578
Slovenski glasnik.
rokopis „Nebeške procesije." Kakor se vidi iz dveh razstavek v g. Frankla pismu, zlasti iz poslednje, nadejati se je v primeri z odtisom v „ Čebelici" varijante toli zanimive, da se izplača moj trud.                                                 Jos. Cimpermau.
Opazka ured. Gospod Ulrih nam je na našo prošnjo drage volje izročil ta zanimivi rokopis, katerega hočemo s potrebnim tolmačem o priliki objaviti.
Preširnova pušica nenatisnena do zdaj, a zapisana z njegovo roko slove tako :
Izdajavcu Volkmera fabul in pesem. Slavo sramoti izda čenč Volkmera Murko 'zdajavic; Njen al' apostel bo lakomen Iskarijot ?
Matija Žvanut f umrl je 5. avg. v Trstu v 46. letu svojega delavnega življenja. Matija Žvanut je bil vsestranski omikan trgovec, plemenit rodoljub, velik prijatelj slovenske leposlovne knjige in blag osoben prijatelj mnogim književnikom slovenskim. Bodi mu blag in časten spomin!
Vojteh Ulrih f modroslovec na Dunaji, umrl je letos 6. julija v Kranji. Pokojni je v rokopisu ostavil mnogo liričnih in epičnih pesnij ter tudi dovršeno dramo „Svetoje", o katerej je znan pesnik slovenski rekel, da je po vse originalna, da, celo genijalna. Literarno ostalino Ulrihovo mislijo v kratkem izdati prijatelji njegovi. Prezgodaj ga je vzela smrt!-                                       A. A. P.
Jurčičeva ustanova. Narodna slavnost, katero so 7. avgusta t. 1. v prid Jurčičeve ustanove osnovali notranjski rodoljubi v Logatci, dala bode okolo 600 gld. čistega dohodka. Tako nam poroča prijatelj v osobinskem pismu. V Lipavi se snuje veselica z istim namenom.
Vjekoslav Klale, kr. profesor v Zagrebu, Nikoličeva ulica 14, vabi na naročbo svojega dela: „Poviest Bosne od naj s t arij i h vremena do pada Jajca g. 1528," ki bode 10 — 15 tiskanih pol obsežna do 1. oktobra t. 1. prišla na svitlo ter bode stala 1 gld. do 1 gld. 50 kr.
Velika nesreča zadela je češki narod. Pogorelo je 13. avgusta prekrasno, 1. 1868. osnovano in z ogromno požrtvovalnostjo vsega češkega naroda zidano narodno gledališče v Pragi, katero, do malega dozidano, imelo seje ta mesec slovesno odpreti. Škode je j eden milijon goldinarjev, zavarovano je bilo samo za 275.000 gld. Novih darov po požaru se je nabralo do zdaj uže okolo 446.000 gld. Cesar je daroval 20.000, cesarjevič 5000, mestni zbor praški 500.000 gld. V dveh letih mislijo novo gledališče sezidati.
Nekaj črtic o Rizziji. V predzadnjem ,,Zvonu" omenja učeni in duhoviti kritik g. Levstik, govoreč o vrednosti Kleinmaverjeve zgodovine slovenskega slovstva, nemškega pesnika Rizzija. Dovolite, da objavim o Bizzijevem življenji nekaj črtic. Dvanajstleten deček prišel je Rizzi 1. 1828. iz Kotoč (Kotschach) na Koroškem v Ljubljano, kjer se je učil do 1. 1836. V Ljubljani se je Rizzi učil tudi slovenski ter poznal Preširna osobno. Uže mladenič sprijateljil se je Rizzi z našim pesnikom. Rizzi je v nemškem jeziku pesni zlagal, tudi je več Preširnovih pesnij preložil na nemški jezik, n. pr. „Moč spomina" — „Die Macht der Erinne-rung", „Mornar" — »Der Seemann", ki sta natisnem v časopisu „Illyrisches Blatt" br. 9. in 20. leta 1844. Pisal je Rizzi tudi prav dobro kritiko o Preširnovih   poezijah,   ki je  bila priobčena v ,.Deutsche   Monatsschrift  aus Karnten",