državni zbor.
DUNAJ 15. (B.) Prihodnja seja gospodske zbornice bo dne 20. decembra. Kakor prvi predmet dnevnega reda bo proračunski provizorij.
Vojna v južni Afriki.
LONDON IG. (B.) Glasom nekega sporočila iz dežele Zalu, zadrževanega od cen-i zure, je bil burski poveljnik Louis Botha v ! neki bitki pri Lunebergu nedavno temu i resno ranjen na levo nogo in sicer pod ko-
del Bosco 30 j ^eaora- Zajetju da je ubežal s tem, da se je
ulica Media 10,
slovenske pesmi, naj se naročajo na skladbe pokojnega Hr. Volariča, ki jih je izdala in založila udova istega, nahajajoča se sedaj v ob 7. uri zjutraj 7° 0 ob 2 5 uri popoludie
110.3— C.° — Tlakomerob 7. uri zjutraj 758.4 — Danes plima ob 10.6 predp. in ob —.—
žalostnih gmotnih razmerah.
Na ta poziv smo dobili več dopisov, v katerem dopisniki tožijo, da bi se radi naročili na te skladbe, a jim ni znano, kje popoludne. stanuje gospa udova po pok. skladatelju, torej tudi ne vedo, kje naročiti skladbe. Nadalje
skril v grmovje. Sedanje bivanje njegovo, da ni znano niti njegovim prista!em.
Velik štrajk železničarjev. BARCELONA 16. (B) Kakih 10.000
železniških delavcev je stopilo v štrajk. Kreeansko vprašanj e.
RIM 15. (B) Agencija Štefani javlja :
radi tega. ker je neka blagajna slal>o	.....
,.,,,•..«• „ - • u..„	pravilo, da lim ni nič znano, koliko je zvez-
goepodanla!! Izjavili so torej, naj se blagajni	r ' -J j	J . . J	(
v Tržiču dovoli le 2<HM) gld. posojila in proti
pop.; oseka ob 4. 4S predpoludne in ob 5.30 1>anes predpoludne ie bilo posvetovanje poslanikov Anglije, Francije in Rusije pod predsedništvom ministra za vnanje stvari, Prinettija. Predmetom posvetovanja je bilo krečansko vprašanje, izlasti pa podaljšanje
kov; in slednjič ne vedo niti cene teh
skladb! Z jedno besedo: nič. Naši dopisniki
nas prosijo potrebnih pojasnil. A ker tudi
mi nismo informirani o tem, prosimo g.o
. Zmagoslavo, naj bi ona ugodila občinstvu m mišljenju v dv, tabora in je liberalna sku- _ ^ ljieiJ
oine glasovala z Italijani!! Tako postopanje	, . ..*
Vesti iz Kranjske.
♦Potrjen deželni zakon. »\\'ie- pooblastil princa Jurija.
primernim obrestim.
Ta predlog pa je padel, ker so se bili naši tudi o tej priliki razdelili po političnem
ner Zeitg.« poroča, da je cesar potrdil v deželnem zboru kranjskem sklenjeni zakon
Odpor proti nemškemu šovinizmu.
VARŠAVA 25. (B.) Sporočilo ruske
glede preskrbovanja Postojne s pitno vodo. j brzojavne agenture). V sled se Janje agitacije
proti Prusom nočejo ruski poljedelci, kate*
pine glasovala z Itali ani!! Tako postopanje se nam kaže v tem grši luči. ko so se zastopniki vseh slovenskih in hrvatskih blagajn Primorja izjavili za stališče ljubljanskih odposlancev.
Ali so se morali Lahi smejati ! — Ne s šibami, ampak s škorpijoni naj bi na> tepli drugorodci in vladni zistem. ker bi |»otera morda vendar prišli do sjn>znanja, kam nas dovajajo naše razmere, in pa do usmiljenja do lastnega nar<»da in njegovih interesov!!
Gospodom pri »Slot. Narodu« in »Slovencu« bodi j«»vedano, da j h za danes pustimo prav lepo pozdraviti«, kakor treba med dobrimi starimi prijatelji, in jih prosimo »za zamero«. a*o daaes ne moremo vračati milo za drago. V zameno za »trakuljo« in »ofelijo« pride od naše strani argument, kajt : variatio delektat.
V inei dvatisoeletne kulture. Poslanec ržaške }>ete kurije, dr. Atilij H >rtis, je nedavno temu rekel v državnem zboru, da Italijanom ni treba še le dokazovati svoje kul-U're, ker i-*to itak že vsaki vsaj na pol izobražen: vili in pn poznava. Pop >lnoma res, g. Attilio: to kulturo je ne le videti, ampak tudi občutiti jo je. ker ti za marsikaterim oglom sili v nor njen — s tn r» d ! Da se jo bo še bolje videlo in pripoznavalo. podijem<> tukaj J
Književnost in umetnost.
| rim so nemški trgovci z mlekom nasvetovali, naj maslo in sir izvažajo v Nemčijo in ki so
O tej priliki si ne moremo kaj, da ne' bi zopet opozarjali na pomanjkanje zmisla	<*U0 Vadiš \ — Ta veliki Sienkieuičev ' *e naročili stroje za pripravljanje teh produk-
za koristi reklame med našim narodom. Ko- roman izide v »Goriški tiskarni« A. Gabršček tov, ni več vedeti o nemških kupSevalcih in l.ko naših podjetij bi bolje vspevalo, ako bi za novo leto. Obsega nad 40 tiskanih bo vrnili naročene stroje, se podjetniki, oziroma (v knjigotrštvu) zala- pol. Cena 3 krone, po pošti 20 Bt. več. — -
gatelji nekoliko več brigal! za reklamo! Mir- Življenje prvih kristijanov in njih muke pod )(ICIC)CX)C)CXXIC)CXICIC)OC
sikdo se sploh ne briga za reklamo, dragi	okrutnim Neronom je pisatelj naslikal
pa objavljajo |k> jedenkrat in s tem mislijo,	tako živo, da čitatelj sledi pripovedovanju z
da so napravili že dovolj ali morda še pre-	največjo napetostjo do konca. — Ta roman
več. Če kje, velja pusebno tukaj izrek : po-	je jako pripraven za novoletna darila, magaj si sam in Bog ti pomore!! ! »Knjižica za mladino«. — Urejuje
»Kolo« v Skednju. Pišejo nam: Vče-	Engelbert G a n g 1, izdaja »Goriška tiskarna«
raj je bil močen oddelek »Kola« v Škednju	A. Gabršček v Gorici. - Snopič 25. Pro-
v društveni gostilni. Gostilna je bila že pred	daJn:l cena 1 krOQa-
prihodom »Kola« natlačeno polna in se je	Pred nov,m ,etora izitle ta nova knJ^a
zahvaliti le prijaznosti domačih gostov, ki so	za našt> mladino. Obsežna bo 14 tiskanih pol
drage volje dali prostora »Kolu«. Zbor je	na lePem papirju in bo trdno vezana, sledil zboru in ploskanje je bilo nepretržno, Vsebina: 1. Pesmi Marice Strnadove
dokler ni prišla ura ločitve.	(tri)- — 2. Kratke povesti. Poljski spisala
Med domačimi gosti je bila tudi družina	Tereza J«dwiga. (Vseh je 25). — 3. Pesmi
nekega Nemca, Dunajčana, ki je bil ves	Frana ŽSl,rja (oscm)- — 4- ('rtice- Ceški
oduševljen in je glasno izrekal svojo hvalo	opisala E. Krasnohorska. —5. Pesmi Engel- Jf Konkurenca nemogoča, ker je blago
in pohvalo	l>erta Gangla (šestnajst). — 6. Črtice iz živ-	• lx Prvo roJce'
Ob tej priliki se je prodalo tudi za 3	l)enja cesarja Jožefa II. (vseh je 42).
krone kamenčkov za »Narodni dom«.
» Kolaš«.
Drobile vesti. Povožen od tramvaja. Včeraj zjutraj je voz tramvaja povozil v ulici Torrente 6il-letnega kmeta Ivana
To jako bogato, zanimivo, poučno čtivo je izbrano za mladino do — desetega leta.
Knjiga je jako primerna za — novoletno darilo.
Cena posamičnim izrisom po 1 krono
X
x
X X X X X
i X X X X X X X X
xxxxxxxxxxxxxxxx
5 MIZARSKA ZADRUGA 7 GORICI
^T	z omejenim jamstvom
XX naznanja slovenskemu občinstvu, da ^^	je prevzela
* pryo slo?, zalop piliva
iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici
Antona Černigoj-a
Katera se nahaja
v Trstu, Via Fiazza vecchia (Roaario) št. 1.
(na des11* strani cerkve st. Petra).
X X
S
X X X
s
PRVA TOVARNA
za
mal prinos k neštevilnim dokazom o tej pro- ,Jurišiča iz Kopra Ubogi mož se ni mogel o Je tako n,zka'	ne moremo misliti niže.
sluli kulturi.	pravem času izoeoiti vozu. Prvo pomoč je i Podobne knjige eelo večjih narodov sove-
pravem Času izogniti vozu. frvo pomoč je Na-^iin čitateljem je znana ona rodbinska dobil na zdravniški postaji, pozneje so ga
prepeljaljali v bolnišnico.
Nenadna smrt. V hiši št. 6 v ulici Pozzachera, je stanovala priletna ženska Ma-
traged:ia, ki se je izvršila v našem mestu med zakonskima Ligoj in dokončala minoli teden se smrtjo Josi p i ne Lagoj. L-igoj je namreč svojo soprogo iz ljubosumnosti se-demnaj-itkrat zat>odel in se j>otem. iz obupa, vrgel iz četrtega nadstropja ter obležal mrtev na licu mesta ; njegova soproga pa je osem dnij /.a njim r.mrla vsled dobljenih ran.
A o'i tej priliki se je dogodilo nekaj, kar je jako karakteristično za tržaško kulturo. Truplo nesrečne Lagoj je ležalo na mrtvaškem odru v mrtvašnici mestne bolnišnice in zijalastega ljudstva se je kar trlo. kakor je tuže navada ob takih prilikah ! Tuje namreč Ijudij. ki ob takih senzacijonelnih nmorstvih kar oblegajo mrtvašnico, a ne z namenom, da bi blagoslovili truplo in pomolili za dušo pokojnega, ampak iz gol«* zijalosti. Tako je mnwž;«^a vrela gledat tudi uesreČno Lagoj. In ker je i>i;a ta maožica se svojimi simpatijami na strani pokojnega ubijalca, je ob njenem pogrebu prirejala gnjusne demonstracije ter ce!o pljuvala na krsto pokojne Lagoj. — Demonstrujoča sod r ga je menda se svojim postopanjem hotela izražati svojo sodbo nad pokojnico. Ali pokazala je le lastno moraluo propalost! Mi nočemo nikogar braniti. Po kajna -ta pred sodn:m stolom V ae več nega in Oa naj ju sodi. Kdor hoče — in še na tak
liko draže.
Ako bo vsaj 800 naročnikov, bo izhajala ta naša »K. za in.« štirikrat na leto ; za samih 1 gld. 00 nČ., da bo stala tako
in ščetke
Sito fl'topli
•ija B »schio. Ker že par dni ni izišla iz svoje j vsaka klWa le 40 n6
»obe se je sosedom to malo čudno zdelo in sumili so nesrečo. Njih sum res ni bil neopravičen kajti, odprši vrata aobe se silo, so našli ženo mrtvo.
Grožnja. 52 letni z;dar Jakob Cjsta, stanujoč; v uliči del Molino a vento, je svoji ljubici. 40-letni Neži J., grozil s smrtjo samo radi tega, ker se ni hotela več povrniti k njemu. Neža je ovadila to grožnjo na policijo, zbok česar so starega zaljubljenca aretirali in odveli v ulici Tigor.
Aretirani vojaški begunec. Včeraj je * ficijal Titz v ulici Gelsi aretiral 26-letnega begunca Ivana Marvina iz Sežane. Marvin je pred časom pobegnil iz vojašnice v Rojanu. Izročili so ga vojaškim oblastim.
Ne igrajte se z orožjem! 16-letni Ivan Pečar iz Kolonije se je igral včeraj z neko staro puško. Puška se mu je nenadoma sprožila in zadela mladeniča v glavo. Nesrečnika su prepeljali v tukajšnjo bolnišnico.
Ne žali! Včeraj so aretivali 31 letnega težaka Dragotina P., ker je p*3val pa-
TRST. - Via 8. Antonio - TRST
(nasproti Zennaro in Gentlli).
Specijaliteta čopičev za zidna dela nepresežne , trpežnosti. Bogat izbor šČetk, strojev za či-Prosimo vse gg. učitelje, da naroči za ž^enje parketov, metelj, metlic, ščetk od perja,
vsako šolo vsaj toliko iztisov, kolikor je raz- j
palic za iztolči prah.
redov. Pa tudi med stariši naj pridobivajo Velikanski izbor rnil, glavnikov, parfumov,
naročnikov. — Ako založnik tudi v tej obliki ne bo mogel nadaljevat , ne vemo, ali pridemo še kdaj do take »K. za m.«, ki nam . bo v čast ter bo Bkrbela za dovoljno množico mladini primernih knjig.
Razpis častnih nagrad. Na razpis nagrad, ki je bil objavljeu v 8 št. »Učitelj- j pkega Tovariša« dne 10. 'marca t. 1. so se ^ odzvali trije pisatelji. Ker pa ocenjevalci niso odobrili nobenega doposlanega spisa, razpisuje
listnic, novčark. rnošnjičkov itd.
Vse po jako nizkih cenah.
V prepričanje se prosi blagohoten obisk.
Aleksander Levi Minil
Prva ln najTečJ* tovarna pohištva SV vseh vrst.	»V
podpisano vodstvo vnovič dve častni nagradi po 100 in 60 K za dva najboljša mladinska ! spisa, obsegajoča najmanje po 3 tiskovne pole.
Spisa morata biti izvirna in primerna otroškemu duhu. Rokopisi naj se pošljejo , predsednistvu »Zaveze« do 15. a p r i 1 a j I. 1902.
Pisatelji naj se ne podpišejo na svoj ro-1 kopis, temveč naj priložijo svoja imena v zaprtem ovitku, na katerem bodi zabeležen naslov dot čuega spisa.
is
rs 1
•J T R S T 5»
TOVARNA:
Via Tesa, vogal Via Limitanea
ZALOGE: i Piazza Rosario it. 2 I (šolsko poalopje) in Via Riborgo it. 21 -MOM-
Velik izbor Upecarij, zrcal in slik. Is-▼ršnje naročbe tudi po posebnih načrtih.	gjv
Cene brez konkurence.
ILOSTKOVAIJ CEVI K ZASTORI II FB19K0 ^ Predmeti postavio se na obrod
ali železnico fi t o	^
mSfSfSfSHS^SfJ^SfS SS&
Mala oznanila,
t*>*l u» rubriko prinašamo oznanila po najnižjih emith. '/t enkratno insercijo *e plaća po 1 nvr. za za večkratno insercijo pa se cena primerno zr.it*.. Cglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po IO gH. ter »e plačujejo v četrtletnih antieipatnih »obrokih. Najmanja objava 30 nvč.
V Trstu.
7alog» likerjev t sode i h in buteljkah.
Perhauc Jakob
Zaloga vsakovrstnih vin in buteljk. Postre/ba točna, cene zmerne.
Nepresorlji> e mrežiee.
v lin*. lim ><M»:nti VIlUb \J» priporoča slavnemu občinstu svoje nepregorljive mrežice irettine> „Meteor" in vse druge priprave za plinovo luć „Auer."
Kavarne.
Anton Šorli
priporoča svoji kavarn »Commercio« in »Tedesco« ki pti fihajali^či Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogi drugi časniki.
Jaz

Oglje in drva.
v ulici ciei Torro štev. 12 priporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga, koka. trdega lena itd. Svoji k svojim !
Muha Josip
Pohištvu.
izdelovalni £ in za loga zaznovrstnega
Prva slovenska
pohištva lastnega izdelka. Sprejemam naročbe po načrtu. Delo fino in trpežno, cene brez konkurence Za mnogobrojne naroči*1 se toplo priporoča svojim roiakom v mestu in na deželi v smislu gesla „svoji k svojim u Andrej Jug v Trstu ulica tš. Lucia 12 ifcdej c. kr. deželne sodiuje.)
Jak. Perhauc
Ulica J-tadion št. 5J0, pe karna in sladeičarna, svež kruh večkrat na dan, prodaja moke. Vsprejema tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna.
Pekarno iit sladčičarne.
H^AJLJ^I Piazzetta S. Giacomo št. 3 (Corso • wllM»OI im« veliko pekarno in sladčićarno. Vedna zaloga vsakokratnih tort, krokandov, konfetov, raznovrstnih sl&dčič v kosih in v fckatljicali, finih hiškotov. različnih bfcerjev in vin v buteljkah za poroke. birme, krste 111 druge slavnostne prilike. Vpakovrcteo, vsak dan večkrat pečen tin in navaden kruh se razpošilja jo j o^oubi in naročilu franko na dom in trgove« m \ razpiodajo. Domač malino vec po nizki ceni.
Stroji in tehnični predrreti
vt-ake vrste iz najtioljsih tovam *e v dobivajo po to \arn-ki ceni v ja'oiri t\r«ike Scbivitz <S;<'omp., inžee nirja Živica v Trstu ulica <Jbega lO nasproti kavarn
Fabris.
Slovenec
priporoča svojo veliko prodajlnico in izdelovalnieo vsakovrstnega pohištva in popravljenje istega po cenah ki zadovojel gotovo vsakega gosta. Za obilne obiske se priporoča Ivan Cink, ulica S. Daniele št. 2.
Trgovina z izsotoTljrnini oblekami.
Coloi*ini Ponte della Kabbra št. 2. vogal ul. Oaianni-Torrente Podružnica ..Alla eitta di
] oridra- z najfinejšimi izdelki v ulici Poste nu 've 3. iBruTi»-rjeva hiša t. Zaloga izgotovljenih oblek za moške in dečke Velik izbor oblek za moške od g. *;JtO do 24. za dečke od gl. 4. do 12. suknene jope v velikem izboru od gld. 3 do S. zimske močne in podsite jope z ^vratnikom od astrabana od gld. 5 — H. ravno take podrite s kožuhovino po gld 12 — Povr-ne suknje v velikem izboru od gld 1H — 32. Jopice za dečke v raznih oblikah in lu»rvah, volnene hlače od cld. 2 ."><> — 4iO, tinejše od gbi. 5 — Velik l\«>t oldek za otroke in dečke od ."{ — 12 let od gld 2J4) — 10. Haveloki za moške in dečke po naj"»žiih cenah. Hlače od moleškina izlodjeva koža! za delavce izgotovljene v lastni predilnici na roko v Kormiru.
Crtane močne srajce za de avce gld. 1.20. Ve lika zalogu snovij za moJke obleke na oieter ali tudi za uročbe na obleke, ki se izgotovi z največjo to< no-tjo v slučaju potrebe v 24 urah. V podružnici v ulici P< -te nuove t-e zprejemajo izdelovanja obleke n >n ter *-e še posebno vdobiva vsake vrste oblek v *azi 'h risanicah in merah za moške in dečke. '
Anion Breščak
v Gorici, Gosposka ulica H. 14 iu ulica
Gospa Ana CsUlcuj!
Prosim, da takoj pošljete sest lončkov Vašega preskušenega mazila za laščo ias na naslov: Gospa grofica Cavriani-Auersperg Grad Gleichcnberg pri Gradcu.
Blag. gospa, Ana Csillag!
Izvolite mi kretom poŠte poslati s povzetjem zopet J lončka Vašega izvrstnega mazila za raš-čo las.	Spoštovanjem
Emilija pl Baumgarten. Stever
Gosjta A >i" CsUlag ! p Prosim Vas, da mi kretom pošte pošl ete en loačck Vaše izvrstne pomade
Ludv. vit. pl Ljebig.
laberec.
Blag. gospa Ana Csillag! .
Vaše znamenite pomade prosi še en lonček
Crof Srečko Conrey, Dunaj.
Blag. A na Csillag '
Prosim Vam. da mi kretom pošte pošljete Vaše izvrstne lasne pomade dva lončka.
L. Schweng pl. Reindorf.
c. kr. stotnika soproga v Pragi-
Gospa Ana ('šiling!
J)u naj.
Od Vas poslana mi Csillagova pomada je izvrstno delovala, in me veseli Vas obvestiti o tem. da siravno sem jo malo časa rabila. Radi i 'vrstnega delovanja jo bom toplo priporočala vsem prijateljem in znancem.
Adela Sandrock,
gledališka igralka.
Yaše blagorodje!
Uljudno prosim, da bi mi s poštnim povzetjem doposlala en lonček lasnega mazila.
Gvido grof Starhemberg.
Kiiposd.
Jilfitj. f/osjia. Ana < 'sillag!
Blagovolite mi Vašega preskušenega mazila poslati še 1 lonček.
Jaka Glrardi pl. Ebenstein.
Trienl.
Csiltag
s svojimi 185 centimetrov dolgimi Lorelev-htsnn dobila sem jih vsled 14-me-sečne uporabe svoje samo izmijdene pomade. To so najslovitiše avtoritete pri znale za jedino sredstvo, ki ne provzroča izpadanju las, povspešuje rast istih, poživlja lasnik p vspešuje pri gospodih polno močno rast brk ter daje že po kratki uporabi lasem na glavi kakor tudi brkam naraven lesk ter popolnost in ohrani te pred zgodnjim osivljenjem do najvišje starosti.
Cena lončka 1 gold. 2 gld., 3 gld., 5 gld Pošiljam po pošti vsak dan, ako se znesek naprej polije ali pa s poštnim povaetjem povsem svetu in tovarne, kamor naj se pošiljajo
vsa naročila
fin a Csiltag
DUNAJ 1 , Seilergasse 5.
Blagorodna gospa Ana Csillag
J t iina j .'
Na uktz Njfne ekselence jrospe pl. Szogveni-Marich prosim, da mi pošljete en lonček Vašega izvrstnega mazila za 3 gld.
Sprejmite ob jednem zalivalo, (iospa grofinja se je o vspeliu mazila izrazila jako pohvalno.
/ (m I lični m spoštovanjem
Frida Giesa.
komorna gospa Njene ekselence
Blag. gosjta Ana Csillag!
Prosim Vas, da mi pošljete en lonček Vaše izvrstne pomade za lasi
Grofica Vilma Metternich.
Grad Rubein p. Merami. Tirolsko,
Blag. gosjta Ana Csillag
Pošljite mi po povzetju 1 lonček ( sillagovega mazila za raščo las koiega sem že imela.
Spoštovanjem Kneg. Hohenlohe roj. kneg. Solm.
Illaif. ffosjui Ana Csillag.'
Prosim Vam. da mi Vaše slavno znane lasne pomade pošljete še en lonček.
Mejnigrof A. Pallavicini,
A banj Szemere.
fiospa A na ('si flot/.'
Za še enkratno pošiljatev enega lončka Vašega izvrstnega mazila za lasi prosi
Kneginja Karlota Cothen (Anh: It)
IV/š, Iilag. gospa Ana Csillag
Prosim Vas. da mi po poštnem povzetju pošljete še en lonček mazila za lasi.
Spoštovanjem
Baronica Baselli. Enns. \Vestbahn.
Blag. gospa Csillag.'
Slišal sem že mnogo dobrega o Vašem čudodelnem mazilu, vsled česar Vas uljudno, da mi kretom poste pošljete dva lončka.
Vas lepo pozdravlja
Antonija Welonter.
Gorica.
Bekony-Sz. Las/.ld.
Gospa Ana Csillag!
Pošljite mi po poštnem povzetju dva lončka Vašega preskušenega mazila za lasi.
Grof Em. Esterhazy star.
I 'aše ltlagorotljr !
Pošljite nd po poštnem povzetju en lonček Vašega preskušenega mazila za lasi.
Grofica pl. Wurmbrandt.
Birkfeld.
Blagorodna gospa Ana Csillag!

Prosim, tla na spodnji naslov blagovolite po slali za ekselenco gospo grofico Kielmansegg, namestnico na Duuaju, Gosp. ulice •», .'> lončke pomade po 2 gld. za ohranjenje lasij. katera je izkazala dobre vspehe.
Spoštovanjem
Irma Pletzl.
komorna gospa Njen. ekselence.
BI
Po nizki ceni.
Via Jfuova, nasproti lekarne Zanetti.
Velikanski izbor
naočnikov in malih očal najnovejše
in najmodernejše oblike
z najbolj čistimi lečami iti od pravega kristala o n:k«ljnast h, jeklenih, zlatih in slehernih okovih, zdravniško predpisani od no. naprej.
Velikanski izbor daljnogledov "•B
za gledališču, kraje in morje z akromatičrai lečami, kakor tudi barometrov, termometrov za meriti vročino človeke ali zraka «>d ."».'» n ve. naprej.
Izbor povekševalnih leč in velikanski izbor modernih lorinjet (očala v. rocem za ženske) od 1 gld. naprej.
Prodaja na debelo razprodajalcem. C-ne jako ugodne. — Sprejemajo se poprave.
Za večjo ž« lezninsko trgovino išče se
spreten knjigovodja
ki mora hiti popolno vešč slovenske in nemške korespon lence m ima primerno izol>r»ze-va I n ost. Oni ki so 7e službovali v enaki trgovini imajo prednopt. S spričali opremljene ponudbe v kterdi naj se stavi tudi zahteva plače, j« pošiljati pod naslovom »Paromlin« Cel i e.
V najem
se oda gost lno s prenočišči z dotičnim dovoljenjem ( lekret'im\ vred. Hiša je nova in ee nahaja pri novem železniškem kolodvor« v Kopru.
Ponudbe naj se pošljejo na g. Antona Valeutič v Kopru.
^.t. .'J čisto novd
iz tovarne Wiese
se radi posebnih okolščin proda zelo pod ceno. Ponudbe pod ..Blagajne" poste rest. Trst.
Železna blagajna
Prvo primorsko podjetje za
razpošiljanje i« prevažanje pohištva
Rudolf Exner
Trst. -- Via Squero uuovo 7. — Trst.
Telefon &47.
Specijalno bavljenje za inmagaciniranje pohištva. Pa kovanje vsake vrste se izvrši na najboljši način in po zmernih cenah. N:».!v'a-dauje in prevažanje pohištva po železnici in morju v vse kraje tu- in inoremstva kakor tudi iz hiše v hišo po celem mestu ali okolici s patentovanimi vebkimi vozovi najnovejše konstrukcije.
Sprejemanje posameznih kovčekov, zabojev, košev itd. za inmagaciniranje.
Sprejemajo se pošiljat ve vsake vrste in kamor si bodi.
Odlikovan a <lvpini /hitim! in bronastimi kolajnam i
FRAN HLAVATT
ulica Giulia št. 1 A.
Obuvala po angležkem in francoskem vzorcu izdeluje po meri cenj. damam iu gospodom kakor tudi za otroke. Delo
O I
okusno in trpežno. Popravljanje starega obuvala- ^fi
rxxxxxxxxxxxrs
Fran Wilhelm°v o
- - %	• • «*>• V • v
odvajajoči cajx
od
Frana Wilhelm
lekarnarja c. kr. dvornega zalagatelja
NEUNKIRCHEN (Spodnje avstrijsKo.)
Se dobiva v vseli K-karuali v vitku po '1 K. avst. velj.
ZALOGA DALMATINSKIH VIN
iz lastnih kletij in
ISTRSKI TERAN.
ki se toplo priporoča <lriižiu:im. irosp krrmar-jt-ni in restavraterjeni.
Simeon Pavlinovič. ul. Chiozza 11.

3van Angeli bankeunion
ulica Canale 5	y j; \{ sTLT
VetturiDi n a v zslogi v veliki ;«l>eri pohištvo vseh #!< gov ta vs-itk »tan ocl najboljšega izdelka V ritlegi ima : podobe na platno in >ipe. ogledala, žime C7aa'n« . r»7iie tspecarije itd. I>fcje tudi n« obrok.
Nova čevljarnica f^^ŠS
ulica Giulia -t. 3. \ t-lika zaloga obuvala vsake vrste lastnega izdelka za «io>ke. ženske in otroke. Blago kakor: podplati. usn;e in pripadki so iz najboljših tu-in inozemskih tovarn. Iz\-r>uje točno vsako naroč-bo j«o &ieri in oajnovej-i modi. Vsaka poprava se dogotovi v istena dnevu tene brez konkurence. Kože v vseh barvah.
Proti
trgovec z jedilnim blagom v Trstu,
Konrad Jacopich
Piazza Barriera priporoča svojo zalogo jestvin. kolo-niialij. navadnega m najtinej«era olja, najfinejše te-pteaiDe, nmdaJje moke. otrobov, žito, ovsa itd. po jako nizkih cenah Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobno. Ceniki franko
Prodaja vina „Ai Maestri"
v ulici Valdirivo št 17. klavnemu občinstvu se uaz-nanja. <la se od dane» naprej točijo sledeča vina: refe^k črn po tč nove'., l*-la rebnla iz Brd po Liovč. Za družine po ugodnejših cenah. Opolo iz Visa po 2S. novč Za obilen obise se priporoča ter že v naprej zahvaljuje.
V«»»k zaiiiore moja vina analizovati in ako jih vcubi ponarejena vdobl Ji«> gld. nagrade.
ii in latari
kakor tudi proti
• - hripi (influenci) - -
naj se uporabljajo edino le
kat ram ne pastilje Havasini
škatljica po 80 stotlnk.
Proti
zagrljenju in grlobolu
se priporoc'ajo
Ravasinijeve pastilje	-
= od ogolnnjcne sladke skorje
škatljica po 60 stotink V dobiva se v
LEKARNI BAVASINI
▼ Trstu, Piazza della Stazione it. 3.
kak.ir tuili v lekarni Picrinla Jeiuoiti, LncUni, Vi J tali A Vanlat>a-«-'>; v lički: lekarna Prudsun ; I Ot.rici lekarna Crirtofoletti in I*.>ntoi»i.
ulica Canale 5
zraven cerkve sv. Antona novega
jo edini tovarnar eopit-ev vs<kli vrst in šretk, nahajajoč se na tržaškem tririi ter zamore konkurirati z vsakomur.
VELIK IZBOR velikih ^četk od grive ali koren ik tudi maldi. Angleške Ac'etke za e isti ti obuvala, neprelomljivi amerikanski glavniki, angležke s'*etke za zobovje čistiti, specijalitete za parfumovanje angleškega in domačega izdelka vse po jako znižanih cenah.
se pe^a z vsemi hanenimi in menjalnimi posli kakor:
a) Vsprejema uplačila na tekoči raču«; ter se o'ir^stMje:
j	Vrednostne papirje:
uo -,,lH0 o proti "> dnevni odpovedi
"" "	1 L>
4	mesečni ..
5
i>7 O - H 9 OII O
_ 3l 0
a o
»	„ \ letni
Napoleone:
po '2	proti 20 dnevni odpovedi
40
Remeljni v velikem izboru, bukove debla orehovina, jelovina, trd les vsake vrste, dogiee za parkete, bukovina, jelovi podovi, držala za Btopnjice.
Cene zmerne.
Viktor Kiklavez
v Trstu Via Fonderia št. 10.
Jakob Jellen
Pekarna in sladčičarna
v Tretu, ulica Sette Fontane št. 13. priporoča 3 krat na dan svež hrtih in velik izbor sladčic. »Sprejema v pecivo bodisi testo za navaden kruh ali sladčice. Zaloga moke iz prvih ogerskih mlinov.
-	I o ->n u
-	4 O
:i mesečni b
Tako obrestovanje pisem o uplačilih velja od a oziroma 2. avgusta naprej.
b) Za giro-conto daje 2a 4";0 do vsakega zneska izplačuje se do 20.000 gld. a cheque; za veće zneske-treba avizo pred opoldansko borzo. Potrdila se dajijo_ v posebni uložni knjižici.
C) Zaračuna se za vsako uplačilo obresti od dne uplačila in naj seje to zgodilo katero si bodi uradnih ur.
Sprejema za svoje conto-correntiste, inkase in račune na tukajšnjem trgu. menjice za Trsu I>una| Budimpešto in v drugih glavnih mestih; jim izdaja nakaznice za ta mesta ter jim shranjuje vrednostne papirje brezplačuo.
d)	Izdaja vreduice neapeljske banke, plačljive pri vseh svojih zastopnikih.
e)	Kupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne papirje ter iztirjava nakaznice, menjiee in kupone proti primerni proviziji.