190. številka.
Tt'Čaj XXIII.
„Edlaoat" istlmjji dvakrat nn dan. razun nedelj in praznikov, zjutraj in zvečer oh 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih izhaja oh i». uri zjutraj.
Narvfnitnt znaša: Ohe izdanji na leto . . . gld. 21*— Za aamo večerno izilanje . „ 12-— Za pol leta, četrt leta in na meneč razmerno.
Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe brez priložene naročnine ne uprava ne ozira.
Na drobno se prodajajo v Trstu zjut-ranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč,; ponedeljske popoldanske Številke po 2 nvč. Izven Trata po 1 nvč. več.
(Večerno izdanje.)
GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Tele
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k.
4 nvč.
V edinosti je moč!
Oglasi
se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poalana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd. se računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema iipnmilStvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst.
I redništvo in tiskarna se nahajata v
ulici Carintia Stv. 12. ....................
priivtiifttvu iu sprejemanje hiscrntov
v ulici Molin piccolo štv. .1, II. nadstr.
Lastnik konsorcij lista „Edinosti*
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Novejfie vesti.)
Dunaj 30. (Zbornica poslancev.) Poslanec Sclnvegel je utemeljil svoj včerajšnji pretilog jn o<l ministei'Hkega predsednika zahteval pojasnila .o posledicah gospodarske ločitve. Govornik je vprašal ministerskega predsednika, kako da so ne dogovorile ohe vladi. Dolžnost ministerslcega predsednika je, da odstrani zapreke, ki ovirajo delovanje zbornice. Govornik se je odločno izrekel proti temu, da bi se izvršila nagodim pomočjo § 14. Mini-sterski predsednik grof Thun je na to rekel, da se; je sedanje razmerje z Ogersko moralo ustvariti na podlagi $ 14., ker se preteklega leta ni vsprejel nagodbeni provizorij. Kar se tiče dogovora z ogersko vlado, je isti v prvi vrsti tak, da se novič poskusi dognati nagodbo. Ministerski predsednik je izjavil, da ni obvezan odgovarjati o slučajnostih, ki lahko nastanejo, ako zbornica no reši svoje naloge. Na zbornici je ležečo torej, odločiti o tein, da se ne uresničijo to slučajnosti. (Živahno pritrjevanje na desnici.) Poslanon P rado in Daseinskv sta pov-darjala nujnost predloga Selnvegelnovega. P osi. dr. Gross je rekel, da Avstrijo drži skupaj edino ho dinastični čnt. Posl. Lueger je zahteva! pojasnila glede dogovorov, tičočih se zvišanja kvote. Na to je bil odklonjen predlog gledd objavljenja dogovorov obeh vlad za slučaj, da bi bil parlament nezmožen delovati; nujnost z ozirom na prvo čitanje pa je bila vsprojeta.
Prihodnja seja bodo v ponedeljek.
Illl<lh»|M>sttl iiO. (Poslanska zbornica). Posl. Apponvi jo omenil, da je razvidno iz poročila, ki
PODLISTEK.
Ivan Treven — zlatomašnik.
Pol stoletja ni nič v zgodovini človeštva, ali v življenju posamičnika je to lepa vrsta let. Koliko pa taka doba šteje v zvestem izvrševanju poklica, tove le oni, ki je skušal sam. A kaj znači ta doba v življenju duhovnika, to zopet ve le duhovnik sam. Slavnosti zlatih maš so krčijo vedno bolj in bolj. Le redki so oni, ki so doživeli ta pomembni dan, redki, katerim je dano od božje milosti, da gledajo sad svojega petdesetletnega dolu, svojega truda, ter so naslajajo ob zavesti v toliki dobi zvesto izvrševane dolžnosti. Tak srečnež jo naš blagi in v obče priljubljeni župnik svetoivan-ski, veleč. g. I v a n T reve n.
Rodil se je dne 7. decembra 1H22. leta v Idi "iji na Notranjskem. Oče mu Valentin, gozdni nadzornik, ga je poslal po dovršeni ljudski šoli v Ljubljano na gimnazij. Kakor dijaka imeli so ga vsi radi, posebno pa radi vesele nravi ter zdrave šegavosti njegove. Ker je imel posebno veselje do godbe in petja, je poleg šolskih predmetov gojil posebno klavir, na katerem je že kakor dijak igral nenavadno dobro. Po izvrstno dovršenih latinskih šolah je vstopil naš Treven v goriško semenišče. Tu j ti dobil za sošolce več nadarjenih mladeničev, katerih živita sedaj še dva: Ivan vitez Rev elan te, vpokojeni ravnatelj učiteljišča v Kopru ter Edv. vitez de Maroohini, vpokojeni vojni Župnik na Dunaju. S tema dvema in še z drugimi poprijel se je sedanji zlatomašnik učenja romanskih jezikov, posebno italijanščine in
se je predložilo avstrijskem parlamentu, da je privolila ouejBiuiegtkuIn v to, da se zviša kvota in Ali pa je avstrijska vlada [rtr pogodbeni pogoj, o čemur bločeno ničesar. V očigled take tka vlada ne more več poga-Ministerski predsednik baron ovcTarjal, da so se obema parlamentoma doposlaTa jednaka poročila. Ako izraža avstrijska zbornica v svojem poročilu nado ali željo, da se zviša kvota, sedaj je to samo individuvalno nazi-ranje ali tudi želja avstrijske vlade. Med ogersko in avstrijsko vlado ni nikakoga dogovora o višini kvote.
Hud iiiipo.Htil .'50. Danes je bil končan proces dninarja Mursika in tovarišev radi veleizdaje. Mursik je hil obsojen na tri leta, njegova tovariša Hartmnnn in Kovao« pa vsaki na dve leti zapora.
Steyr 30. V današnji seji upravnega sveta so jo predložila bilanca za pietoklo leto, ki se zaključuje s primanjkljajem v znesku gld. 1,4(U».712. Sklenilo se je predlagati na glavnem zboru, naj se manjkajoči znesek izvzame rezervnemu fondu, ki se s tem zmanjša na gld. 1,021.HH7.
Madrid 30. Več kakor dva tisoč španskih meščanov hoče zapustiti Kubo in Portoriko, da se umakne ameriškemu gospodovalstvu. V Andaluziji jo pripravljeno sedem hatalljonov vojakov, da odrinejo na Filipine.
francoščine, a tudi svojega ljubljenega klavirja ni zanemarjal, in učil se jo tudi na druga godala, tnko, da ga je - dne 24. septembru 1H4H. leta posvečenega v mašnika — poslal tedanji tržaško-koperski škof Legat v Koper v stolno cerkev za vikarja posebno zato, ker je tedaj bilo cerkveno petje v koperski stolici jako zanemarjeno.
Tu so je odprlo mlademu godbeniku polje, kakoršuega si je želela njegova duša. Še sedaj se spominjajo stari Koperčani priljubljenega don Gio-vanni ter trd d, da tacega petja, kakoršuo je bilo tedaj — kapitelj je bil namreč poveril Trevnu godbo ter petje v stolici — ni bilo ne prej in nikoli več poslej.
V Kopru jo ostal Treven 14 let, dokler ni v letu 1KG2. prišel na Rcpentahor za župnika. Kako je tam skrbel za svojo župnijo, vedo povedati še sedaj vedno hvaležni župljani. A ker jo bil preveč osamljen, prosil in dobil je lH7t>. leta župnijo sv. Ivana v tržaškem predmestju. Tu se je začelo pravo delovanje zanj. Ljudstvo se ga je oklenilo pravo otroško zaupnostjo, a on je bil iu jo tudi vedno v dotiki žnjimi.
Koliko jo ta vrli in častivredni mož — seveda zvesto sopomočjo župljanov — napravil v cerkvi! Altarji, zvonovi, lestenc, mogočne orgije itd. pravili bodo še poznim rodovom, da je to cerkev nekdaj upravljal mož, navdušen za čast božjo, za lepoto in umetnost. Poleg teh vrlin, pa ga diči tudi prava, neustrašena, mlade niska ljube zon tlo svojega rodu. Ni je prilike, ko bi ne pokazal tudi z besedo in dejanjem, da je vrl sin slovenskega naroda.
Interpelovali so!
Italijanski poslanci so interpelovali radi dogodkov v Trstu, Nabrežini in Devinu.
Nam se je baviti danes le z dogodki v Trstu, da pokažemo, koliko je resnice na tožbah interpc-lantov in koliko — poezije!
Interpelovali so torej. To jedno treba pripo-znati laški gospodi, da so kaj priročni, ko treba hitro izvrševati zlati rok: reci mu, da ti ne poreče! Kakor hitro se jim zdi, da bi se Slovenci hoteli oglasiti s kako opravičeno pritožbo, kar likratu leži kaka laška interpelacija na mizi pred-sedništva zbornice na Dunaju, To jim je stara tak- , tika, ki jim pa vspeva izborno.
Ko gre za to, da se izkrivljajo vzroki dov/ godkom in postanek istim; ko treba dogodek pred-očati drugačnega nego jo bil; ko hočejo vzbujati" domnevanje, da seje kaj dogodilo, kar se ni dogodilo, ko treba sumničiti nevšečne ljudi, katerih pa ni bilo na dogodkv, ko se hoče zavedenca kazati v luči zavajaloa, žrtev v luči provzročitelja, iz kratka : ko gre za to, da se volk kaže v ovčji obleki in se v ta namen pretvarja resnica in se po?t ivljujo stvari na glavo, tedaj so se laška gospođa vsikdar še dosedaj pokazali mojstru! Tako se niso pokazali baš neokretno šušmarje tudi v zadnji interpelaciji. Storili so res, kar je v človeški moči, da bi očrnili nas iu oprali sebe. Ako pa nam je odgovor vendar prava igrača, na tem niso krivi oni, ampak le — slaba stvar, katero hočejo opravičevati in prati pred vsem svetom.
Povdariti pa moramo, da se ne moremo baviti tu pobijanjem obsežne laške interpelacije, ker
Ko bi ne bil storil nič druzega, nego da je sklenil, da no poj de v pokoj, dokler mu hode le mogoče gibati, in to le zato, ker je gotov, da bi na njegovo mesto prišel naslednik neslovenskega mišljenja, bi nas že to moralo siliti, da o tej priliki, ko slavi svoj jubilej, pridružimo vsem srcem tudi mi svoje prošnje do prestola Najvišega, naj nam Bog ohrani veleč. g. Tre v na do skrajne m o j o č 1 o v e š k e g a 7. i v 1 j o n j a.
Ljubi, spoštovani, oboževani, srebrnolasi starček — Ti, ki si namestnik božji po božji volji Ti, ki si vreden sin svojega slovenskega rodu Ti, ki spajaš v sebi trdno voljo in neupogljiv, kakor kristal čist značaj, z vso milino, kolikor je je le zmožno človeško srce: povoj nam, ali Ti ne po-rosi solza radosti, srečnega zadoščenja in hvaležnosti do neizčrpno Božje milosti, ko Ti bodo nocoj in jutri zvesto udani Ti otroci pokladali v poplačilo prejetih dobrot svoja srca?! Iu jutri, ko bodeš daroval sv. zlato mašo, ko hodeš videl, kako so prihitelo množice od vseh strani, da bi se radovalo s Teboj tega velepomembnega dne iu da bi iz globine duš molile Vsemogočnega za Tvoj dušni in telesni blagor, in ko Ti bodo poklicani predstavitelji naroda svojimi čestitkami izrekali najviše priznanje, priznanje namreč, da si bil vsikdar — mož: ali ne bodeš vsklikal iz vzradošČe-nega srca: Ilvala Ti o Bog in večna slava na toliki milosti!
• Dri, dragi starček, danes Ti spletamo vence iz imortelk narodne hvaležnosti!
l>i nas zavelo predaleč in so to itak temeljito jrjfodi rtu drugem mestu. Ijo par /a nas zanimivejih trditev hočemo položiti tu na rešeto.
Interpelantje pravijo, <la demonstranti niso bili izzvani od nikogar. Tako torej! Cirkusi, plosi, koncerti v hipu, ko so jo rso lojalno prebivalstvo zagrnilo v globoko žalost: to ni hila po menenju gos|>odov nikaka provokacija. Ali ne vodu gospodje, da prava razsodba o takih stvareh ni le stvar patrijotizma, ampak tudi stvar omike, civilizacijo ! Zato pa ni trohalo, da jo človek ravno Avstrijec, da je ene dni spoštoval to žalost, ampak je zadoščalo, da je le civi-lizovan po evropski. A dejstvo, da jo liilo v Trstu, na avstrijskih tleh, ljudi, ki ne poznajo take eivilizaeije, ljudij, ki so seno !<• hreztaktnim, J ampak tudi brezsrčnim vedenjem svojim romali čut-stvovanju someščanov jo liilo menda provokacije dovolj. A gg. poslanci naj se no čudijo, da imamo o njih prav prav — čudne misli, ko jih vidimo, da »ranijo take — neeivilizovnno ljudi.
Gg. interpelantje pravijo, da so demonstrantje razbijali sipe Italijanom in Nemcem. To je prosta izmišljotina: o a p ta ti o h ene vole nt iae — limanioa, nastavljena nemškim po-slaneom. Kajti le resnica je, da so razgraja*'i pazili prav dohro, da so pobijali šipe italijanskim p o d a n i k o m !
Interpolantje pravijo, da se je ve« srd demonstrantov obračal soselmo proti mostni plinarni. Tudi to ni res. Nevolja nižih slojev je obrnena le proti upravi plinarne in datira od tedaj, ko je ta uprava odpustila eelo vrsto domačih delaveev in in jih nadomestila s tnjei, podaniki tuje države, in to jedino zato, ker so menili dotični siromaki o lanskih volitvah, da tudi oni sinejo svobodno izvrševati svoje državljansko pravo in dolžnost, in so v tein dobrem menenju glasovali deloma za slovenskega, deloma za soeijalistiškcga kandidata. Kar opisujejo torej tu gospodje kakor izbruh narodnega fanatizma, ni bilo zopet nič druzega, nego poj u v — lačnih želodcev, naperjen proti onim, ki so odtegnili istim potrebni kruh.
Gg. interpolantje trde najprvo, da je pest tujih zlikoveov hotela omadeževati čast Trsta. »Pest«, so rekli gg. najbrže zato, da bi mislil svet, da jo ves Trst za njimi. Takoj v naslednjem odstavku govore pa isti gospodje interpolantje sami o stotinah oseh. In dalje: na jednom mostu pravijo gg., dn so demonstrantje, sami Netržačani, hoteli pokazati svoj zdivjani srd proti italijanski narodnosti, 11:1 drugem mestu pa priznavajo, da so razgrajali iiioiiclll pngatl — plačana tržaška 11111-Irit'ija! l*o teh primerih sodi lahko čitatelj, koliko verodostojnosti in utemeljenosti je pripisovati trditvam gg. interpelantov.
Dvojno in zares dragoceno pripoznanjo so pa vendar izustili gg. interpolantje. To dvojno treba pribiti v spomin za pozneje čase in v pouk vsem onim, ki ne poznajo tržaških razmer.
Tržaški »monelli« so bili torej plačani. Jemljemo na znanje. A sedaj nastaja nujno vprašanje: kdo jih je plačal?! SI.»venci no, ker Slovenci v prvo nimajo nikaeih dotieajev s tržaškimi »monelli«, v drugo pa trebajo svoje težko pridobivani denar za veliko nujneje in pametneje svrhe. Ni torej mogoče drugače, nego da so plačevali Italijani proti Italijanom!
Drugo volevažno pri poznanje pa hi bilo v odstavku v katerem pravijo gg., da Trst pozdravlja v podanikih sosednjega kraljestva brate istega plemena!!
Živio! Bravo, gospoda Hortis in tovariši! To je lepo, da ste bili enkrat odkritosrčni in da sto enkrat vsemu svetu podali ključ za razrešen je zamotanih razmer tržaških, da sto enkrat pokazali na pravi resnični vzrok žalostnim odtiošajcm in srditim narodnim borbam na Primorskem. Da, v tem jo vir vsega zla, da avstrijsko podani k o smatrate tujci v Trstu, da jim odrekate pravico <1 o zaslužka, da jih poti i t a s tal, ki pož i raj o m il i j on e iz žepov vseh avstrijskih državljanov ter da s m a t r a t e p o d a n i k e tuje d r ž a v e, ki le odnašajo in ničesar ne prinašajo — h v o j i m i p r a v i 111 i brati!!
Ali smo že davno označidi to glavnim vzrokom našim razmeram, rak-rano, iz katero so eedi gnilav, zastrupljajoča vse naše javno življenje. Nam se ne verjame; morda so hode verjelo sedaj Mor-
tisu in tovarišem. In če bode imela interpelacija t» efekt, moramo biti le hvaležni gospodom, da so interpelovali!
Slovensko gledališče v Ljubljani.
(PiSe Iv. Kv. F-k.)
I.
Najvažnejši kulturni in največji umetniški zavod slovenski — gledališče v Ljubljani — |e zopet otvoril svoja vrata. Dne 21. t. m. se je začela sezona.
Iz programa, ki ga je objavila intendanea, je razvidno, da jo pripravljen jako lep, bogat, umetniški ter raznovrsten vspored dramatskih in opernih del. Zastopane so vse strujo: klasična, romantična in tudi moderna. Vsakemu se nudi nekaj, kar jo povsem pravilno, kajti Slovenci imamo samo jedno gledališče, ki se mora ozirati 11a vse sloje in na vse različne okuse.
Intendanea je angažirala za dramo in opero nekaj novih močij. Za dramo so angaževani g. R. Dovl iz Prage kakor ljubimec, katerega že več let nismo imeli ; g. Jurij Prejae iz Zagreba kakor junak, katerega smo tudi pogrešali žo več sCzon, iti g. Vlad. Hoftsa ie Prage kakor pevec-komik, ki je za narodne igro neohodno potreben. Vsi ti trije izpolnijo velike in kričeče vrzeli v malem številu naših igralcev,
Intendanea pa ni storila prav, da ni nadomestila odišlo gdč. Teršove ter da ni angaževala druge heroine. Iz priobčenega programa je izkazana neovržuo nujna potreba, da angažira intendanea še heroino, kajti mej vsemi sedanji ženskimi močmi ni niti jedne, ki bi mogla s pridom prevzeti velike heroinske uloge.
(Idč. Ogrinčeva je šele začetnica in kakor taka še brez potrebne globočine čustev in tudi še brez neobhodne igralske rutino. Tudi je po svojem mrtvem značaju in temperamentu, pa po svoji izobrazbi sposobna le za sentimentalne uloge.
Gdč. Slavčeva je v svojem igranju in govorjenju prejednolična in monotonim, da bi mogla izpolniti s svojim malim talentom obširno polje heroine, ki mora igrati poleg vsega često tudi fizično naporne uloge. Gdč. Slavčeva zna igrati zares dobro le najivko in priproste kokote.
Gospa Danilova — gotovo naj talen ti ranejAa naša igralka — je izvrstna v ulogah junaških mater, intrigantk in mogočnih salonskih dam ; za heroine pa je, žal, ne vsposabljajo niti njena izobrazba, niti njena zunanja sredstva, ki so heroini »eonditio sine <pia noti«.
Intendanea torej nikakor no ho mogla izvrševati svojega lepega programa brez heroine, kajti sedanje tri igralke morejo jedva zadoščati za preproste narodne igre, veseloigre in burke.
Intendanea mora torej vsekakor angaževati še za to sezono žensko moč, ki bo — tudi zunanje — zmožna igrati prve uloge heroine in tragične ljubimke; če toga ne stori, ostanejo tudi nove moško silo slabo in nedostojno porabljeno.
Da imamo prav, izkaže so prav kmalu na veliko škodo dramo, kateri že itak manjka privlačnosti !
Doslej so so igrale že tri igre: »Omikanei«, »Gospod ravnatelj in »Jurčkovc prikazni«. Prva je na repertoirju Raimundovega gledališča in druga na repertoirju dvornega gledališča na Dunaju, tretja pa se igra na vseh čeških odrih.
V prvi igri, ki kaže bedo duševnega prole-tarea dra. Midlerja in silni upliv denarja, ki dela v rokah neomikanca, svetnika Miillerja čudeže, igralo so je prav dobro. Predstava je bila zaokrožena in vestno naštudirnna. Igralci so govorili lepo, pravilno in gladko slovenščino ter so izginili iz njihovega govora vsi ljubljanski grdi lokalizmi. Ta napredek treba toplo pozdravljati, kajti gledališče je najboljša in najuplivnejša narodna jezikovna šola. Govorjena beseda pušča mnogo trajnejši spomin nego tiskana. Italijanom, Nemcem in Francozom je ustvarilo prav gledališče njihovi književni jezik. Tega ne smemo pozabiti tudi mi Slovenci.
Zanimiva pa je hila ta predstava zlasti radi dveh novonustopivših močij. Gosp. Dovl je igral simpatično u logi > kiparja Lohra, g. Prejae pa muzika Lucija. Oba sta dokazala, da sta vrla in prav talentirana igralca. Gosp. Dovl je mlad, lop mož z jako prijetnim glasom, močnim igralskim tempera-
mentom in precejšno igralsko rutino. Takoj v prv' veliki ulogi jo govoril lepo in čisto slovensko ter se prav prikupil občinstvu. Gosp. Prejae je učenec zagrebške dramatiške škole. Kar nam je najbolj ugajalo na njem, je bilo njegovo naravno, neprisiljeno govorjenje in kretanje. Gosp. Prejae je svojo ulogo živel, in prav zategadelj jo imel najlepši vspeh. Oba imenovana igralca sicer še nikakor nista dovršena umetnika ; mnogo se hodeta morala še učiti, zlasti kar se tiče gibanja glave in rok ter uporabe mimike, vendar pa moramo žo danes reči : dramatično društvo je pridobilo v g. Devlu in g. Prejcu dve lepi igralski sili. Naj ju ohrani slovenski pozornici!
Izmej ostalih igralcev naj omenim samo še dva : režiserja g. Inemanna in g. Verovška. Predstavljala sta brata ter hila oba naravnost izvrstna. Gosp. Inemanu jo zares čudovito muogostranski umetnik. Mož more predstavljati najrazličnejše značaje, a vsi so realistični in resnično mojstersko izvedeni tipi. Svčtnik Miiller je mej najboljšimi ulo-gami g. režiserja. — Gosp. Verovšek je mej slovenskimi diletanti nedvomno najnadarjenejši in najsposobnejši. Zal, da so ga intendance često zanemarjalo ter mu niso pravočasno naklonile potrebne gledališke izobrazbe. Iz lastnih močij seje povspel g. Verovšek mej tovariši toli visoko, zato mu tem veče priznanje! — Naj bi se vsaj poslej ne dajalo temu igralcu več nepristojne uloge, nogo naj sega porablja vedno le za to, za kar ga vsposahlja njegov talenti Gosp. Verovšek je izborno igral žo uloge kakor: Karol Moor, Othello, Riessler in dr.; — nečuveno je torej, ako jo moral poleg tega igrati uloge jedva tretje vrste! Na ta način so igrulee konečno mora pokvariti.
Druga predstava naj je prinesla zopet novost, fino francosko veseloigro »Gospod ravnatelj«. To igro igrajo na vseh večjih odrih ter je na dunajskem dvornem gledališču stalno na programu. Tudi v Ljubljani se je igrala primeroma dovršeno. Odlikovala sta so to pot zlasti vedno zaljubljeni mi-nisterijalni ravnatelj, g. Inemann in pogumna, amc-ričanska koketka, gospa Polakova. Prav dober je bil tudi g. Verovšek kot pošteni, blebetavi, vedno na druge stroške obedojoči dobričina Uoiuptet, dalje g. Dovl kot ponosni, vsako protekcijo zavračajoči in za svojo lopo ženieo se silno boječi mi-nistorijalni uradnik Lamhertin, in novoangaževani komik, g. VI. Housa v ulogi starega, vedno moralno ogorčenega slugo Bunela.
Igra ima rahlo satirično tendenco ter je hkratu lepa slika iz francoskih višjeuradniških krogov. Da pa moro doseči ta igra popoln vspeh, treba igralcem mnogo okusa, linega vedenja ter dovršeno iz-brusene konverzacije. Tega seveda pri I. predstavi nismo uživali ter se je vsled tega izgubilo mnogo finih, rahlih, diskretno izraženih, a prevažnih malenkosti). V celoti pa jo bila tudi ta predstava
prav dobra.
Tretja predstava |je bila namenjena nedeljskemu občinstvu, zato se je igrala češka narodna igra s petjem in plesom »Jurčkove sanje«. Občinstvo, ki je zasedlo gledališče do poslednjega prostorčka, se je prav izvrstno zabavalo. Hlapec. Jurček, ki je postal v svojih sanjali vojak, kavalir in fabrikant, se ves srečen povrača k svojemu hlapčevstvu ter uživa popolno zadovoljnost v ljubezni lepe Katriee, jedine hčerko bogatega kmeta Rigo, ki imenuje Jurčka svojim naslednikom.
Gosp. I Ion ta je bil — v igranju in petju — prav dober J urček. Vse se mu je smejalo od srca. Tudi govoril jo za svoje jedva mesec dnij dolgo bivanje v Ljubljani prav dobro slovenski. Vredna družica mu je bila v ulogi veselo Katriee subreta g. Polakova, ki ima za kmetske nujivke poseben dar. Izmej ostalih igralcev naj omenim samo šo g. rež. Inemann, gospo Danilovo in gdč. Ogrineevo.
Naj bi slovensko občinstvo z obilnim posetom podpiralo intendanco ter dajalo s tem našim igralcem veselja do vedno večega napredka. Drama v Ljubljani se more letos prav pogumno meriti z našo oporo, zato pa oboma jednako priznanje!
Politični pregled.
..Pensee Slave". List »Pensiero Slavo«, ki jo izhajal dosedaj na italijanskem jeziku, hode od danes naprej izhajal na francozkom jeziku pod imenom *Pensče Slave«. Uredništvo jena razsežon
Dalje v prilogi.
Priloga večernemu izdanju „Edinosti ' k Itv. 190.
način utemeljilo to spremembo. Vsikdar je ta list gojil prisrčne simpatije <lo lepe Italije in nje naroda iti mu je bila plemenita želja, da bi prišlo do zbližanja med italijanskim in slovanskim plemenom; V dosego tega plemenitega cilja jo zastavljal list »Pcnsiero Slavo« vse svoje sile. Toda sedaj vidi, da se je prevaril v tej svoji nadi. Italijani so vodili ljuto, če tudi skrito borbo proti temu listu, izogibajoči se javni polemiki, v kateri so vedeli, da morajo podleči. Sedaj je uverjeno uredništvo, da je brezvspešen sleherni poskus za spravo, kajti politika, ki jo je zasnoval Crispi, je taka, da zahteva od Italijanov, da morajo biti nasprotni Slovanom, Slabo umovanje v Italiji o naših bojih dela spravo nemogočo. Italijani niso nasprotni le Slovencem in Hrvatom, ampak avstrijskim Slovanom sploh. Italijani hočejo trdovratno ostati v igno-ranei, krivičnosti in nezaupnosti.
Vsi ti pomisleki so nagnili uredništvo do tega, da bode izdajalo svoj list na francozkem jeziku, ki je bolj razširjen po svetu, zlasti pa v Rusiji. Tem načinom se bode bolje obveščal širši svet o naših odnošajih. Soselmo pa tudi Francozi no poznajo še dobro naših razmer, a želo, da hi jih spoznali, kar je potrebno sedaj, ko se tako lepo razvija prijateljstvo med franeozkim in slovanskim plemenom. Ako je Italija učiteljica narodom, bijočim narodne borbo, p a j e F r a n e i j a učit e-ljiea p ros ve te in svobode! Ona je solneo, ki obseva vso Evropo, ona jo središče duševnega življenja vseh narodov, ona je srce in glava vse Evrope.
Izdavanjem lista na francozkem jeziku razširi uredništvo le svoje delovanje in hoče zastaviti vse svoje sile v dosezanje ciljev, ki so jih je postavilo.
Z ozirom na vse rečeno priporočamo tudi mi naj topleje list »Pensče Slave«.
Državni zbor. Včerajšnja seja naše zbornice poslancev zaslužuje morda, da je debelo podčrtamo v svojih beležkah. Popolnimo najprej svojo poročilo v zadnjem izdanju o včerajšnjih izjavah grofa Thunu, ki se je bil dvakrat oglasil za besedo. Prav iskreno so je obračal do manjšino, polagajo jej na srce, da preprečanje dola po manjšini je nasprotno parlamentarnemu načelu. Na to jo prosil ministerski predsednik zbornico, naj najprej razpravlja o nagodbenih predlogah in potem tudi o drugih vladnih predlogah, da tako ustrežo potrebam državo in onim prebivalstva. Ozirom na nujni predlog kranjsko-nemško-liberalnega poslanca Sehvvcglja je odgovoril grof Tliun po našem menenju povsem pravilno, mene, da ui smeti zahtevati od njega, da bi dajal že sedaj pojasnila o tem, kaj misli storiti, ako se nagodba z Ogersko ne reši parlamentarnim potom. Tako vprašanje hi bilo na svojem mestu še le potem, ko je že nastopil ta slučaj. Naloga tej zbornici jo jedino ta, da prične razpravo o pogodbi. (Glej brzojavke!)
Nujnost predloga Sohwegljevega, zahtevajočega pojasnil o dogovorih mod obema vladama za slučaj, da se v Avstriji nagodbene predloge no rešijo parlamentarno, se je odklonila, v s prejela pa se je nujnost — in to je tisti znameniti dogodek iz te sojo — za prvo čitanje nagodbenih ]) redi o g.
Tega vspeha glasovanja seveda nista mogla biti vesela Schonerer in \Volf, ki hočeta obstruk-cijo brez vsaeega ozira in proti vsemu. Kako ozlo-voljena sta hila včeraj Schonerer in Wolf, pričajo njiju vskliki: »Po vsej Avstriji vlada anarhija! Živela parlamentarna korupcija! Tako so izdaja narod nemški! Popred prisegajo, da ne dopuste nobene parlamentarne razpravo, in sedaj dovoljujejo razpravo pogodbe! Funke postane namestnik na Češkem! Živela nemško - slovanska zveza!« itd. itd.
Pa tudi grof Thun jo doživel včeraj občuten poraz. Prvi del Selnvogljovega predloga sicer ni obveljal, ker je potreboval dvotretjinske večino, ali navadno večino glasov je imel za-se, to je, desnica je bila zopet v manjšini. Efektivnih nasledkov sicer no bode imelo to glasovanje, ali simptoma-tično je. Simptomatično je in — naravno, pa tudi poučno za grofa Thuna. Poslednji bode vedel sedaj, da ne gre to, da bi so vlada hotela opirati na večino, a hkratn da bi vladala naravnost proti posamičnim skupinam iste večine!! Od kodi naj jemljejo
skupine v večini ono oduševljenje, ono vztrajnost, ki je potrebna v toli trdem boju in proti takim nasprotnikom, kakoršni so naši obstrukcijonisti, ako prihajajo iz pokrajin taki obupni klici kakoršne mora poslušati n. pr. naša slovanska krščansko-narodna zveza! Tako neiskreno je postopal tudi Itadcni in britka izkustva ne izostanejo tudi grofu Thunu.
Znamenje časa. Kak or je bil že sporočil pred dlje časa svojim volilcein, to je izvršil sedaj tudi oficijelno: gospod Julij Lipport, nekdanji prvak Nemcev na Češkem, d.-ž. poslanec in dež. maršala namestnik na Češkem jo položil vso svoje javne časti. Lipport je bil jeden tistih, sedaj sila redkih mož v nemškem taboru, ki so kraj vsega svojega nemštva vendar še zmožni trezno in — človeško misliti. Za trezne ljudi pa ni prostora pod zastavo \Volf-Sehonererjevo. To so mu dali nemški gemeinbfirglerji razumeti na dovolj umeven in še bolj žaljiv način. In da se jo moral ta mož umakniti pred divjimi kričači, to je pač znak sedanjega časa v nemškem taboru.
Pa ne le gospod Lippert, ampak tudi namestnik štajerski, marki Ii a ecj u eh cm, bodo baje žrtva nemško radikalnega viharja. Popolna zmaga nemškega radikalizma \Volf-Sehonererjevc barve na občinskih volitvah v Gradcu, in to tudi v II. razredu, v katerem odločajo o. kr. uradniki, je podrla baje tudi gladkega gospoda markija, ki pojde baje že to jesen v zasluženi pokoj. Dat to volitve so še žalostneje znamenje časa. Menilo so je in vlada jo pričakovala, da zboljšanje plač zajezi nemški radikalizam med državnimi uradniki. Sedaj vidi vlada, da ni bilo slabo gmotno stanje vzrokom opozieijonalnomu mišljenju nemških uradnikov, ampak da deluje tu pravo, ukoreninjeno usodno politično prepričanje. Vidoant — bi zaklicali, ali bojimo se, da je že prepozno. Le tako naprej !
Ce želi vlada izvedeti za analogijo graškim odnošajem med uradništvom seveda le v drugi smeri — hi jej bi mogli dati prav zanimivih podatkov.
1
Domače vesti.
Srečen pot! R avnatelj pošte in brzojava v i Trstu, sloveči g. Pokom v, odhaja torej v Gradec. Za nesrečnim Cora, žalostnega spomina, odhaja sedaj njega zaščitnik, za katerim se i stota ko ne bodo solzilo nobeno oko, izvzemši morda progressovsko gospodo. Srečno pot! — Naslednikom g. Pokornemu je imenovan baje dosedanji viši svetnik na poštnem ravnateljstvu v Gradcu, g. dr. F eli-eetti, o katerem gre glas, da je sposoben iti strog uradnik, a pravičen mož. Romo videli.
Zadoščenje zakonu: tudi koncesija? Kakor se je nam brzojavilo dne 2!». minulega meseca, so rekurzi naših posojilnic radi vsprejemanja hranilnih ulog od nezadružnikov rešeni povoljno za nas. Da no bi mislilo naše občinstvo, da so te rešitve bogsigavedi kaka koncesija za nas izmučene primorske Slovenec in Hrvate, čutimo dolžnost, da stvar razložimo na kratko.
V	smislu zadružnega zakona jo namen posojilnim zadrugam, da dajejo posojila svojim zadružnikom ; nikjer pa ni zapisano, da si morajo pre-skrbljati sredstva za to le od zadružnikov. Zadruge smejo torej sprejemati hranilne uloge in posojila od vsakogar, torej tudi od nezadružnikov, a dajati posojila smejo le zadružnikom. Ta stvar je tako jasna* da je niže-avstrijski deželni odbor sestavil uzorna zadružna pravila, iz katerih izhaja nepobitno gornje načelo, in, kar jo še več, da celo novi davčni zakon, razločuje zadrugo, ki sprejemajo uloge le od zadružnikov od onih, ki sprejemajo uloge tudi od nezadružnikov, dovoljuje prvim davčna olajšanja.
V	dvomu so bila le primorska sodišča ter so provzročala posojilnicam nepotrebnih troškov za rekurze. Više in najviše sodišče jo seveda ugodilo rekurzom posojilnic.
To pa ni zadostovalo, da bi spametovalo tržaško trgovinsko sodišče. Še enkrat je poskušalo, svojo srečo ter jo izdalo, sporazumno z c. kr, n a m e s t n i š t v o m, nalog na posojilnice, na j se izkažejo, da imajo obrtno dovoljenje za sprejemanje hranilnih ulog, ker h" se jim sicer zabranilo sprejemanje hranilnih ulog od nezadružnikov. Proti takemu novemu nezakonitemu nalogu, ki je spravljal v nevarnost obstanek primorskih posojilnic, reku-
rirale so posojilnice in ministerstvo je ugodilo opravičenim rekurzom! To je vso! In to smatrajo nekaterniki kakor koncesijo Slovencem in Hrvatom, ko se v vseh avstrijskih kronovinah ni zahtevalo od posojilnic nikdar kaj tacoga, kakor od naših posojilnic. To je pač jasna ilustracija naših primorskih razmer in dokaz, da se moramo boriti na Primorskem za stvari, katere so sicer povsod umevne same ob sebi!
Oznanilo. V smislu S 201 zakona ..d dno L>*>. oktobra 1 H* H i d. z. št. 220, mora vsakdo, ke-dor je v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, dolžan izplačevati za eno osebo prejemkov na plačilu ali pokojnini označenih v i; 1»">7., na leto več nego I >00 -rld., predati vsako leto davčnemu ohlastvu naznanilo o osebah ki imajo pravico do teh prejemkov, n.ivedč njih ime, stanovališče in posel, potem višino in vrsto v prejšnjem lotu izplačanih prejemkov. Ako taci h prejemkov ni bilo vse prejšnje leto, je povedati znesek letnih prejemkov in dan, od katerega ali do katerega so se izplačevali.
O stalnih prejemkih je napovedati njih iz-mero ob času, ko se jo dalo naznanilo; o premen-Ijivih zneskih pa tisti znesek, ki so ga dosegli v zadnjem letu, t. j. v dobi dvanajstih mesecev pred oddajo naznanila; n. pr. če se je oddalo naznanilo 20. oktobra 1 H«>H, tisti /nosek, ki je bil izplačan v času od 20. oktobra lH'.l? do 19. oktobra 1M0S.
Na temelju nnpomitijenih zakonskih določb iti na temelju čl. 40 izvršitvenega predpisa k IV. poglavj u označenega zakona, predpisa objavljenega v d. z. št. 1<W. od leta 1H!>7., poživljajo se radi priprave za odmero osebnega dohodninskega davka za loto 1H09., delodajalci, kateri plačujejo prejemke imenovanih vrst, naj predložijo ona naznanila in sicer v neposredno-državnem mestu Trstu in v okoličanskih občinah na c. kr. davčni administraciji v Trstu, v pokneženi grofiji goriški in gradiščanski pa, in v mejni grofiji istrski na pristojnih e. kr. okrajnih glavarstvih, davčnih oblastih prve stopinjo, in sicer najkasneje do 2.r>. oktobra 1HD8.
Uzorci za naznanila dobe so brezplačno na pristojnih davčnih oblastih I. Stopinje (torej za Trst in okolico na c. kr. davčni administraciji, v Gorici iu Gradiški in v Istri pa na pristojnih okrajnih glavarstvih).
Kazenska določila radi neresničnih naznanil ali opušta teh naznanil, nahajajo so v 240, 241, 248 št. (i in 244 zak. 25. oktobra 1896 d. z. št. 220.
(k r. f i n a n č n o r a v ti a t e 1 j s t v o
Trst, dne 11. septembra IH08.
Oton vitez pl. Zimmermann,
c. kr. dvorni svetnik in finančni ravnatelj. Se nekaj v popolnitev opisa si a v ii ust i lia Prošeku. Pišejo nam: Po krasnem popoludan-skem vsprojomu zastav: iz Križa, Nabrežino, ter Tržačanov in spodnjih okoličanov, odkorakali smo skupno v sprevodu, kakor ste že omenili, na drugo stran vasi, od koder so ravnokar prihajali v velikem številu na okrašenih vozeh gostjo in pevska društva iz zgornje okolice in sicer: iz Lonjcra, Razoviee, Padriča, Gropade in Opčin. (Le iz Tro-bič nič!) Dolgo vrsto voz je bilo videti kakor dolg železniški vlak, a okolo voz se je valil veliki cestni prah, liki gosti dim iz puhajoče lokomotive.
Prišli smo v bližino. Pozor! klical je starosta »Sokola« in ustavili stno so, a oni so izstopili.
Tu je kratkim a lepim nagovorom pozdravil došlc goste predsednik Ilajdriha« in dež. poslanec, g. V. G o riti p, približno tako-le :
Dragi mi rojaki! Nikdar nisem dvomil nad Vašo dobro mi poznano zvestobo in ljubeznijo do našega naroda, a da danes, ko praznuje naš Prošek svoj najlepši dan, v tolikem številu počastite to lepo našo slavnost, tega' si nismo mislili niti pričakovali. Zato Vam iz dna srca v imenu pevskega društva »Hajdrih« kličem veseljem in navdušenjem : Hodite nam prisrčno pozdravljeni!
Na ta lopi pozdrav jo odzdravil gosp. Ura-broshiv Raže m sledeče: ('astiti gosp. predsednik ! V imenu štirih pevskih društev, katera vodim na Vašo krasno današnjo slavnost, se Vam najsrčnojo zahvaljujem za prisrčni nam bratski pozdrav. Z veseljem smo prejeli Vaše povabilo, z vesoljem smo se odzvali istomu, a še posebno veselim srcem prihajamo danes med Vas, da hodemo navzoči na \ aši današnji krasni slavnosti, da posedemo pro-
store, katere ste nam blagovolili pripraviti in da se ondi z Vami poveselimo kakor bratje med brati.
Na to sta si segla govornika v roko in v velikanskem sprevoilri korakali smo ob sviranju treh godb in ob vihranju krasnih bratskih trolmj-nie v praznično opravljeni 1'rosek, kjer so pro-seška dekleta v divni narodni noši sipala cvetje na nas doli st- slavoloka. Na naših prsih so blestela vsakovrstna društvena /namenja, a pod istimi topila so se nam same radosti naša slovanska srca.
11 e r o s.
I/ M. Ivana nam piši jo: Veselica, ki jo je priredil odsek •< iospodarskega društva na Fer-deniči, vršila se je v nedeljo, vzlie neprijetni burji, sijajno. Kmalu po 1. uri jelo je prihajati domače občinstvo ter kmalu napolnilo polovico pripravljenega prostora. Tako je tudi prav; saj so take veselice tako urejene in namcrjcuc edino-le v pouk in navdušenje naroda, da-si bi nič ne škodoval«), ako bi i mestni Slovenci — z nekaterimi častnimi izjemami bolje pohajali take veselice.
Program se je vršil v občo zadovoljnost. Pevske točke se proizvajali »Slavaši , kakor vselej, precizno in dobro. Društvo »Slava« je res eno prvih društev naše okolice, ki vrše svojo dolžnost ter bude narod. To poletje je napravilo to društvo več večih izletov, za kar mu ne izostane naša hvaležnost. Gospodičina Pavla Vatovee je dekl amovaladr. .Mencingerjevo »Slavnostno besedo« glasno in navdušeno. Barkovljanski diletantje so v humoristični obliki šibali marsikako napako; le da bi kaj koristilo. — Venec vsega pa je bila igra. Igralci so bili vsi na svojem mestu in diletantje društva Slava« postanejo še izborni igralci, ako bodo napredovali kakor so začeli. Tudi domače godbe ne smemo pozabiti in veščak nam je zatrdil, da ista postane sčasoma lahko še izvrstna domača narodna godba. Bog dal!
Med odmorom nas je »Slava« zabavala krasnimi zbori.
Po odmoru se je mladina malo zavrtela, a mi smo veselo odhajali v svesti si, da nas je vedno več.
Odsek sme biti zadovoljen z vspehom svoje prve veselice, a to je tudi zaslužil, kajti, kakor nam je zatrjal prijatelj, se je trudil pošteno ter navdušeno delal, da zadovolji občinstvo.
Bodi še omenjeno, da so nekateri gg. pre-plačali ustopnino, med temi veče svote: Pevsko društvo »Slava«, poslanec Vatovee in dr. Gregorin. Konečno kličemo odseku: Le naprej po tej poti!
Pevsko društvo »Adrlja« v ltnrkovljah priredi jutri, v nedeljo dne 2. oktobra, v gostilni »Narodnega doma« p o v s k o - z a b a v e 11 večer v slovo svojim členom, odhajajočim letos v vojake. Gostje in prijatelji petja dobro nam došli!
Odbor pevskega društva Kolo« se je
takole konstituiral: Predsednik: dr. Edvard Sla vi k, : podpredsednik Vatovee Anton, tajnik K r a vos Fran, blagajnik Jazbec Dragotin, arhivar Kolb Josip, nadzornik pevskih vaj Cnltnrija Josip, odborniki: Bone Fran, Dolenc Ivan in Mi kota Julij; namestniki: Sosič Josip, Ljubifi Fran in Malič Dragomir; pregledovalci računov: Kolar Anton, Sosič Anton in Sprahar Fran.
Naj dostavimo še to, da je društvo imelo v minolem letu 241)2 gld. 42 ne. prometa.
/ahyala. Pevski zbor bratovščine sv. Cirila in Metoda se zahvaljuje prav srčno vsem onim darovalcem iz Lh vdovega arsenala, ki so mu po g. Cetinu podarili svoto f> gld., istotako g. Jakobu Snebolj, za podarjeno krono.
/a učiteljice. Visoka deželna vlada za Kranjsko je potrdila pravila »Jubilejnega podpornega iu hranilnega društva učiteljic za Kranjsko, Primorsko, južni Stajer iu Koroško.«
Vabijo se torej učiteljice slovenskih pokrajin, da vstopijo v društvo, ki jim ne bode prinašalo lo materijalne koristi, ampak ima tudi namen, povzdi-gati ugled njihovega, do sedaj še mnogokrat premalo čislanega stanu.
Z združenimi močmi!	I.
K nesreči v Pulju. Pišejo nam iz Pulja: Vesti, ki jo je prinesla te dni »Edinost« o nesrečah v arsenalu in na parniku, ne potrjuje niti jeden italijanskih listov, celo babji »Piecolo« ne. Da se ne bi mislilo, da je bila ta vest iz trte izvita, povdarjarn, da je vso goli žalostni čin. Da ni prišel na javnost, uzrok jo — stroga prepoved zapoved ni št v a arsenala. Vsled tega ni mogoča
neočevideu dobiti nikacih natančnih poročil. Kaj se hoiV doseči s prikrivanjem nesreče, ni umevno treznemu mislecu.
/borovunje učiteljskemu društva /a sežanski soUki okraj, s! avečega oOletnico Nj. \ e-ličanstva, ces. Fr. Jos. I., bode v Sežani dne (I. oktobra.
Dnevni red: 1. Sv. maša ob 10. uri v župni cerkvi. 'J. Predsednikovo poročilo. .'5. Slavnostni govor. 4. ritanje in odobrenje zapisnika zadnjega zborovanja. .">. Razvoj šolstva za vlade ces. Fr. Jos. I. »i. Volitev 7 odbornikov. 7. Predlogi. Skupen obed ob 1. uri pop.
Na obilno udeležbo uljudno vabi I čitoljsko društvo za sežanski šolski o k r a j.
Društvo veteranov v Trstu, stoječo pod pokroviteljstvom Nj. Veličanstva, priredi jutri ob uri in pol popoludne I	vorišču veliko
vojašnice. Prva tombola »ion K., druga 400 K. in činkvina 1*00 K.
kazenske razprave radi zadnjih tržaskMi Izuredov. Danes so se vršile na deželnem sodišču kazenske razprave proti lf>—20osebam, obtoženim radi adnjih izgredov v Trstu. Značilno je, da so bili obtoženci Italijani in sicer Tržačani, avstrijski Furlani in mej njimi celo — laški podanik. Večinoma so bili toženi, da so niso udali povelju straž, naj se razidejo ter da so vpili »Viva 1'Au-stria ! fora gli Italiani«, itd. ter so bili obsojeni na različne kazni ki so se« vrtele okolo 4—(5 tednov. Tudi italijanski podanik — Peron po imenu — bil je obsojen na 5 tednov, ker da je kričal »fora gli Italiani!« Razprave vršile so se jako naglo, tako naglo, da so n. pr. mej drugim v jednom slučaju sodni dvor ni niti podal v posvetovalnico, izrekši g. predsednik obsodbo t! tednov takoj po zaključeni razpravi, česar do danes še nismo videli. Ali to ni toliko zanimivo, kolikor je zanimiva okolnost, da so bili sojeni Italijani, in mej njimi celo italijanski podaniki, ker so vpili »fora gli Italiani!« Kje je torej ono narodno sovraštvo, o katerem govori interpelacija italijanskih državnih poslancev? Kaj pravite k temu, gospodje Ho rti«, Angeli e tutti (juanti? In vendar se jo in ho bode poročalo iz Trsta ter bodo verjeli na Dunaju, da so vso izgrede izzvali zlobni Slovenci iz narodnega sovraštva protf — dobrim Italijanom!
Poskuseno umorstvo lastne žene J Sinoči se je vrgla žena Llovdovega mašinista Predonza-nija skozi okno nje stanovanja v ulici Maleanton lišt. (J. Na zunaj se ni poškodovala nič, pač pa na znotraj hudo. Zato so jo odveli v bolnišnico. Mej potjo je rekel nje mož, da se je žena sama vrgla skozi okno, ker se jej je zmešalo v mrzlici. V bolnici pa je izjavila ona, da jo je mož vrgel skozi okno. Ker se jo tudi mej ljudstvom ponavljal ta sum, odredila jo oblast komisijonelno zaslišanje žene, a Piedonzanija je dala zapreti. Njemu jo ;H> let, njej pa 27. Zakonska sta živela v nemiru, toda krivda se pripisuje njej. Nekaj časa sta živela tudi ločena.
Frana Wilchelma odvajajoči čaj
od Frana Wilchelmn, lekarnarja v Neuukirebnu, Nižje-Avstrijsko, se dobiva v zavojih v vseh lekarnah zavoj po gld. I.
Kdo hoče piti čaj, kur boleha n. pr. na kostnici, revinati/lllll ali sicer na kaki drugi zastareli bolezni, naj tekom osmih dnij vsaki dan en zavoj vkuha z litrom vode na pol litra, precedi vkuhani čaj in naj izpije polovico zjutraj na teščo in zvečer polovico mlačno. — Ako je bolezen trdovratna, nuj se pije čaj trajno, dokler ne bo odpravljena bolest. Kar se često ne dostiže iti jednim celim paketom a ko je odstranjena globoko ukoreninjena bolezen, je pa potem le začasno n. pr. v začetku štirih letnih časov, porabiti jedcu oel zavoj, s čemer se morda še nahajajoče se bolestne tvari ne odpravljajo /. vodo in tudi sicer skozi organe spodnjega telesa in se je tako rešeno nadaljnjega trpljenja. Med zdravljenjem je priporočati strogo dijeto in se je izogibati takim jedilom in pijačam, ki teže želodec ; mastno, slane, kisle, močno dišeče jedi, kakor tudi vživanje piva iu vina ni priporočati. Med zdravljenjem se je varovati prod prehlajenjem iu mokroto.
Koledar.
Danes v soboto 1.oktobru: Hemi^ij, sk.; Areta, muč. Jutri v nedeljo •!. oktobru: 1K. pob. ltožne^u venca.
Solnčui:	i	Lunin:
Izhod ob (>, uri min.	I/.liod ob 5. uri 38 min.
Znhod „ f». „ 315. „	Zahod „ H. „ — „
Th je 40. teden. Danes je "J7.'J. dan tega leta, imamo torej Ae 92 dni.
Brzojavna in telefonićna poročila.
(Zadnje vesti.)
Dunaj 1. Danes sc bila raznesla vest, da jo vse ministerstvo podalo svojo ostavko. Ta vest se pa ne pot r ja.
Dunaj 1. oktobra. Današnja \Viener Ztg.« o'javlja zakone o uravnavi plač aktivnih drž. uradnikov, ličnega osebja na državnih višjih šolali in Učiteljiščih, kakor tudi obrtnih učnih zavodih. Nadalje zakon o določen j u dotacije katoliškim dušobrižnikom iu dotaciji' grško-iztočniin dušobrižnikom v Dalmaciji.
Dunaj I. Danes so preložili v grobišču pri 00. kapucinih umrlega nadvojvodo Leopolda.
Dima j 1. Neki Policarpo Ottolini je sklical za jutri shod Italijanov, toda oblast je prepovedala ta shod.
Dutlil,! I. V jedni prihodnjih sej predloži vlada načrt zakona o karteli h, in sicer istim tekstom, kakor je bil že predložen jedenkrat.
DllliaJ I. Kadi včerajšnjih dogodkov v parlamentu, oziroma radi sklepa nemških strank, da je pripustiti prvo čitanje nagodbenih predlog, so priredili Nchoncrerjanci sinoči demonstracijo pod okni \Volt'a in Sebonorerja. Tema so vsklikali živahno. Potem pa so šli pred stanovanje nemškega poslanca Nehiiekerja, kateremu so žvižgali in sikali. Demonstranti so se razšli, prodno je prišla policija.
Madrid 1. General Taral se je predstavil danes najvišomu vojnemu sodišču.
Pariz I. 1'igaro je dobil iz Cavenne brzojavko, od #0. m. m., katera pravi, da Drevfus prav ničesar ne ve o dogodkih na Krancozkem, ker niti njegovi stražniki ne morejo čitati časnikov. Drevfhs da je pri dobrem zdravju.
Pariz 1. »Gaulois« oporeka, da bi bilo stanje generala Boisdcffre resno. Istemu gre že' na 1111 bolje.
Št v. 20841 JIH
za poljedelske štipendije.
Visoko e. kr. ministerstvo poljedelstvu jo dovolilo z odlokom 1!). septembru t. 1. štv. 19721 za šolsko leto 18!)8-1)1) dva Stipendiju po 121) gld. nu leto za mladeniče slovenske ali hrvaške narodnosti iz Istre in eden štipendij v ravno istem znesku za enega	slovenske narodnosti iz tr-
žaške okolice, kateri hočejo obiskovati de-žehio-viuarsko-sadjarsko- iu poljedelsko šolo na Grmu pri Novem mestu (na Kranjskem).
Prosilci za te štipendije jvložijo naj svoje prošnje pri podpisanemu e. kr. na-mestništvii do 16. oktobra 1KDH.
Prošnjam je pri de jat i:
1)	krstni list (za sprejem v omenjeno šolo je treba dovršenih l(> let — izjemno v slučaju čvrstega telesa 15 — in ne pre-stopljenili 24 let):
2)	domovinski list;
i!) zdravniško spričevalo o dobrem zdravju in fizične sposobnosti za odpravljanje navadnih kmetijskih del;
4) spričevalo vsuj o dovršenju ljudske Šole z dobrim vspehom;
f>) spričevalo o cepljenju kožic;
11) občinsko spričevalo dobrega ponašanja, podpisano tudi od župnika;
7)	spričevalo o premoženskih razmerah prosilca ;
8)	zarad vstopa v omenjeno šolo morajo se mladeniči podvreči vsprejemnemu izpitu v dokassanjc zadostne pripravnosti za uk.
Šolsko leto IS*),S-!)!) se začne na Grmu dne 1. novembra 181)8. Xatančneja obve-vestila glede obiskovanja šole na Grmu se morejo zvedeti pri c. kr. političnih okrajnih oblastih.
Od c. kr. namestništva.
V Trstu, dne 30. septembra 189«.
06281827
07871210
TE] Narodno gospodarstvo.
Kreditna in eskomptna banka — akcijska družba — v Ljubljani.
Pod tom imenom hoče »Splošno kreditno društvo« v Ljubljani ustanoviti banko ta vse nase pokrajine, t. j. za Kranjsko, Južno Štajersko, Slovensko Koroško, Goriško, Istro in Trst.
Splošno kreditno društvo registrovana zadruga z omejeno zavezo je začela poslovati s I. oktobrom t. 1. V upravnem, odnosno v nadziralnem odboru so naslednji gg.: Filip S u p a 11 e i č, stavbenik hišni posestnik, predsednik; Ferdinand Starfc, e. kr. okrajni sodnik v pokoju in posestnik, podpredsednik; dan Dej a k, ees. kr. pomorski Častnik v pokoju, tovarnar in posestnik; »Josip Lenarčič, dež. poslance, tovarnar in posestnik; dr. Danilo M a-jaron, odvetnik in dež. poslanec, Anton Putrih, hišni posestnik in trgovec; Viktor Rohrmann, hišni posestnik in trgovce; F. M. Seli m i tt, hišni posestnik in trgovec; Kornelij Gor u p, podjetnik; Fr. Kolini n n n, hišni posestnik in trgovec; A. Klein, dež. poslanec, podpredsednik trgovinske zbornice, hišni posestnik in lastnik tiskarne ter Ivan Lininger, hišni posestnik in trgovec. Vrhu teh so pa društvu pristopile že najboljše in najuglednejše domače firme.
»Splošno kreditno društvo« delalo bode •/. vsemi močmi na to, da se prej ko mogoče ustvari bančna akcijska družba, a za to potrebni kapital naj se ravno potom »Splošnega kreditnega društva« ta-korekoč kristalizira, a da bode banka vspevala, da postane mogočna, in da bode ustrezala vsem potrebam zlasti slovenskih pokrajin, za to je potrebno, da se je oklenejo vsi rojaki.
Ne da se tajiti, da smo v naših pokrajinah v narodno-gospodarskem ozirn že veliko dosegli. Za hipotečni in za kmetijski kredit je v vseh pokrajinah, izvzemši Primorje, že dobro preskrbljeno. To je dejstvo, katero ni le resnično in veselo, ampak katero nas mora tudi vzpodbujati k nadaljevanju začetega dela in nas napotiti, da popolnimo še obstoječe praznote na polju narodno-gospodarske organizacije.
Prva naloga naša v tem oziru je, da si uredimo trgovske kreditu e razmere, ker le tako oživimo industrijo in pospešimo domačo trgovino in obrtnijo.
Vse to more storiti samo banka, katera nas zveže s svetovnim tržiščem in z avstro-ogersko banko.
Tako, kakor se je posrečilo tekom desetletij iztrgati iz tujih rok naš kapital za kmetski stan, tako bi banka poskrbela domačemu trgovstvu potrebni denar in pripomogla domači kupčiji, obrtniji in industriji do samostalnosti, do v s pel a in do veljave,
Cim mogočneja bode banka, čim večo za-slomho najde v vseh naših pokrajinah, tem sigur-nejši in veči bodo njeni vspehi, in prepričani smo že sedaj, da hode naša bodoča domača banka znamenitega gospodarskega pomena za ves narod in naše dežele.
Glavni delež — pozneje delnica — znaša 100 gld. (i; 2H. pravil določuje, da zamorejo hiti izvoljeni upravnim svetnikom le tisti členi, ki so vplačali najmanje 10 deležev glavnih po 100 gld.) Delež naj se vplača takoj ali pa naj se vplača takoj vsaj 20°/0, ostanek pa osem dnij po pozivu; vplača se po položnici ali osebno v pisarni na Dvornem trgu h. št. ii v Ljubljani. Stvarjo pametna in velikega pomena, zato pozdravljamo ta pričetek in želimo, da bi podjetje vspevalo.
To, kar je »Zivnostenska banka« češkim »za-ložnam«, to hi bila lahko naša banka vsem našim posojilnicam, in naj se bi v bodoči banki osredotočilo vse denarno, bančno in kupčijsko gibanje po vseh naših deželah.
Pospešujte torej vsi domači trgovci, obrtniki, odvetniki, notarji, sploh vsi doinorodni sloji prevažno podjetje z svojim pristopom!
Pravila, pristopnice, položnice in vsa pojasnila se dobivajo brez stroškov od »Splošnega kreditnega društva* v Ljubljani, Dvorni trg hiš. št. 3.
Kolo (bicikelj)
v jako dobrem stanu se proda takoj. Tudi v obrokih. Poizvedbe v naši tiskarni.
Proda se
še nekaj kvintalov domačega špeha. Trgovina .1. Kovačič v Trstu, poštna ulica, poleg rdečega mosta.
.Hotel Nazionale"
v Trsta
v ulici Viennn it. 4.
se nahaja v bližini kolodvora južne železnice, pristaniSć, po&tnega in brzojavnega urada ter je popolnoma prenovljen. Sobe se oddajajo po 80 kr. in naprei. t Postrežba najtoČneja. Govori ne slovenski in hrvatski. Lastnik je dalmatinski Hrvat. Za obilui obisk se priporoča odani ~	Josip flardarovlć.
Stanovanje
(1 nI I i sobi ter kuhinjo)
išče mala poštena slovenska obitelj. Naslov pove uredništvo »Edinosti«.
Stenografa in pisarja
veščega slovenskemu, nemškemu in italijanskemu jeziku, vsprejme takoj odvetnik
dr. Gustav Gregorin.
Plača po dogovoru.
Pomladansko zdravlijene.
ZDRAVLJENJE KRVI
ČaJ „Tlsočeral cvet" (Millellnii).
Čisti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, če peče v želodcu, kakor proti slabemu prebavlja-nju in hemoroidam. — .Teden omot za ozdravljenje stane 60 nvč. ter se dobiva v odlikovani lekarni
PRMMARER „M Me Mori" v TRSTU, veliki trg.
Tudi za f).r) nvč. v markah dopoftlje se franko.
Kašelj, hripavost in prsni katar
ublažuje in zdravi
„planinski zeliščni sok"
iz „Deželne lekarne pri Mariji Pomagaj" M. Leusteka v Ljubljani.
Cena 1 steklenice BO novč. Razpošilja se z obratno poftto najmanj U steklenici.	Ii
Nova centralna čevljarnica
v Trstu.
Via Maloanton štv. 2.
Bogat izbor čevljev
/a gospode, gospe in otroke.
Delo solidno, trpežno in po mogočih konkurenčnih cenah.
Odlikovan	'
fotografski ((OsT ,atelier'!
Acquedotto h. št. 25.
Ksojam si. naznaniti si. občinstvu, da sem na Ac<|liedottll štv. 25 odprl svojo filijalko. Atelier jo urejen mod er n o in preskrbljen aparati najtiovejega zistema. Fotografije v vsiiki obliki do naravne velikosti na papirje vsaki obliki do naravne velikosti platin itd. itd. Izdelovanje natančno, dovršeno. Cene kolikor sploh možno nizke. Posebno se priporočam v izdelovanje skupin rodbinskih in drugih; reprodukcij po vsaki, tndi že obledeli fotografiji, oljnatih slik, a-kvarelov; fotografij v naravnih barvah. — Kdor se hoče prepričati, naj blagovoli osebno obiskati moj atelier in si ogledati tam izložene slike! Atelier je na Ae<|liedottll Št V. 25
Anton Jerkič,
odlikovan fotografski atelier.
V Gorici:	V Trstu:
11» Travniku 11.	na Acqnedottu 35.
Dobro ohranjene
vinske sode
od 300 do 400 litrov
proda po nizki coni ali vzame zu iste vino
tvrdka Alojzij Olifčič
Staritrg, Notranjsko.
katere imajo znanje vsprejmejo se takoj za prevzemanje naročil na patentirane predmete. Visoka provizija ali stalna plača se garantu je. Ponudbe je poslati na
Fr. Ham&ček,
Proga 1184—11.
Alni7li Prnnar akademični podobar HIUJŽIJ rruijdr, v Celovcu, fftttft
(Atelier v Benediktinskem samostanu),
izdeluje po svojeročnih načrtih, osnutkih in modćlih: oltarje, tabemakeljae, piižnlce, krstilnike ter
vsakovrstne eerkvene podobe od lesa in marmorja, katere reči tudi zajedno posllkuje in pozlaruje. Takisto izgotavlja portrete po živih uzorciii, lunrrohne spomenike s posamičnimi kipi ali z umetno sestavljenimi skupinami in vzviAeninami od preprostega katuna do dragocenega kararskega mramorjn in to povsem vestno, po S te no in pristno.
Velika zaloga
solidnega pohištva in tapecarij
od
Viljelma Dalla Torre v Trstu
Trg S. (iiovanni hiš. štev. 5 (hiša Piana).
Absolutno konkurenčne cene.
Moje pohištvo donese srečo.
je*.*.**.*.**.*.*.*.*.**:*:*.*.*.
V prodajalnici
mrtvaških predmetov
(i. MONTANELLI-JA
Ponte del In Fahbra in Via Torreiite
kc dobiva
izbrana priprava za male in odrasle. Vsakovrstne mrtvaške krsto. Venci in cvetlice za pogrebe. Venci iz biserov. Sveče iz voska in drugi pogrebni predmeti po najugodnejših conah.
1>
ohiviim se na i
U-Im-
Emeri
hi i |m>s(m!<> za hišo, Itlev, vrt, polj o, vin«»gra«l, dolavnieo, tovarno, Indijo i. t. <1. - namesto škafov, brontafev, vr-(Vv, putrhov i. t. d.
So Kiairaj pripravljene za ralio, no trdne, trajajoče, liene, lahke in bolj pripravno za vsako delo nogo drugo posode, iti 11:1 drohno v delavnici
tvrd ko
Schivitz & Comp. v Trstu,
y ulici < o iiiiiiereialc (ti uo* luska ulica) št. II
in na drobno tudi pri ntznili trgoveih tu in na deželi. Prospekte z ceniki so razdaja in pošilja radovoljno brez troškov.
AITE & ZADNIK
V TRSTU, via Nuova, vogel via S. Lazzaro 8.
TRGOVINA
i TKANIN IN MODE. i
Z	Velika zalora	W

i
Velika zaloga
mM in Zenitih stof za vse letne
Velik Izbor
plaht, zagrinjal ter vsakovrstnega perila.
Zaloga drobnarije za šivilje, krojače in kitniearke. — Vrliki izbor perkala in satina v najnovejšem risanju.
Sprejemajo se naročila možkih oblek in perila ]>o meri.
CENE NIZKE.
Z a mnogobrojni olnnk se priporočata udana
AITE & ZADNIK.
Svoji k svojim!
Slovenke! V ulici Stadion 20 je pekarija prodajalnica. katera ima na prodaj vnakn uro od .">. zjutraj do 10. zvečer sveži kruh po navadni eeui. Razprodajalcem, krčmarjem. gostilničarjem m odjemalcem na debelo pontreže se točno ■/. o«ll>itkoni. ltlago se i lomita tudi na doni! hrii vnakovrstne moke za domače i-i tino ]»eeivo, paštete, pristno ilnmiuV maslo, kranjske klobase, ciper. maršala, malaga in tamarindovec na drobno in debelo. Sprejema v peko, kar kdo želi! Priporoča se oHuhito slovenskim materam /a pogonto obiskovanje, u-dani	Jakob Perh&vc, lasmik.
Konsumno društvo v Sv. Križu
išče krčmar j a
preko kavcije od lf><) gld. Prednost imajo oni, ki nimajo otrok ali psi z odraslimi otroci.
Vsega zdravilstva
t JOSIP KENDA
nazniinjti svojim bolnikom, da se je povrnil i/, potovanju in ordimije vsaki dan
od 10 llVa ure zjutraj
na svojem stanovanju v Vipavi
Dr. Rosa Balzam | Praško domače mazilo
za želodeo.	.----—---I
iz lekarne B. Fragner-ja v Pragi ---
I"
je že več kakor .'JO let obče znano domače zdravilo, vzbuja slast in odvaja lahko. Z redno uporabo istega se prehavljanje krepi in ohrani.
Velika steklenica 1 gld., mala 50 nvč. po pošti 20 nvč. več.
je staro najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero varuje in ohrani rane čiste, vnetje in bolečine olajša in hladi.
V pušicah po 35 in 25 nč., po pošti 6 nvč. več.
Svarila! Vsi deli e zraven stoječo, po« varstveno znamko.
mini laže nosijo postavno položeno
zaiogaT: Lekarna B. Fragner-ja „pri črnem orlu" prl5S-
m
ogel Spornerjeve ulice. Vsakdanje poštno razpošiljanje. Zaloga v lekarnah Avstro « »gerske, v Trstu v lekarnah : (i. Laeltiul, E. Leltralnirtr, 1». Prcndln!, H. Nerriniillo, A. Huttlnii, Ziniettl, A Pravmarer.
„THE GRE B KAM"
angležko zavarovalno društvo na življenje v Londonu.
Aktiva društva do 81. decembra 1 Si»7......... . . . Kron I51MM>7,570'—
Letno vplačilo premij in obresti do fll. decembra 1 H<»7..... » 88.828,375'—
Izplačana zavarovalnina in obresti od obstanka društva (1H4H.) . . » 343.8<>0,007'—
V lotu IS«)?, izdanih 74<iH polio za glavnico od....... » 07.881,851
Prospekti, eeniki in v obče vso druge intbrmaeije dopošljejo sc vsakemu na pismeno vprašanje od niže imenovanega zastopstva, katero dopisuje v vseh jezikih.
Glavno zastopstvo v Trstu, -^pn t
Via del Teatro štv. 1, „Tergesteo" Scala IV.
f" Iščejo se dobri agentje, zastopniki in potovalci.
Vse stroje za poljedelstvo in vinogradstvo.
CENE ZNOVA ZNIŽANE.
Stiskalnice za grozdje, diferencijalna sestava. Ta sestava stiskulnic ima največo pritiskujočo moč izmed vseli drugih, kakoršnilikoli stiskalnic.
Stiskalnice /a masline, liidravllskc stiskalnice, brizifiiljke proti peronospori Ver-inorclovc sestave.
Te moje brizgaljke so znane kakor najboljše ter najceneje ; avtomatične brizgaljke, tlačilnice s pripravo za tlačiti jagode, stiskalnice za seno, triere i, t. d. v najboljšem proizvodu.
Ig. Heller, Dunaj
Cenike in spričevalu zastonj.	||/a Praterstrasse.
Iščem zastopnikov! — Čuvati se je ponarejanj !
Carl Greinitz Neffen,
Xa Corsu štev. 88.
podružnica Trst.
Piuz/.u del I a Leg na 2.
Železo in razno železno blago na drobno in na debelo.
Priporočajo svojo dobro sortirano zalogo
1SF" predmetov za stavbarstvo,
traverze, zaklepe, železo za kovače in fapon, stare železnične šine, držaje
in ograje, vodnjake, pumpe, železne cevi in take iz vlitega železa, vse tehnične predmete, popolne naprave kopelji in stranišč,
peči in štedilna ognjišča,
tuhinjsko, namizno in hišno opravo, žete metle in pred opjem varne blatne,
nagrobne križe in obgrobne ograje, orodja za vsako obrt.
Pomada Phdnix.
Oillikmitiiu nn nu«t»vi z:i xilnivl|enjp In |»mtri'ibi> 1'c.lnlkov v PliittKurt-ii 1. IHIIO,, pri pomami <mI /tlruvnikov in s timitM zu-
llVIlllljll jllHI'lll.
iedino obstoječe, reelno in neškodljivo sredstvo, za dosego lepih lasi pri damah in gospodih, odstranjuje takoj izpadanje las in prhljaj; ter vzgaja pri jako mladih gospodih 'JV moćne brke.
Ortr.iuOru *>• -m vn|m>Ii in neAkoillJivim«. 1/iln'ck ao iić., |HI (HiAti lili |Hiv*rlJu 90 lič.
Hoppe K., Dunaj, I. NVipplingerstrasse 14-
„Viktorija" moderci
W c»
■P! uitLii. .	, fcm' i
N	s.
Velik izbor
vse& uredmetor za pomlad ii leto,
volneno blago, perkal za obleke in srajcc, cefir in oxford, lawn-tennis. satinets gladki, tiskani in mrežasti, vsakovrstni svileni predmeti za obleke in kinčanje, velik izbor čipek, trakov, zavratnikov, modnih specijalitet vsake vrste rokovic iz svile, nitij in kože, dežnikov.
Velik izbor perila dobiva se viiianiMtiirnej zaloji
JAKOBA KLEMENCA
V TRSTI , — ulica sv. Antonu štv. 1. V TRSTU
Na zahtevunje
se dopošljejo se uzorci z dotieniuii cenami poštnine prosto