LISTEK. Ziodbe napoloonskeSa vojaka. Prancoski spisal Erckmaan-Ctiatrian; preložil Al. B. 19 Voasifo. sva se oistavila, se s prekrižaaiimii rokaiai aasionila <db tram aa mostu ia opazovala stare aasipe Lipskeiga, njegcive oerkve, sredajeveška poslopja in ajegov gnad Pleisseaburg, raed tem ko je večeraa zarja vse aaokrog oblivala z rdečlo svetfcbo. A ta pogled bi najiu bil gotovo navdal z žalostjo, aiko fcd 'bila vedela, da borao adkega diaie, potem ko sraa izgubdli Strašno krvavo biitko, šli preko te okolice ia njeaih rek pod ogajem sovTažaih topoiv ia da bodo celi polki izgiaili v teh vadaih, aa katerih so se sedaj pasde aajiae ooi. Neki drugi dan sva šla po bregu Pleisse več kot eno' Uro daleč. Vse naokrog je bila krajiaa bogato pokrata z zrelimi poljskimi sadeži, ki so jih ljudje hitro spravljali. Zdelo se je, kakor bi naju Ijudje na svojih velikih voiz»vih aiti ne •v&deli. Aiko sva jih ka| vprašala, so, se delali, kakor bi naju ive umeli. ZimmeT se je hotel nad aijinii jeziti, a> jaz sem gn zadrževal ter mu razkladal, da ljudje iščejo samo pretveze, da Ibi aaju naipadli, ia da imamo sploh ukazano, aaj bodemo pnjazai s prdbivalstvom. »Je že ddbro!« je rekel Zimmer laa to. »A le počakaj, kadar se viajiaa raztegae v te krajel . . . Mi smo jih olb•aipiajji z dobrotami, zda] pa pogilej, kako ravaajo z aaaiil« Kako so inam bili Ijudje sovražni, pa §e bolj ozaačuje to, kar se nama )e prigioidilo drugi dan po preteku prentirja. Tisti dan sva se po eaajsti uri hotela kopati v Plei•ssd. Bila sva že slečeaa, ikio je videl Zimmer po cesti priKajati kmneta ia mu zaklical: »Oujte, prijatelj! Meada tu ai aevarao?« »O ne, brez sknbi lahko gresta noteT«, je odgovaril fcmet »Ta kra] ni aevaren.« In Zimmer, ki je šel aaurpmo v vado, se je pogreGml 1w^Wfjinj deset čevljev giobofcol Plaval je dcjbm, a leva roka mu je i>ila še sldba> ia deroča voda ga }e pognala s sab®, taiko da ai knell časa, da bi se bil ujel za vrbovje, ki je rnclelo v vodo. Ako Ibi aiže doli ae bila plitviaa, fcjer je lahico stapil na pesek;, bi bil prišel med dva aasipa blata, odlooder bd ne bil prišel več vea. Kmet se Je bill ined tem ustavil na cesti, da bi. vidiel, kaj se bo zigodiio. Meae je pografcila jeza. Hitro sem se oiblačil ia mu požugal s pestjo. Oa pa se je krahotal ia naglo iziginifl v vasi. Zimmer je kar trepetal od jeze. Hotel je v vas, da bi izsledil maiopridneiza. A to nii bilo mogiooe: aaj kdo aajde človeka, ki je skri't med tristo do štiristo Kišami. Ia Iko bi ga bil tudt 'aašel, sa) bi mu ae bil raoigel ničesar storih'. Spomiajam se še, da je Zimn\er na potu aazaj proti Lipskemu giovoril sanio o raaščievaniju. »Vsa dežela je proti aam«, je pTipovedoval. »Mešča nje aas ,grdd gledajo, žeaske aam obračajo hiibet, kmetje bi aas radi utopili, krčmarji aam aa upanje rw>če|o dati aičesar! Vsega tega je lcriva aaša prevelika priazaesljivost ia dolbrodiuišaost. Pokazati bi morali, da smo mi gospodje! — Dovolili srao Neonoeia kralje in priace, aa iime njih mest smo jim celo aapravili vojlvode, grofe ia (baroae, obsipali smo jth s častmi — ia za to imaTao sedaj njih aehvaležaost! — A cesar ]e predaber . . . Ako bi ae ibil tak, bii daaes jaz ne bil v aevaraosti, da utoaem. Že pogled na miojo uaiforrao bi bil prestrašii kmeta, da bi se mi ae bil zlagal.« Tako je g^voril Zimmer ia še daaes se aataako sipomiajam dogodka. Zgodilo se je 12. avgmsta 1813. Ko sva ibila prlšla nazaj v Lipsko, sva preltivalcem či» tajla z obraziov tiho veselje. Sicer se ai kazalo javaio, a meščaai so postajali aa cestah, ko so se srečavali, ia so si podajali roko, žeaske so hodlile obiskat druga dr\igof ia cela deklam, hlapcem in aajsiromašaejšim tpžakoim je sijalo iz oči notranje izadoščenje. Zato mi je rekel Zimrner: »Cloveku bi se sktoro adelo, da so Nemci veseii. Vsi imajo ddbrovoljea oibraz.« »Seveda«, sern odgavoril, »to dela lepo vreme 'm pospravljeaa žetev.« Vreme fe b8o res prav lepo. Ko pa smo prišti do vojaščnioe v Rozni dolihi, smo videli med velilcinia vrati stati častnike, Jci so se živahmo rassgOTarjalL Straže so po« slušale ia mimogredcidi Ijudje so stopaii bliže, da bi po-« slnjšali. Pripovedovali so naro, da so praška pogajaajat ukiajeaa, ia da so aam tudi Avstrijci aapovedalii vojao> kar aam |e aapravilo dvesto tisoč sovražnikov več. P<»aeje sera zvedel, da stoq ameLi takrat tristo tisoč^ aaši sovraaniki' pa petsto tisoč nnož, ia sta med sovraz-* nildi dva prejšruja fraacoska vojskoviodje, jMioreau ia Berr nadotte. Tio vsak lahiko čita v kajiigah, a mi tega takrat šo alsmo vedeli ia sim si bdli v svesiti zmage, ker še nismo* izigiibili adbene bitke. Sioer pa se aismo zmeaiili za tio, če so nas gledali po straiai: v vojaih časiih meščaai ia kroetje! ne pcwneai)o dosti. Od ajih se zaihteva samo deaar in ži« vila, kar vedao dajo, ker vedo, da bi jim bilo cJb najmanj« šem uporu odvzeto vse do zadaj&ga beliča. Drugi daa po te] vaani novici je bil gieneralni; edravaiški pregled. Dvaaajst sto liiteeaAih raajeacev, kii so se bili komaj popravili, je ddbilo pavielje, aaj gredo zopet Ič svojim oddelkom. Odšli so v stotaijah z orožjem ia prt« ljago. Med lajimii je bii tudi Zinvmer, ki se je sam javil, da1 hoče z ajimi. Spremil setm ga do onkraj vrat Tam sva se objela g-lcbokjO ginjena. Jaz sem ostal tam, ker je bila mojai: roka še preslaba. ! V vojašaici aas Je bilo še kaldh pet ali šest sto, Jtiedi njimi lepo število učitedjev borenja in plesa, tistiih ^seljakov, ki so bili aekako železni del vseh sikiadišč. Meni ni bilo dosti za ajih zaaastvo. Ediaa moja tolažba je bQa ta, da sem imislil aa Katariao iia včaisih.tu(di aa svoja stara tovariša Kipfelaa ia Cefoedeja, o katerih tiisem imel aobeaega poročila. Bilo je žalostao življeaje. Ljudje so aas grdo gledali. Sicer pa si aiso npali aič rečS, ker so vedeli, da je stala fraacoska armada samo štiri dnevne pohode od Lipskega, Bliicher ia Schvvarzaaberg pa mnogo dalje. Kako bi aas bila sicer lahko prijela! Nekega večera se je raznesla ncvica, da smo pri Draždaaih dobili veliko zmajgo. Ta vest je vse hudo preseaetila. Meščanov sploih ni bilo več iz hiš, Podal sem se v gostilno »pri groedu« v TiHyJ!evi vdicd, da (bi čriital časopise. Framcoske ncviTue ao ležtie vse medotakajene na mizL Jaz sem bil ediai, ki jih |e pregiedal, j Nasledaji tedea — bilo je v začetiku septembra — pa sem opazdl aa obrazih isto izpremeTiilbo kot tisti daa, ko 9o &e biii Avstri'jci odločili zoper aas. Sumil sern, da smo imeli aesrečo, ia sem imel prav. kalkor sem zvedel pozaeje, kajti pariški listirtičesar niso poročali o tem. ProtjV koaou avgusta se je bilo vreme izpremeailo. Začelo je deževati, da je kar lilo. Sedaj nisem več zapustil vojašaice. Kadar sem sedel laa svoji postelji ia videl sOoozi okno, kako se je Elster peaila pod aalivom ia so se prifelaiajala drevesa aa malih otokih vsled vetra, sem raislil sam pri sefoi: »Ubogi vojakil . . . Ubogi tovariši! Kje ste idaj? Morda aa veliki cesti, aa odprtem poljul« Čeprav sem bfl sit življeaja v vojašnici, sem se vendar zavedal, da sem maaj vredea pomilovanja, aego oai. Nekega dae pa je stari geaeratni štaibai zdravnik Tardieu pregiedoval in mi rekel: »Vtiša roka je že kar dobra . . . Poglejmo malo . . . Vzdigaite to-le . . . Dabro, dcbrol« Drugio jutro ob apelu sem moral v dvoraao, ki je bila pokia taiziaih stvari za opremo, toraistrov, toirbic za patroae ia čevljev. Prejel sam puSko, dva zavaHka patroa ia potovivico k šestemu polku v Gaaeritz db Labi. Bilo je 1. oktiobra. Skupaj se aas je podalo na pot dvaaajst do petaajst mož. Furir (pisar) od sedeTniadva|setega polflca, po imeau Poitevia, aas je vodil. Spctoraa je zdaj ta, zdaj drugi kreail na dmgo stran, da je prišel k svojenm ziboru. Poitevia, štirje pešoi ia jaz pa srrvo korakali dalje do Ganeritza. ' xvn. Korakali stmo torej s puŠko čez ramo, priviiihaaiimi plašči ia pod težo toraiistra upoignjenimi hrbti po cesti protfi Wurzeau. Dež je lil aa voda aam je tekla s čake po tifavi!k\j. Veter je stresal topole. Njih rumeao Itetje, nazaanjajoče bližajočo se rimo, |e plesalo okrog rvas — več ur smo tako hodUd. Tam pa tam smo prišli do vasi s skedaji, gnojaimi kupi ia cgrajeriimi VTtovi. Zenske so srtale za majhairai, oslepelimi šipamd v ofauh ia nas gledale mimo hodeče, pes je zalajal, mož, ki je na pragn oepfl drva, se je 6bmit ia gledal za nasmi, nu pa smo korakali vedno dalje, do ušes obnizgani e blatonv. Na kpncu vml sroo videli, da se cesta v ibrezfcoačnost vleče aaprej. Sivi clblaki ao se po dili preko opustošenih polj ia nekaj mršavih gavraaov ]e z žalostaim lcralkaajem m aaglimi perutaiicami letelo nelcani v daijavo. Nič ai žalostaejšega kot tak pogle-d, posebao atoo pri tem člciveik poiaisld, da se biiža zima ia da bo jkmalu trel>a prerw>čiti zuaaj v saegui Zato tudi laihoe ni zsiail besedioe razea furirja Poitevina. To je foil star, rumea ia natgmbaa ,vojak udrtih lic, rdečega nosa ia sdlno doligih brk, prav kalgor so vsi žgamjarji. Govoril je s precej izbraaimi besedami, med ikatere je mešal izraze iz vojašaice. Kadar je dei zaova pričel liti, se je priče čudno krohoitati ia je vpi: »Boš že videl, Podtevia! . . . To te bo aaučilo žvižgatil« . . . Ta stari pijaaec je opazii, da seim imel v žepu aekaj denarja. Zato se je držal bliziu meae ia veSkrat reikel: »>Vi, de8ko, ako vam tornister dela aadlego, kar meni ga da}tel« Jaz pa sem se imi zahvalil za ajegovo priijaznost. Dasi mi je bilo mieprijetao, da sem imel poleg sebe moža, kateri se je v vsaki vasi oziral, kje je kaka gostilna ia govoril: »Ob tem vremeau bi se aam prav prilegel kozarček« . . . veadar aisem imogel drugače, da sera aekaj kozarcev plačal zaaj. Odslej pa se sploh ad več ganil od mene. Bližali smo sie Wuraeau. Dež je lil kaikcr iz oelbra in furir je zaklical aajmamj že dvajsetikrat: »Boš že videl, Poitevia . . . življeaje je že talkof . . . To te bo aaučilo žvižgall« »Čenvu pa poaavljate venomer te čudae besede, furir?« sem ga vprašal. »To bi pa vendar rad videl, kako dež človeka nauči žvižgati« »To niso prazae besede, dečiko, ampak misel, ki nvi vedno šine v glavo, kadar sem doibre volje.« Čez aekaj časa je aadalJOTal: »Povedati vam namreč moraaa, da se mi je prigodilo leta 1806, ko sem študdral v Roueau, da sem skupno z druginvi mladimi ljudmi izžvižgal giedališko igro. Ti so žvižgali, drugi ploskali, nazadaje pa smo se stepli, ia polidija nas je vso dmžbo vtafknila v Iuloajo. Cesar, ki je to stvar zvedel, pa je reloel: »Ker se taiko radi tepo, Jih vtaknite v moje polke. Tam bodo lahko stregli svojerou akusu, koiaooT bodo hotet.« Seveda 9e je agodilov kaikor je uka- zal, ia nihče, aiti očetje ia matere, si iniso upali temu ugovarjati.« »Saj ste bili veadar podvržeai vojaščini?« sem rekel aato. »Ne, ¦moj oče mi je kupil aamestaika. To je bila o»asarjeva šala — na tako šalo člcvek doigo m&li. jEhrajSel do trideset izrned aas jih je žalostao pogiiailo. . . Ndka-« teri pa so postali stari pijajaoi, aamesto da bi v svoji do^ movind dojbdli častao službo zdravnikov, sodailkov ali od* vetaikov. To je bila lepa šala!« Nato se je pričel krohotati ia me ]e skrivaj pogledat — Postal sera zamlišljeia ia sem še parkrat za reveža pla4 čal kozarčeik žgaaja, predao smo pirišli v Gaaeritz. Ko srao se okrog pete ure popoldae bližali vasi Riesa^ smo opazdld aa levi mlin, kamor je peljala stransika steza. E>a si prikrajšamo pot, smo krenili aa ta pešpot Bili smo komaj še dvesto korakov oddaljeai od raliaa, iko smo sHšali k ajega glasac vpitje. Skozi vrt sta prileteli dve ženr šlki, staTejša m mlajša, ia vlekli za salbo aekaj otrok. SJojšali sta steči v gozdič, ki je na aasprotavem gri<hj mejil ob ioesto. Takoj nato smo videli, da je aekaj naših vojakor z vrečami prišlo iz ralina, druigi pa so drug za drugsm prihajald vz ikleti ia s sabo vlekli majhae sode, ki so jih aagk» aaJdadali na vcz poleg jezu. Še drugi so krave >ia kon|e vlačili iz hleva, pred hišaimi vrati pa je starec roke dvii g«l pa-otd aelm. Pet ali šest teh malopridaežev ]e otbkoHo smrtnobledega mliaarja, ki so rmi od gro^e m strahu od ¦kapele iz glave. Vse to: mlia, rJbaik, potoita okna, bežeči žensifci, aafil vojald s kapami ia olbrazi malopridaežev, starec, ki jih ja preklinjal ia krave, ki so stresale z glavami, da bd se osvo« bodile vodrtiikov, ko so jih drmgi od zada; suvali z bajo« neti . . . vse to vidim še živo pred očmi, kakor bi se pravkar godiilo. »Aha«r je rekel furir, »to so maroderji . . . NtemO več daleč od armade.« »A to je nesramno!« sem vzkliknil. »To so čisto nan vadni roparjik »To je xes!« ]e cdgavorii furir. »T.o je zoper discipl}* no. Ko bi cesar to vedel, foi ph dei postrejiti kot pse.« iT?1 (Drijeprih.)