GLASILO OBČINE VIDEM ŠTEVILKA 2 - LETNIK 17 - JUNIJ 2012 Domoznanski oddelek 35 NAŠ glas 2012 352(497.12 Videm) 6009976,2 ■H i \y Novičke iz DU Videm Glasilo izdaja občina Videm, Videm pri Ptuju 54, tel.: 761 94 00, e-pošta: info@videm.si. Uredniški odbor: Tatjana Mohorko (odgovorna urednica), Andreja Zemljak, Likovna dela učencev 2. a OŠ Videm V pomladnih dneh imamo upokojenci veliko dela na vrtu, polju, generalno čistimo stanovanje pred prazniki. Vzamemo pa si čas tudi za druženje in rekreacijo. POHOD 15. marca je bil lep sončen pomladni dan. 25 upokojencev pohodnikov se je odpravilo na pohod po Halozah. Iz Vidma smo odšli na Dravinjski Vrh, kjer smo se ustavili pri našem blagajniku Janku. Pot smo nadaljevali do Ljub- stave, kjer nas je prijazno povabil k sebi Merčev Tonček. Lep rekreacijski dan smo zaključili v Majskem Vrhu z malico. NAKUPOVALNI IZLET NA MADŽARSKO 5. aprila se je 50 videmskih upokojencev odpravilo po nakupih na Madžarsko. Kar nekaj ur smo bili v Lentiju, kjer so eni nakupovali, drugi pa samo gledali. Po nakupih smo se pri avtobusu namali- cali, nato pa pot nadaljevali v Cvetkovce, do gostišča Marta, kjer smo imeli kosilo. Predsednik DU Videm Jože Merc se je potrudil in nam izlet omogočil po zelo ugodni ceni. Ob slovesu nam je zaželel vse lepo ob praznikih. KOLESARJENJE 10. maja je 40 kolesarjev upokojencev prekolesarilo ravninsko traso skozi Markovce do Rance, preko Puhovega mostu do ribnika v Trž-cu. Tam smo imeli malico. Ob lepem sončnem dnevu je bilo druženje zelo prijetno. OBVESTILA 17. junija bo srečanje upokojencev v Moškanjcih. Letos bo junija namesto septembra. Vse druge informacije dobite v pisarni DU ali na oglasni deski. Od 7. do 14. julija lahko letujete v hotelu Delfin v Izoli. Več o letovanju na telefonu 051 305 110 (Jože) Marija Cernila Maja Ratajc, Andrejka Gojkošek, Milena Traper, Urška Hercog, Marija Černila. Oblikovanje in tisk: Vejica, Rado Škrjanec, s. p., Ul. Lackove čete 3, Ptuj, 041 684 910. Na osnovi mnenja Urada vlade za informiranje RS št.: 23/90-541/96-12 se za glasilo plačuje 8,5-odstoten davek. Glasilo NAS GLAS je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Urad vlade RS za informiranje, pod zaporedno številko 1332, in razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 356. Glasilo je brezplačno in ga prejmejo gospodinjstva v občini Videm. Naklada 1900 kosov. Vidovi dnevi od 9. do 17. junija 2012 Vabimo vas na tradicionalne Vidove dneve, ki se bodo odvi- Vsak večer bo doživetje zase, saj smo pripravili pester kulturni j ali od 9. do 17. junija 2012. Ti dnevi so odlična priložnost program. Posebej vas vabimo ob prireditvah v Vidovo klet na za obisk kulturne, naravne, etnografske dediščine ter lokalnih dneve vinogradnikov, kjer boste lahko pokusili vrhunska vina dejavnosti na območju Haloz in okolice. in spoznali vinogradnike iz Haloz. Datum in dan, ura Kraj Vidovi dnevi — program posameznega dneva 9. 6., sobota, 14.00 Videm, pred zgradbo občine Pohod po Srakačevi poti 9. 6., sobota, 17.00 Videm, v šotoru pri občinski zgradbi Osrednja prireditev; dan turizma, kratek kulturni program, odkritje rimskega spomenika pri Vidovi kleti in odprtje likovne razstave v dvorani občine 10. 6., nedelja, 8.00 Jama Tržeč Ribiški turnir 10. 6., nedelja, 14.00 Videm, igrišče Turnir v malem nogometu 10. 6., nedelja, 20.00 Dravinjski Vrh, cerkev sv. Janža Koncert LUTNJA v izvedbi patra Tonija Mrzlečkega 11. 6., ponedeljek, 10.00 Občina Videm Sprejem odličnjakov osnovnih šol pri županu Občine Videm 11. 6., ponedeljek, 17.00 Videm, OŠ Videm Dan učencev in učiteljev OŠ Videm 12. 6., torek, 19.00 Videm Dan folklore — gostje iz Velike Polane in gostje iz Slovaške, srečanje pobratenih občin Videm - Bednja 13. 6., sreda, 8.00 Občina Videm Dan odprtih vrat občine (od 8. do 17. ure) 13. 6., sreda, 19.00 Videm Dan ljudskega petja 14. 6., četrtek, 18.00 Videm, OŠ Videm Gasilska vaja PGD Videm 14. 6., četrtek, 19.00 Videm, Drvarnica KD Videm Razstava karikatur Aljane Primožič ter večer aforizmov z Milanom Fri-dauerjem - Fredijem 16. 6., sobota, 8.00 Videni, pred zgradbo občine Pohod od Borla do Vidma (PD Naveza) 16. 6., sobota, 17.00 Tržeč, Djočanova domačija Poletna muzejska noč Etnografskega društva Tržeč 16. 6., sobota, 20.00 Videm, šotor Koncert patra Janeza Ferleža - gost Alfi Nipič 17. 6., nedelja, 10.00 Videm, cerkev sv. Vida Vidova nedelja — maša za občane in pogostitev; pobratenje župnij Videm - Bednja Dnevi vinogradnikov v Vidovi kleti od 9. do 16. junija 2012 med 17. in 21. uro Datum in dan Vinogradnik 9. 6., sobota Vina Zavec 10. 6., nedelja Vinogradništvo Marija Vauhnik in vinogradništvo Silva Gregorec 11.6., ponedeljek Vinogradništvo Antonije in Milana Žumbarja 12. 6., torek Vinogradništvo Marjan Kramer 13. 6., sreda Kmetija AS — Arnečič 14. 6., četrtek Vinogradništvo Vaupotič-Cestnik 15. 6., petek Kmetija Pintarjevi 16. 6., sobota Vinogradništvo Plajnšek in Vinarstvo Turčan 17. 6., nedelja od 10. do 13. ure Turistično-vinogradniška kmetija Pungračič in vinogradništvo Anton Skaza Cena pogostitve v Vidovi kleti znaša 3 EUR/osebo in vsebuje Za organizirane skupine priporočamo rezervacijo na vidova. pokušino belih vin. klet@halo.si ali na telefon 02 795 32 00 ali 02 761 94 09. Vidovo na j bo praznik vseh Prazniki imajo v življenju pomembno vlogo, tako na kulturnem področju kakor tudi v vsakdanjem življenju. Praznovanje vidovega v občini Videm nam daje poseben pomen, saj je sveti Vid naš zavetnik, zato smo si tudi 15. junij izbrali za praznik. Občinski praznik praznujemo ob koncu vsakega mandata, tako bo praznovanje naslednjega leta 2014. V občinskem svetu smo se dogovorili, da vsako leto praznujemo vidovo. Letos se bodo prireditve začele v soboto, 9. junija, ob 17. uri in nadaljevale skozi ves teden z zaključkom svete maše v nedeljo, 17. junija, ki jo bodo patri v cerkvi sv. Vida darovali za naše občane. Vsak dan bo veliko zanimivih dogodkov. Praznovali bodo naši najmlajši v vrtcih, otroci v osnovnih šolah, pohodniki, folkloristi, ljudski pevci. Pripravljajo se tudi koncert patra Janeza Ferleža, orgelski koncert v cerkvi sv. Vida, dan odprtih vrat občine Videm, turnir v malem nogometu in srečanje pobratenih občin Bednja in Videm. Osrednja prireditev bo v soboto, 9. junija. Ta dan bo tudi odprtje likovne razstave v občinski dvorani, ki bo posvečena našemu znanemu umetniku in slikar- ju Lojzetu Kirbišu. Razstavo bo odprl njegov sin, danes mednarodno priznan likovni umetnik Dušan Kirbiš. Zamisel o mali in veliki likovni koloniji je nastala v vodstvu občine Videm. K sodelovanju smo povabili likovnega umetnika g. Branka Gajšta in strokovno svetovalko — umetnostno zgodovinarko go. Nino Jeza. Sodelovalo je 18 priznanih slovenskih likovnih umetnikov in osnovne šole iz haloškega območja. Razstava teh slik bi lahko bila vsako leto osrednji dogodek ob praznovanju Vidovih dni. S tem bi dali možnost, da bi skozi sliko prikazovali naravne lepote naših krajev v mednarodni prostor. Udeleženci in občina bi dobili možnost za večjo prepoznavnost, kar je zelo pomembno za osebno rast in napredek lokalnega okolja. Narava Haloz, kulturna dediščina, običaji in dogodki iz vsakdanjega življenja dajejo veliko možnosti in izzivov za ustvarjalce in umetnike vseh generacij. Spoštovani likovni umetniki, g. Branko Gajšt, ga. Nina Jeza, v zadovoljstvo mi je bilo, da sem se lahko spoznal in družil z vami v času naše prve likovne kolonije. Vsem sodelujočim se zahvaljujem za prispevke. Posebna zahvala tudi ravnateljici OŠ Videm ge. Heleni Šegula, likovni pedagoginji ge. Aleksandri Vidovič, vsem učencem za sodelovanje in pomoč pri realizaciji našega projekta. Upam, da ste na prvi mali in veliki likovni koloniji preživeli prijetne dni, da vam je narava dala navdiha za ponovno srečanje, obiskovalcem vaših razstav pa spoznanja, da lahko slike beremo kot knjige, ki ste jih ustvarili posebno nadarjeni umetniki in s tem dali izjemen prispevek k uresničitvi takšnih dogodkov. Prizadevali si bomo, da bi likovna kolonija potekala tudi prihodnja leta, za nastala dela bomo uredili prostore, kjer bodo lahko razstavljena za ogled. 9. junija 2012 bomo predstavili rimski spomenik, ki bo stal pred Vidovo kletjo, najden pa je bil v obzidju cerkve sv. Vida. Original je shranjen v Pokrajinskem muzeju na Ptuju, replika tega spomenika pa bo v Vidmu spominjala na daljno preteklo obdobje, ko so se v naših krajih odvijale vojne. Repliko je izdelal priznani umetnik, akademski kipar in restavrator Viktor Gojkovič. Skozi vse Vidove dni bo odprta tudi Vidova klet, v kateri se bomo lahko družili z našimi vinogradniki. Dogodki v letošnjem letu se odvijajo v okviru, kot je stanje v državi. Vedno več je zahtev za pokrivanje obveznosti iz občinskega proračuna, a sredstev za redno izvajanje obveznosti je vedno manj. Tudi razpisi ne tečejo tako, kot bi si želeli. Iz tega lahko že slutimo, da bodo letošnje investicije v manjšem obsegu. V sodelovanju z občinskim svetom, občinsko upravo in vodstvi krajevnih skupnosti smo si prizadevali, da bi delo, ki ga opravljamo, opravili tako, da bi bilo koristno za občane, za boljše življenje sedanjih in prihodnjih generacij. Občina se mora razvijati tudi v slabih časih, ko je sredstev za investicije manj, vendar je treba tudi sedaj poiskati možnosti za rast in napredek na vseh področjih. Sprejmimo ta izziv, saj smo sposobni, delavni in vztrajni. Ena od takšnih priložnosti je turistična dejavnost v naši občini. Do zdaj smo na tem področju naredili pomembne premike. Vidova klet so vhodna vrata v Haloze, ocene tistih, ki jo obiščejo, pa so zelo spodbudne, pravijo, da je daleč okrog najlepša. Prikazuje preteklost iz leta 1670 — tako govorijo zapisi. V njej imajo zdaj razstavljeno vino vinogradniki iz celotnih Haloz. Pomembno je, da klet že deluje, prve skupine in posamezniki so že pokusili vzorce vin. V ponudbo iz kleti se lahko vključijo tudi drugi tržni produkti iz kulturne dediščine, ljudskih običajev, iz delovanja društev, posamezniki ali gospodarski subjekti. Bližajo se počitnice in dopusti, za nekatere konec osnovnošolskega izobraževanja. Želim, da bi bile vaše počitnice sproščene, prijetne in koristne. Vsem vam, ki končujete devetletko, pa želim dobro izbiro nadaljnjega izobraževanja. Odličnjaki bodo dobili priznanja za dosežen odličen uspeh od začetka do konca devetletke. Občankam in občanom želim veliko užitkov ob praznovanju vidovega z željo, da se nas čim več udeleži prireditev. Tako bomo izkazali pozornost do svojega kraja in tistim, ki pripravljajo in nastopajo na prireditvah. Zavedati se moramo, da bomo spoštovani od drugih toliko, kolikor smo pripravljeni spoštovati in ceniti druge. Vsem, ki boste sodelovali na prireditvah Vidovi dnevi, se iskreno zahvaljujem, z željo po nadaljnjem sodelovanju. Na koncu vam vsem želim veliko dopu-stniških užitkov, naberite si novih moči za izpolnitev osebnih in skupnih želja. Vaš župan Friderik Bračič POSLANSKI KOTIČEK Spoštovane občanke in občani! — zmanjšanje števila neobveznih izbirnih predmetov na največ dve uri tedensko (če starši soglašajo, lahko tudi tri ure tedensko) — uvedba neobveznega drugega tujega jezika od 4. do 9. razreda OS — v 6. in 9. razredu se znanje učencev preverja z nacionalnim preverjanjem znanja — učenci s posebnimi potrebami, ki so bili vključeni v posebni program vzgoje in izobraževanja in so izpolnili osnovnošolsko obveznost, lahko nadaljujejo izobraževanje v posebnem programu vzgoje in izobraževanja še največ 11 let, vendar največ do 26. leta starosti 2. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli: — postopno uvajanje prvega tujega jezika kot obveznega predmeta za učence 1. razreda OŠ 3. Zakon o vrtcih: — sofinanciranje varuha predšolskih otrok iz občinskega proračuna (20 % cene programa, v katerega bi bil otrok vključen, če bi bil sprejet v vrtec) za tiste otroke, ki so jih starši želeli vključiti v javni vrtec, pa zanje niso dobili prostega mesta in je otrok uvrščen na čakalni seznam — starši, ki imajo v vrtec hkrati vključena dva ali več otrok, plačajo za mlajšega otroka 30 % plačila, ki jim je določeno v skladu z zakonom kot znižano plačilo vrtca, za vsakega nadaljnjega mlajšega otroka pa so plačila oproščeni 4. Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč: — odgovornost za odpravo posledic nastale škode, ki jo povzročijo neugodne vremenske razmere, če povzročijo škodo na stanovanjskih stavbah, kulturnih spomenikih ter na gospodarskih objek- tih kmetijskega gospodarstva in na stvareh, za katere obnovo je do sredstev za odpravo posledic nesreč po tem zakonu upravičen državni organ ali občina, se v celoti prenaša na lastnika stvari, ker gre za zavarovaljivo kategorijo tveganja 5. Zakon o lokalni samoupravi: - znižanje sejnin članom občinskega sveta, ki ne smejo presegati 7,5 % letnega zneska plače župana (do sedaj niso smeli presegati 15 % letnega zneska plače župana) Navedel sem le nekaj vsebin, za katere po lastni presoji ocenjujem, da so pomembne za naše okolje. Naj omenim, da gre pri prvih štirih zakonih za začasne ukrepe, pri petem zakonu pa gre za trajni ukrep. Ne glede na razmere v državi, ki so resnejše, kot je videti na prvi pogled, je prav, da se posvetimo praznovanju naše videmske občine. V vseh letih od ustanovitve lastne občine so bili doseženi pomembni uspehi na mnogih področjih javnega življenja naših občank in občanov. Ce nismo pripravljeni, vzeti si čas za praznovanje našega občinskega praznika, bomo težko opazili številne pridobitve za napredek in razvoj v najširšem smislu te besede. Vsem akterjem, ki se trudijo za naše skupno dobro, županu, občinskemu svetu, občinski upravi in zunanjim sodelavcem se ob občinskem prazniku občine Videm zahvaljujem za sodelovanje. Dobrega in tesnega sodelovanja si želim tudi v prihodnje. Vsem občankam in občanom naše občine čestitam ob občinskem prazniku. Preživite poletje sproščeno in mirno, kjer koli že boste. Politična jesen bo pestra. Branko Marinič, poslanec DZ RS Sedanje splošno stanje v državi in posledično tudi v vsakdanjem življenju našega lokalnega okolja nam daje le malo časa za mirno in brezskrbno praznovanje. Kljub vsemu pa je prav, da se občasno ustavimo vsaj za trenutek, da se ozremo v preteklost in pogledamo v prihodnost. Prav je, da opazimo tudi tiste spremembe našega razvoja, ki nas peljejo v lepšo prihodnost. Neverjetna želja po zaslužku s strani lastnikov medijev, njihovih »služabnikov«, nas skoraj vsak dan oblega z negativnimi vsebinami. In to zaradi tega, ker sami raje preberemo ali slišimo samo slabe novice kot tiste bolj pozitivne. Ali ne bi bila boljša novica, kako je kakšen zdravnik naše bolnišnice rešil težko poškodovanega pacienta, kot novica, kakšne plače imajo naši zdravniki? Moram priznati, da je uredniška politika našega lokalnega časopisa drugačna. Boljša je. Prav zaradi tega se bom tudi sam osredotočil na nekaj zakonskih vsebin, ki posredno ali neposredno prizadenejo tudi nas. V mislih imam Zakon o uravnoteženju javnih financ, ki je posegel v vsebino sprememb in dopolnitev v štiriinštiride-set drugih zakonov. Sprejeti ukrepi imajo finančne učinke, ki predstavljajo začasne ali trajne ukrepe. Premalo prostora imam, da bi pisal o vseh spremembah. Naj navedem le nekatere: 1. Zakon o osnovni šoli: 35 let videmske poslovalnice Nove KBM V 7 20.4.1977 20.42012 35 LET Ekipa sodelavcev v poslovalnici Nove KBM v Vidmu (od leve): Marinka Ceh, Stanko Simonič, vodja poslovalnice, in Marjana Bezjak skrbi, da so stranke vedno zadovoljne. Foto: TM 20. aprila 1977je Kreditna banka Maribor odprla svojo poslovalnico v Vidmu, v prvem nadstropju nad Kmetijsko zadrugo. 15■ julija 1999 se je banka preselila v nov poslovni objekt čez cesto, ob trgovini Žerak, v pritlične prostore. S tem smo pridobili lepe nove poslovne prostore, tudi bankomat, in kar je bilo najpomembnejše — starejšim in invalidom smo omogočili lažji dostop do bančnega okenca. Poslovalnica Videm je ena od osmih poslovalnic, ki jih ima Podružnica Ptuj na širšem ptujskem območju. V njej smo zaposleni trije bančni uslužbenci: domačinka Marinka Ceh, Marjana Bezjak, ki je iz sosednjih Zabovcev, in domačin Stanko Simonič kot vodja poslovalnice. V videmski poslovalnici Nove KBM opravljamo vse vrste bančnih storitev, razen stanovanjskih kreditov. Tedensko imamo v povprečju do 1200 manipulacij, kar nas uvršča med poslovalnice, ki poslujejo zelo dobro. Vzdušje v našem malem kolektivu je odlično, tako smo si tudi sami letos zamislili, da ob 35. obletnici banke v Vidmu naredimo krajšo slovesnost. In uspelo nam je. 20. aprila so nas obiskali direktor podružnice Ptuj Anton Rogina, njegova pomočnica Cvetka Gobec, vsi vodji poslovalnic ptujske podružnice, župan občine Videm Friderik Bračič in šte- vilni naši komitenti. Skupaj z vsemi smo se poveselili ob tej pomembni obletnici. Hvala vsem za zaupanje v naši poslovalnici Videm in še naprej lepo vabljeni v naše prostore, kjer bom skupaj s sodelavkama kar se da najbolje poskrbel, da boste iz banke odšli zadovoljni. Stanko Simonič, dipl. ekon., vodja poslovalnice Videm Občinski odbor SDS Videm na ekskurzi ji na Bavarskem Leto 2011 je bilo izjemno uspešno za OO SDS Videm, zato smo si člani in simpatizerji po dobrem delu lahko privošči ekskurzijo na Bavarsko. Prvi vikend v maju je tako bil rezerviran za ogled Bavarske, kjer smo se potepali po čudoviti pokrajini in raziskovali gradove Ludvika II. Bavarskega. V zgodnjih jutranjih urah smo se v soboto zbrali v Pobrežju pri gostišču Stajerc, našem stalnem zbirališču, in se z avtobusom odpravili na pot. Naša prava destinacija je bil grad Herrenchiemsee na otoku Herreninsel, na katerega smo se peljali z ladjico po jezeru Chiem-see (Kimsko jezero). To je eden izmed zadnjih gradov, ki jih je dal postaviti Ludvik II. Grad je kopija versajskega dvorca Sončnega kralja iz Francije. Ludvik II. je bil izjemen navdušenec nad absolutizmom in Francijo, Ludvik XIV. pa mu je predstavljal tudi velikega vzor- Udeleženci ekskurzije po Bavarski Foto: Rožman nika. kjer smo si ogledali grad Linderhof. Vožnjo smo po slikoviti panoramski Zgrajen je v stilu rokokoja, notranjost cesti nadaljevali v osrčje Bavarskih Alp, je opremljena z Ludvikovim najljubšim pohištvom, v njegovi najljubši modri barvi in s kipi pavov, ki so bili poleg labodov njegov zaščitni znak. Pot nas je vodila v mestece Ettal, kjer smo si ogledali cerkev, ki predstavlja kompleks benediktinskega samostana. Cerkev se ponaša s čudovito poslikanim stropom in bogato okrašenim lestencem. Zvečer smo prijetno utrujeni in polni novih vtisov prispeli v naš hotel, kjer nas je že čakala večerja. Vendar smo kljub natrpanemu dnevu izkoristili pri- ložnost za raziskovanje idiličnega bavarskega mesteca. Drugo jutro smo zgodaj krenili na pot, ki nas je vodila do gradu Neuschwan-stein, najslavnejšega od Ludvikovih gradov. Pravljični grad smo opazovali tudi iz kraljičinega mostu, pod katerim se vije globoka mogočna soteska. Za konec naše poti po Bavarski smo se ustavili še v kraju Weis, kjer smo si ogledali najstarejšo cerkev v tej nemški pokrajini. Izlet smo zaključili v Pobrežju, kjer nas je za pozno večerjo čakala dobra kisla juha, ki so jo pripravili v gostišču Pri treh lipah. Iskrena zahvala za ta čudovit izlet in prijetno preživet vikend gre svetnikom občinskega sveta stranke SDS in poslancu DZ RS Branku Mariniču, saj so bili glavni sponzorji. Za vso organizacijo pa sta poskrbela predsednik OO SDS Videm Stanko Simonič in podpredsednik Andrej Rožman. Laura Rožman Začetek prodaje vrhunskih haloških vin v Vidovi kleti Vidova klet je zaživela kot p ro daj n o-pro mocijski cen ter vinogradnikov iz Haloz, saj je od 19. aprila 2012 v njej možno kupiti vrhunska vina iz celotnega haloškega roba. Prodajne police ponujajo raznolikost haloških vin, saj na njih najdemo vina, kot so: modri pinot, laški rizling, renski rizling, šardone, sovi-njon, šipon, rumeni muškat, traminec ipd. Trenutno lahko v Vidovi kleti pokusimo vina priznanih in odličnih vinarjev od Žetal pa vse do Zavrča: Kmetija AS, Kmetija Pintarjevi, Silva Gregorec, Vinogradništvo Plajnšek, Turistična kmetija in vinogradništvo Pungra-čič, Vinogradništvo in vinarstvo Turčan, Marija Vauhnik, Vina Z a ve c ter Milan in Antonija Žumbar. Seveda se bodo k tem ponudnikom pridružili tudi drugi vinogradniki iz haloškega območja. Vidova klet s svojo zgodovinsko pomembnostjo in aktualno sedanjostjo privablja vedno več turistov, obiskovalcev, domačinov, ki imajo možnost vodene degustacije vin, nakupa vina in ogleda filmov, ki so vezani na haloško območje in teme. Eden izmed pomembnejših obiskov so bili člani Združenja slovenskega reda vitezov vina, kjer je degustacijo vodil Marjan Kramer. 26. aprila smo v Hiši Stare trte na Lentu v Mariboru v sklopu vinsko-kulinaričnega večera uspešno predstavili vse vinogradnike, ki prodajajo v Vidovi kleti. V sklopu Vidove kleti pripravljamo tudi turistično ponudbo za celotno območje občine Videm in celotne ponudbe Haloz, da bo Vidova klet zaživela tudi v podobi turistično-informacijskega centra za celotno območje Haloz. Se posebej aktualna bo v času Vidovih dni, ko bo Vidova klet odprta ves čas dogajanja v Vidmu, in vas vabimo, da si jo ogledate, pokusite pristno haloško kapljico in se poveselite. Vsak večer bomo predstavili enega do dva vinogradnika, kjer bo možnost pokušine njegovih vin. Vabljeni! Besedilo in foto: Lea Cafuta Koussa Vino Ptuj z izjemnim letnikom 14. aprila so na Ptuju v refektoriju minoritskega samostana podelili priznanja in naj višje nagrade vinarkam in vinarjem, ki so se udeležili 22. ocenjevanja vin na Ptuju. Organizacija je bila tudi letos v rokah Društva vinogradnikov in sadjarjev Haloze, štirinajstclanska komisija priznanih slovenskih enologov, ki jo je vodil Miran Reberc, pa je že 21. marca ocenila 152 vzorcev — bogato paleto vin, pretežno iz Haloz. V oceni so bile domala vse sorte, ki uspevajo v vzponu od rednih trgatev pa vse do visokih predikatov. Osem prvakov sort je na podelitvi prejelo medaljo z znakom Probusa, le trije najboljši — šampioni vin med suhimi, polsuhimi ter polsladkimi in sladkimi vini pa kipec Bakhosa, ki je delo ptujskega akademskega kiparja in restavratorja Viktorja Gojkoviča. PRVAKI SORT VINO PTUJ 2012 Sterbal iz Gorišnice (zvrst — 18,02), Janez Meznarič iz Stojncev (šipon — 18,16), kar dva prvaka sta osvojila Milan in Antonija Zumbar iz Pristave pri Cirkulanah (laški rizling in rumeni muškat — ocena pri obeh vzorcih je bila 18,34), Rado Rodošek s Ptujske Gore (sivi pinot - 18,06), Slavko Kotolenko iz Dubrave brega na Hrvaškem (sovinjon - 18,24), Janko Kukec s Ptuja (šardone — 18,26) in Jakob Svenšek iz Sel (renski rizling - 18,26). ŠAMPIONI 2012 Turizem-vinogradništvo Pungračič iz Drenovca v kategoriji mirnih suhih vin rednih trgatev (renski rizling — 18,16), Milan in Antonija Zumbar iz Pristave v kategoriji mirnih polsuhih vin rednih trgatev (laški rizling — 18,34) in kmetija Pajnki-her iz Bolečke vasi v kategoriji polsladkih in sladkih vin za traminec - jagodni izbor, letnik 2010 (ocena 19,62). Edi Hojnik, predsednik Društva vinogradnikov in sadjarjev Haloze, je po svečani podelitvi povedal: »Letnik 2011 je izjemen, kot je že narava lani pokazala in Najvišje vinsko odličje na Vino Ptuj - šampiona so letos osvojili turi-stično-vinogradniška kmetija Pungračič iz Drenovca v občini Zavrč, Milan in Antonija Zumbar iz Pristave pri Cirkulanah in kmetija Pajnkiher iz Bolečke vasi. Letošnji prvaki sort na Vino Ptuj 2012. Podeljenih je bilo osem naslovov, prvaki pa so prejeli medaljo z likom Probusa. Za izjemen uspeh so jim čestitali tudi podeljevalca Peter Pribožič iz KGZ Ptuj in predstavnik MO Ptuj ter ptujska vinska kraljica Monika Rebernišek. Tretjič je prvak sorte iz kleti vinarja Jakoba Svenška iz Sel. dala obilno ter dobro letino. Rezultat dobrega dela kletarjev v kleteh pa je to, kar je bilo ocenjeno na Vino Ptuj. Imamo sama vrhunska vina, kar pove tudi ocena povprečja na ocenjevanju, v veliki meri kakovostna vina z geografskim poreklom. Izločenih je bilo 10 vin, kjer pa je bila napaka malo premočnega žve-planja, kar pomeni, da bodo v roku dveh mesecev tudi ta vina vrhunska. Izredno smo zadovoljni s kakovostjo, ki so jo vinarji prinesli na ocenjevanje. Ni mala stvar spraviti 152 vzorcev na to ocenjevanje in doseči tako kakovost. Izpostavil bi sorte, ki so se posebej izkazale: rumeni muškat, kjer so bile ocene pod 18,00 zelo redke, in to je znak, da je bil letnik za aromatične sorte odličen, tudi sovinjoni, šardoneji so se odlično pokazali, vinarji so prinesli izredno lepe zvrsti. Zvrst pa je tista vrsta vina, ki od vinarja največ zahteva. Pri sortah je znano skoraj vse, pri zvrsteh pa mora biti malo umetnosti, ki jo lahko doda le kletar. Največje zadovoljstvo je pridelati odlično zvrst.« Tatjana Mohorko Fotografije: Simona Meznarič, Rado Škrjanec aW Pri etnološki zbirki povečali vinograd Člani KTD Klopotec Sovice-Dravci in Društva za ohranjanje dediščine Haloze so sredi aprila ob obstoječem vinogradu, v bližini znane etnološke zbirke na Korpiče-vi domačiji, kjer raste tudi potomka najstarejše trte z Lenta, zasadili še dodatnih 10 različnih sort vinske trte. Med temi kar nekaj zanimivih sort, kot so lipovina, peteršiljasta žlahtnina, zirfan-del in druge. Sajenja trsnih cepljenk so se v veliki meri lotili možje, žene pa so vmes lupile še lipovec, ki ga bodo lahko potem koristno uporabili za vezanje v vinogradu. Domačine je pri prijetnem nedeljskem opravilu in druženju močno zmotil dež, ampak vseeno so delo uspešno dokončali. Potem je sledilo prijetno druženje ob domačih haloških dobrotah in seveda odličnih haloških vinih. Trta pa zdaj že lepo raste in je v ponos kraju ter tamkajšnjim ljudem. TM Po zaključku opravil (in večkratnih plohah) skupinska slika Foto: Korpič Pri etnološki zbirki v Drave ih so zavzeti domačini ob že obstoječem vinogradu posadili še nekaj dodatnih sort vinske trte. Medtem ko so moški sadili trto, so ženske lupile lipovec. Uporabili ga bodo za vezanje v vinogradu. Na Ptuju dišalo po dobrotah s podeželja V minoritskem samostanu na Ptuju je bila od 17. do 20. maja na ogled 23. razstava Dobrote slovenskih kmetij. Slovesno je razstavo odprl minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič, vse prisotne na otvoritveni slovesnosti pa sta v imenu organizatorjev nagovorila predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Ciril Smrkolj in predsednik Organizacijskega odbora razstave Peter Pribo-žič. In na Ptuju je bilo mogo- če v dneh Dobrot okusiti in doživite slovensko podeželje. Letos so komisije v 13 skupinah ocenile 1.347 prijavljenih izdelkov. Nagrajenih je bilo 1.093 izdelkov, od tega 471 zlatih, 354 srebrnih in 268 bronastih priznanj. Za trikrat zapored osvojeno zlato priznanje so podelili kar 80 znakov kakovosti, med nagrajenci pa so letos tudi nekateri naši pridni gospodarji in gospodinje. Osrednja Na Kmetiji Zavec v lancovi vasi poleg odličnih vin ponujajo tudi nagrajeni sadni kruh. Štefanija Vidovič iz Zgornjega Leskovca je letos za svoj kruh dobila bronasto priznanje. nit razstave se je letos dotaknila ekološko pridelanih in predelanih domačih izdelkov, v ospredju pa je bila Osrednjeslovenska regija - Ljubljanska z Zasavjem. Nagrajenci iz občine Videm so: Kmetija Zavec iz Lancove vasi, ki je bila nagrajena za odlična vina in sadni kruh, Turistična kmetija Korpič iz Dravcev za vina in odličen domači mešani kruh, Štefanija Vidovič za pšenični kruh, Kmetija Žunkovič iz Lancove vasi za meso iz tunke. Čestitamo! TM Fotografije: Rado Škrjanec Užitek je bilo pogledati nagrajene krušne izdelke Ocene za kvinton in salame so dobre Žlahtnina z brajd, tako nekateri pravijo domačemu kvintonu, dobiva na veljavi. Brajde premorejo skorajda še pri vsaki hiši na našem območju, zato se člani PGD Tržeč vsako leto znova trudijo, da bi se kakovost domačih izdelkov s tradicionalnim ocenjevanjem še izboljšala. Letošnje aprilsko ocenjevanje je bilo osmo zapored, komisiji pa sta ocenili 31 vinskih in 5 mesnih vzorcev. V komisiji za vina so bili Nagrajenci in podeljevalci na letošnjem ocenjevanju kvintona in salam v Tržcu Zdravica ob izbranih domačih izdelkih je še kako prijala. letos Edi Hojnik, predsednik komisije, ter člana Miran Reberc in Zvonko Arnečič — vsi prizadevni člani Društva vinogradnikov in sadjarjev Haloze ter uspešni vinarji. Hojnik se je strinjal, da sta razvoj in napredek tudi pri teh vinih očitna, kar kažejo dobre ocene za vina, a vinarji se še učijo in želijo pridelati še boljša vina. Med mešanimi vzorci kvintona, bilo jih je osemnajst, je bilo za zmagovalca proglašeno vino vinarja Janeza Mihelača, pri čistih kvintonih je sodelovalo le šest vinarjev, Še pred razglasitvijo rezultatov so nekateri gostje posedeli pod novo nadstrešnico, ki so jo letos spomladi uredili trževski gasilci. zmagal pa je Dušan Potočnik. Pri gemajih, teh je bilo le pet vzorcev, pa je zmagala vinarka Janja Zupanič in za odlično vino dobila veliko pohval. Zanimivo delo pa je imela tudi komisija, ki je ocenjevala domače salame in se med petimi vzorci odločila, da je najboljša in najbolj okusna salama Danijela Hliša. V komisiji so letos sodelovali: Jože Orlač kot predsednik, pri delu pa sta mu pomagala še Alojz Emeršič in Janez Svenšek. Na podelitvi sta se predsedniku organizacijskega odbora Bogomirju Hlišu pridružila še Drago Šeliga, predsednik PGD Tržeč, in župan obči- ne Videm Friderik Bračič, ki je posebej pohvalil tovrstne dogodke in ocenjevanja, ki po njegovem ohranjajo tradicijo na podeželju. Obljubil je, da bo občina tudi v prihodnje podprla take dogodke, tako kvinton kot tudi salamo, oboje odličen domači izdelek, pa je označil za zdrav in okrepčilen. S sladkimi dobrotami in gostoljubnostjo so se na dogodku v Tržcu zbranim pridružile tudi članice Društva podeželskih žena in deklet Lancova vas. Besedilo in foto: TM Mlaj v Lancovi vasi Običaj, da se ob 1. maju, mednarodnem prazniku dela, postavi olupljen smrekov ali jelkin hlod, na katerega vrh je pritrjena okrašena smrečica, je stara. Tudi v Lancovi vasi že vrsto leto negujejo ta običaj, že tradicionalno pa so organizacijske niti v rokah članov Folklornega društva Lancova vas. Sončen zadnji aprilski dan je bil kot nalašč za skupno druženje na prostem, ki je tudi letos potekalo pri vaškem domu v Lancovi vasi. Se preden so mlaj moške roke dvignile v nebo, pa ga je bilo treba okrasiti s smrečjem in pisanimi trakovi ter na vrh pripeti slovensko zastavo. In pravijo, da je mlaj v Lancovi vasi eden izmed najlepše okrašenih daleč naokrog, visok pa letos 28 metrov. Organizatorji so letos poskrbeli tudi za krajši kulturni program, v katerem so nastopili: muzikantje, ljudske pevke in mladi pevci iz FD Lancova vas, kot posebne gostje Mlaj so dvignile v nebo številne moške roke ... V krajšem kulturnem programu so nastopile tudi gostje - pevke ljudskih pesmi Pušeljc iz Zgornje Savinjske doline. Foto: Rado Škrjanec pa so se jim pridružile še pevske ljudskih pesmi Pušeljc iz Zgornje Savinjske doline, ki zraven petja igrajo tudi na instrumente »domače izdelave«. Dogodka so se tudi letos udeležili številni domačini in obiskovalci od drugod, na kratko pa sta Lancovljane ob tem veselem dogodku obi- skala tudi videmski župan Friderik Bračič in podžupan Marjan Selinšek. In ko je mlaj že pokončno stal, se je pričel še družabni del, organizatorji pa so tudi letos poskrbeli za pogostitev vseh obiskovalcev. P. Krajnc Praznikov okoli prvega maja si nikakor ne moremo predstavljati brez postavljanja mlaja, kresov in zabav. Mlaj smo tudi letos postavili v Šturmovcih. Turistično društvo Sturmača je organiziralo postavljanje mlaja, ki so ga vaški možje postavili na tradicionalen ročni način. Pri izbiri in transportu mlaja so nam pomagali člani PGD Videm, za kar se jim lepo zahvaljujemo. V Šturmovcih postavili mlaj Na dan postavljanja se je na Petrovi domačiji zbralo lepo število krajanov in krajank Šturmovcev. Vaščani so spletli venec, mlaj smo okrasili tudi s slovensko zastavo in že je bil pripravljen na dvig. Po uspešnem postavljanju je sledilo druženje vaščanov pozno v večer ob domačih dobrotah. Služilo je tudi vreme, sonca ni manjkalo, zato je bilo še bolj veselo. Besedilo in foto: Laura Rožman V Šturmovcih so na tradicionalen način postavili mlaj. ! JM sr Mlaji tudi v Pobrežju Kljub novodobnemu stilu življenja, ki zajema hiter tempo in pomanjkanje časa za druženje, so se krajani Pobrežja na predvečer 1. maja združili in poveselili ob postavljanju mlaja. Na lokaciji Pobrežje—Boršt so tradicionalno postavili mlaj na roke, pri nekdanji mlekarni pa so za postavitev drevesa uporabili strojno mehanizacijo. Nato je sledil veseli del druženja ob dobri hrani in Druženje po tem, ko so mlaji že pokončno stali. Foto: Svenšek 1 ■ rl? m Tfl IKspl m Bili smo zraven, ko so v Pobrežju postavljali mlaje. Foto: AG Mlaj šestič postavili tudi v Poleni V Doleni se je obdržala tradicija postavitve mlaja, domačini so se ob postavljanju že šestič zapored srečali 28. aprila. Prireditev se vsako leto odvija na istem prizorišču v Doleni — na igrišču, pri Skelovib. Tako kot vsako leto se domačini, mladi in starejši zberejo ob večerih, da pripravijo vse za postavitev velikega drevesa in kresa, ki na koncu služi za svetlo prvomajsko noč. Ob tej prireditvi se zbrani občani pomerijo v nogometu, za Domačini so se lotili tudi priprave kresa. katerega bi nekateri v Doleni dali vse. Po odigranih igrah se začnejo penali za najmlajše in vse druge, ki želijo sodelovati. Vsi najboljši prejmejo tudi pohvale, ki tukajšnjim ljudem, ki živijo v tako malem kraju, kot je Dolena, ostanejo v lepem spominu. Ob dobri kapljici, večerji in živi glasbi pa vsako leto Nejc Sitar prižge kres, ki ogreje ozračje za vse zbrane. Druženje traja pozno v noč, ker je to edina tradicija na tem mestu, ki je v Doleni s pogumom mlajše generacije postala ljudem zelo pri srcu in se je vsako leto z veseljem v velikem številu tudi udeležijo. Na tem mestu bi izrekel veliko zahvalo Martinu Skeli, ki je vsa ta leta kot organizator in voditelj pokazal veliko dela in truda, da se je ta zabava pri nas obdržala. Zahvala gre tudi vsem krajanom, ki kakor koli pomagajo pri organiziranju takšnih ali drugačnih dogodkov, ki so v ponos vsem domačim in tudi drugim Tudi v Doleni so postavili simbol praznika dela. gostom, ki obiščejo ta naš prelepi kraj. Besedilo in foto: Darko Jerenec Delovno srečanje ED Tržeč V soboto, 19. maja, se je v prostorih Etnografskega muzeja Tržeč odvijal 9. občni zbor Etnografskega društva Tržeč. Najprej je navzoče pozdravil predsednik ED Tržeč mag. Ivan Božičko in s tem hkrati odprl občni zbor, sledila sta izvolitev organov občnega zbora ter pregled raznih poročil. Po razpravi o poročilih so nadaljevali še s predsta- Utrinek z občnega zbora v prostorih Etnografskega muzeja Tržeč Foto: arhiv društva vitvijo načrta dela s finančnim načrtom za poslovno leto 2012, na koncu pa so besedo dobili še gostje. V letu 201 1 jim je uspelo izvesti in uresničiti vse zastavljene cilje. Med drugim so s promocijskim materialom nenehno skrbeli za prepo- znavnost društva, postavili so tradicionalno leseno ograjo okrog kmetije in obnovili rečni splav Vodomec. Izvedli so tudi številne projekte s področja ohranjanja žive dediščine ter povečali svoje članstvo. Urška Hercog Rekreacijsko kolesarjenje Etnografsko društvo Tržeč je v soboto, 19. maja, popoldan, skupaj s Planinskim društvom Haloze organiziralo rekreacijsko kolesarjenje. Kolesarji so se zbrali pred Etnografskim muzejem v Tržcu, z ustrezno opremo, od koder so se odpravili na kolesarsko pot skozi Tržeč proti Vidmu do Leskovca in Podlehnika ter prikolesarili nazaj v Tržeč do etnografskega muzeja. Med potjo so bili tudi postanki za razna okrepčila iz nahrbtnika. Po zaključku kolesarjenja, ki je trajalo približno tri ure, je sledil ogled muzeja ter srečanje na prostem. Urška Hercog Sončni utrinek z rekreacijskega kolesarjenja Foto: arhiv društva Delavna pomlad v FD Rožmarin Polena Pomlad je letni čas, ko se vse razvija, vse cveti, prikažejo se prvi popki dišečih cvetlic. Tako v FD Rožmarin nikakor ne počivamo, ampak smo polni novega delovnega elana. V marcu smo imeli redni letni občni zbor, zraven rednih vaj, ki potekajo ob petkih, smo imeli tudi kar nekaj nastopov. Nastopili smo v Mercator centru v Slovenj Gradcu, obiskali kar nekaj abrahamov, v začet- ku maja pa smo se udeležili območne revije odraslih folklornih skupin v Cirkovcah, kjer smo se predstavili s primorskimi plesi iz slovenske Istre in Trsta. V zadnjih tednih pa smo zaplesali kar na nekaj porokah. Z delom in trdno voljo pridno obnavljamo kostume in izdelujemo nove. Pripravljamo se na nastope tako doma kot tudi v tujini. Otroška skupina je letos nadvse uspešna, saj se je po območni reviji uvrstila na regijsko Otroška folklorna skupina iz Dolene je letos nadvse uspešna, saj se je po območni reviji uvrstila na regijsko raven in iz regijske še na državno revijo, ki je potekala konec maja v Šentjerneju. iVTEPEN 20 Odrasli rožmarinovci veliko nastopajo, fotografija je iz lanske prireditve v sklopu vidovih dnevov. aktu žr\ \ not. Aktiv žena je sodeloval na velikonočni razstavi v Zg. Leskovcu. raven in iz regijske še na Za folklorni podmladek se državno revijo, ki je poteka- tako nikakor ni bati. la konec maja v Šentjerneju. Ljudski pevci imajo nastope doma kot tudi v bližnji okolici. Radi prepevajo, kamor jih povabijo, prepevajo pa predvsem stare haloške pesmi. Vse, mlade in malo starejše, pa pevci vabijo v svoje vrste. Stari rek pravi, da kdor pleše in poje, ne misli slabo. Kultura in kulturna dediščina sta veliko bogastvo, ki so nam ga zapustili nekdanji rodovi in ga moramo negovati z veliko ljubeznijo. USTVARJALNE TUDI ŽENE Aktiv žena, ki deluje pod okriljem FD, je zelo dejaven. Gospodinje se srečujejo enkrat tedensko. Letos so že izdelovale torte, šivale jureka, v marcu so pripravile pogostitev za občni zbor, v aprilu sodelovale na razstavi ob veliki noči v Leskovcu. Ob tem njihove pridne roke pomagajo tudi pri izdelavi kostumov, kjer so nam v veliko pomoč. Nekaj članic se je udeležilo tudi pohoda po haloških poteh ob prvomajskih praznikih, pripravljajo pa se tudi že na Vidove dneve, kjer bodo prav tako sodelovale, pa verjetno še kje. Bojan Glaser Letni koncert mešanega pevskega zbora Franceta Prešerna Videm Zdelo se je, da se bo grda majska nedelja prevesila v prav tako noč. Pa so to prekinili pevci Mešanega pevskega zbora KD Videm, ki so nam v cerkvi sv. Vida pripravili letni koncert. V goste so povabili sosede, Moški pevski zbor Alojza Strafela Markovci. Lepo število obiskovalcev je pokazalo, da imajo radi koncerte domačih pevcev. Z izbranim repertoarjem in solistkama Metko in Aleks se je v prvem delu koncerta predstavil domači mešani zbor. Zapel je tudi ženski del videmskega zbora. Pevke so zapele dve pesmi — Pirni-kovega Kosca in Avsenikove Gozdove v mesečini. Približno sredino koncerta je izpolnil z raznolikim programom, čudovitim petjem in dobrima solistoma Markom in Srečkom moški pevski zbor Alojza Strafela Markovci. Zbor vodi Srečko Zavec, znan glasbenik in dirigent iz Leskovca. Koncert so zaključili domači pevci s petimi lepimi pesmimi. Domači pevci so pokazali, da se potrudijo pri svojem delu, da upoštevajo navodila in napotke zborovodkinje Mateje. Sledile so zahvale, kot je to navada. Posebno so se pevci zahvalili zborovodkinji Mateji Krajnc za njeno požrtvovalno delo. Gledalci smo se oddolžili nastopajočim z dolgim in bogatim aplavzom. Ne kar tako! Nagradili smo dobre Mešani pevski zbor KD Franceta Prešerna Videm je v domači Vidovi cerkvi pripravil letni koncert. Moški pevski zbor Alojza Strafela Markovci je nastopil v Vidovi cerkvi. pesmi, lepo petje, lep nastop. Bilo je prijetno. Bravo Markovčani, bravo Srečko! Čestitam, Videmčani, čestitam, Mateja! ZBOROVODKINJA MATEJA KRAJNC Ko sem opazovala zborovodkinjo Matejo Krajnc pri vodenju mešanega pevskega zbora iz Vidma, sem sklenila, Zborovodkinja Mateja Krajnc se z videmskim zborom odlično ujame. Foto: Černila da vam jo na kratko predstavim. Mateja je slavistka, zaposlena v OS Videm. Je vnukinja gospoda Maksa Vaupotiča, znanega kulturnega delavca, pevovodje, dirigenta, vodje tamburaške-ga orkestra ... Zdi se, da ji je dedek v zibelko položil veselje do glasbe. Že od malega se ukvarja s petjem, igranjem na klavir, vodenjem pevskih skupin. Videmski pevski zbor vodi Mateja že nekaj let. Zbor je pomlajen, posebno moški del zbora so zamenjali mladi pevci. Člani zbora so z Matejo in njenim vodenjem zelo zadovoljni, radi prihajajo na vaje, veselijo se nastopov, posebno lepo pa se imajo na intenzivnih vajah, ki so navadno na Pohorju. Mateja ima rada svoje pevce. Naša zborovodkinja ima družino — moža in sina. Kmalu bo drugič postala mamica. Njena velika ljubezen, glasba, je na drugem mestu, na prvem je družina. Se dobro, da je tudi mož Dejan glasbenik — dober pevec. Mateja, hvala za ves trud, ki ga daješ našemu pevskemu zboru, in čestitke za vse uspehe, kijih z zborom dosegate. Marija Černila Območno srečanje folklornih skupin V Cirkovcah je v maju potekalo območno srečanje folklornih skupin, ki gaje organiziral Javni sklad RS za kulturne dejav-nosti, območna izpostava Ptuj. Na srečanju se je predstavilo 15 folklornih skupin iz Spodnjega Podravja. Iz občine Videm so se srečanja udeležile štiri folklorne skupine: FS FD Rožmarin Dolena s spletom ljudskih plesov iz Primorske, starejša FS FD Lancova vas s spletom Coprnica, Nastop FD Pobrežje na srečanju FS FD Pobrežje s spletom Kaj mi boš plesal ali igral? in mlajša odrasla FS FD Lancova vas s spletom Po kožuhanju. Glede na številno udeležbo skupin iz videmske občine lahko vidimo, kako je občina bogata s kulturno plesno dediščino. AG Foto: Miran Drevenšek 12.05.2012 Člani FD Pobrežje v pražnjih nošah KD Franceta Prešerna Videm je eno vodilnih kulturnih društev v občini Videm. Posamezne sekcije pripravljajo samostojne nastope, redno pa se vključujejo v skoraj vse občinske in krajevne prireditve. Kakovost prireditev je na visoki kulturni ravni in tisti, ki si prireditev ne ogledajo z izgovorom, da amaterjev ne marajo, nimajo prav. Člani društva dokazujejo, da svoje Prešernovci pa kar delajo delo opravljajo z veliko mero odgovornosti in profesionalnosti. Nastajajo prave stvaritve z veliko mero umetnostnega pridiha. VINOGRADNIKI KD VIDEM Za prijetno prireditev ob koncu marca ob materinskem dnevu je poskrbela skupina Vinogradniki KD Videm. V goste so povabi- Skupina videmskih Vinogradnikov zmeraj preseneti. Foto: Martin Ozmec li Jurovske fante in ljudske godce KD Videm. Skupina Vinogradniki je ena najstarejših skupin ljudskih pevcev, enako velja za skupino Jurovskih fantov. Ljudski godci so se sestali pred slabim letom, za sabo pa imajo že veliko nastopov. Na prireditvi ob materinskem dnevu so skupine zapele in zaigrale veliko lepih ljudskih pesmi. Za smeh med glasbo so poskrbeli Srečko, Andrej in Uroš — videmski gledališčniki. Gledalci so uživali in zelo pohvalili prireditev. Skoda, da se na prijetno pisno povabilo ne odzove več ljudi. Nastopajoče in gledalce je pozdravil tudi župan občine Videm Friderik Bračič, prijetno in prisrčno pa je prireditev vodila Milenka. Na koncu se je Ančka Kokol, vodja skupine Vinogradnikov, zahvalila vsem nastopajočim, gledalcem in županu. Posebej se je zahvalila družinam kul- turnih ustvarjalcev za razumevanje. Všeč so mi bile njene besede: »Kultura ni samo to, da si rečemo dober dan, ko se srečamo. Kulturno je tudi, da si kdaj ogledamo koncert, gledališko predstavo, proslavo ali kako drugo prireditev. To je tudi edina zahvala, ki jo damo kulturnim delavcem za njihovo popolnoma brezplačno delo.« Marija Cernila Leskovški in videmski pevci na zborovski reviji Ptujska območna izpostava Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti je v sodelovanju z Zve- zo kulturnih društev Ptuj 13. in 14. aprila v dvorani Gimnazije Ptuj pripravila že 38. območno revijo pevskih zborov Večerna pesem Ptuj 2012. Na reviji je nastopilo 20 zborovskih zasedb, iz občine Videm pa MePZ Franceta Prešerna Videm pri Ptuju pod vodstvom zborovodkinje Mateje Krajnc in Zenska vokalna skupina KD Leskovec pod vodstvom zborovodja Srečka Zavca. Leskovška Zenska vokalna skupina je po stažu zelo mlada skupina, ki deluje v tej sestavi šele četrto leto, nastala pa je po tem, ko so se razšli pevci mešanega pevskega zbora. V zboru po navadi prepeva 14 pevk, ki jih druži predvsem prijateljstvo ter veselja do zborovskega petja. Pevke pripravijo vsako leto božični koncert ter letni koncert ob zaključku pevske sezone. V goste vedno povabijo še kakšen zbor. Pevke imajo za sabo že precej nastopov in gostovanj, lansko leto so med drugim obiskale BiLI in imele v sodelovanju s slovensko skupnostjo v Tuzli tudi svoj koncert. Letošnji nastop na območni reviji pevskih zborov pa je bil za skupino pevk iz Leskovca zagotovo eden od pomembnejših, saj so se na reviji lahko predstavile v vsej pevski odličnosti, ki odlikuje skupino. TM Zenska vokalna skupina KD Leskovec pod vodstvom zborovodja Srečka Zavca je v aprilu zapela tudi na območni reviji pevskih zborov na Ptuju. Foto: Langerholc Pobrežanke skrbijo za zdravo prehrano Vsi ugotavljamo, da se v vsakdanjem življenju prevečkrat prehranjujemo nezdravo s tako imenovano hitro hrano. Članice Društva žensk Pobrežje se še kako zavedajo pomembnosti primerne prehrane za zdravje. Zato so organizirale kuharski tečaj na temo ribe in ribje specialitete, ki ga je strokovno vodil Vlado Pignar. Popoldne tretje aprilske sobote je bilo ravno pravšnje za kuhanje. Gospod Pignar je vse navzoče seznanil z novimi smernicami za zdravo pripravo hrane in o pomenu rib za naše telo v vsakdanjem življenju in ohranjanju zdravja. Seveda so vse jedi pripravili, poskusili in ugotovili, da je zdravo lahko tudi zelo okusno. Ob klepetu in medsebojni Pobrežanke so koruzo posadile kar na roke. pomoči so nastajale jedi, prijetne za oko in izjemnih okusov. Udeleženke so bile enotnega mnenja, da je kljub bogatemu znanju, ki ga imajo na tem področju, dobro sodelovati na tečajih in se seznanjati z novostmi. Svoje znanje so že imele možnost uporabiti. V letošnjem projektu šole Šport špas — druženje treh generacij so sodelovale z izdelavo zdravih prigrizkov. Milena Traper Pričetek dela na polju v Pobrežju Članice Društva žensk Pobrežje v letošnjem letu nadaljujejo pridelavo pridelkov na star način. S tem želijo mlajšim generacijam prikazati, kako so pridelovali poljščine nekoč. Letos so se odločile, da bodo ročno, po starem načinu, posadile koruzo. V začetku maja so se Pobrežanke zbrale pri svoji članici Betki in se odpravile na že znano Betki-no njivo zasadit letošnjo polj- ščino. Prva skupina je vrste označila z motikami, druga pa je z manjšimi motikami posadila različne vrste koruze, ki jo bodo jeseni uporabile pri svojem ustvarjanju. Delo je potekalo v prijetnem vzdušju, saj se je sajenja udeležilo veliko število članic. Po opravljenem delu je sledilo druženje in domača kmečka malica. Besedilo in foto: Milena Traper Po napornem delu je malica zelo teknila. Materinski dan v Pobrežju Ob materinskem dnevu v Pobrežju so Otroci so predstavili pester program z grali svojim staršem in sorodnikom, se zbrale mame, očetje, dedki, babice in deklamacijami, odpetimi pesmimi, gle- Ob zaključku programa so bile mame številni drugi obiskovalci na prireditvi v dališko igro, lutkovno predstavo, zaigra- obdarjene z majhno pozornostjo, vsi vaškem domu, ki so nam ga pripravili li so tudi na harmoniko. Obiskovalci so obiskovalci prireditve pa pogoščeni, člani Folklornega društva Pobrežje sku- neizmerno uživali, otroci pa so z nasme- paj z otroki iz bližnje in širše okolice. ški na obrazih z veseljem zapeli in zai- Besedilo in foto: Andreja Gojkošek Mali zajček išče mamico ... Otroci pred nastopom Igrati na ustno harmoniko ni kar tako V skladu s projektom Centra vseživljenjskega učenja Podravje in programom Kako se natičiti igrati na ustno harmoniko PRJ Halo Cirkulane ter na pobudo Stanislava Golca, ki ima izredno veselje do igranja ter železno voljo, smo se zainteresirani zbrali na tečaju. Prav gotovo zna marsikdo igrati na ustno harmoniko, vendar smo na tečaju začeli spoznavati note in samo držo ustne harmonike. Tečaj je vodil maestro prof. Vladimir Horvat, akademski glasbenik, član simfoničnega orkestra RTV Ljubljana, ki je tudi strokovni in umetniški vodja pri javnem skladu za kulturne dejavnosti RS. Znan je tudi kot skladatelj in mentor šole ustne harmonike pri Avseniku v Begunjah ter vodja Tria Sora Medvode. Tečaj smo imeli 22. apri- la v učilnici župnišča v Zg. Leskovcu, za humoristični del sta poskrbela člana KD Leskovec Mateja in Matej. Povabili smo tudi našega krajana, invalida Jožeka Zemljiča, ki je še vedno veseljak in z veseljem igra na ustno harmoniko, z nami pa sta nastopili tudi Mateja in Katarina Golc. Ob zaključku smo vsi udeleženci tečaja prejeli priznanje za sodelovanje, ki ga je podelila Matilda Golc. Poskrbeli smo za druženje, nazdravili s kozarčkom in si zaželeli še več podobnih druženj. Anica Zavec, KD Leskovec Na ustno harmoniko so se naučili igrati v nekaj urah ... Foto: arhiv KD Ustvarjalnost in barvitost na leskovški razstavi Turistično društvo Klopotec Leskovec v Halozah je tudi ob letošnjih velikonočnih praznikih v leskovškem turističnem domu pripravilo izjemno lepo razstavo pisanic in velikonočnih aranžmajev. Od 6. do 8. aprila si je razstavo ogledalo veliko obiskovalcev od blizu in daleč. Leskovčani so tudi letos k sodelovanju pri pripravi raz- stave povabili vsa društva in aktive žena v občini Videm in tudi OS Leskovec z enoto vrtca. Odziv je bil izjemno dober, razstava pa v vseh pogledih domiselno, barvito in lepo pripravljena. Odprtje tradicionalne razstave v Leskovcu je obogatil slovesen blagoslov farnega župnika Edija Vajde. Besedilo in foto: TM Z veliko domiselnimi izdelki so se razstavi pridružili tudi učenci iz šole in otroci iz vrtca Leskovec. Izdelki pridnih rok gospodinj iz naše občine so vredni vse pohvale. Naš vsakdanji kruh na razstavi v Vidovi kleti V naši kuhinji v Tržen je letos večkrat dišalo po pustnih krofih in flancatih, v pustnem času pa smo izdelovale rože iz papirja. V Šturmovcih smo v marcu pekli domači kruh. Marija Gabrovec je zakurila v krušni peči. Kmalu je zadišalo po sveže pečenem koruznem, mešanem in rženem kruhu, po receptu Rezke Rozinger pa smo poskusile še fižolov kruh. Bil je zelo okusen, z lepo zapečeno skorjico. V Halozah so ga pekli že pred prvo in drugo svetovno vojno, ko še niso pridelali dovolj žita in pšenice. Dalj časa že zbiramo stare recepte in odkrivamo, kako je nekoč dišalo pri naših mamah in babicah. K sodelovanju vabimo vse občane, da na naš naslov posredujejo recepte jedi, ki se jih spominjajo iz starih časov. Morda ohranimo zapise nekaj zares »naših« domačih jedi za nove rodove. Bile smo na obisku pri prvošolčkih v OŠ Videm. Skupaj smo barvali pisanke kot nekoč: v čebulnih olupkih, zavite v tanke nogavice, obložene s prvimi cvetovi trobentic, vijolic in lističev, ki smo jih nabrali na travniku. Za prvošolčke smo pripravile mini razstavo domačih jedi v povezavi z zdravo prehrano. V šolski kuhinji smo za poslastico cvrli miške. Za prijetno srečanje in druženje se zahvaljujemo vodstvu OS Videm, vsem učiteljicam in učitelju ter učencem, ki so nas prijazno sprejeli. Na našem zeliščnem vrtu v Tržcu so članice posadile kar nekaj novih rastlin, ki jih je ga. Milena pridno zalivala in negovala. V občinski dvorani Videm je bila na obisku V ponedeljek, 21. maja, smo sodelovale na delavnici Predelava mleka na domu. Strokovnjakinja Majda Tumpej nam je pripravila različne jogurte: čvrste in tekoče s podloženim sadjem, sadne in aromatizirane. Pripravila je skuto, izdelano s pomočjo sirišča. Gospodinje so izdelale različne in okusne sirne namaze, ga. Majda pa nam je podala kar nekaj receptov za izdelavo kislega mleka, kefirja, za izdelke iz smetane, surovega masla in pinjenca. Pripravila nam je tudi "beli majski sir". Vse izdelke smo seveda pokusile in bili so izvrstni. Utrinek z razstave v Vidovi kleti, kjer je dišalo po odličnem domačem kruhu. Videmčanke so k sodelovanju povabile še Društvo gospodinj Draženci, ki so razstavo obogatile tudi z zelišči. Foto: arhiv Društva kmetic občine Videm strokovnjakinja za zelenjavo Miša Pušenjak. Predstavila nam je veliko zanimivih, novih in uporabnih nasvetov ter odgovarjala na vprašanja. Na razstavi kruha, ki smo jo letos pripravile ob cvetni nedelji, so s peko kruha sodelovale vse naše članice, v Vidovi kleti pa je po kruhu dišalo tri dni. K sodelovanju smo povabile Društvo gospodinj Draženci, ki so razstavo popestrile z različnimi domačimi čaji, posušeno sivko, domačim kisom in drugimi izdelki. Razstavo je odprla predsednica Ana Hrga, nato je sledil kratek kulturni program. Nagovoril nas je tudi župan Friderik Bračič. Raz- stavo je blagoslovil župnik p. Tarzicij Kolenko. V knjigi vtisov je ostalo kar nekaj lepih misli in pohval. Zabeležili smo obiske iz Gorenjske, Primorske, Dolenjske in Prekmurja pa tudi iz tujine. V ponedeljek so si razstavo ogledali učenci OS Videm in seveda malčki iz vrtca Videm. Ob letošnji razstavi nas je spremljala pot odnosa do kruha danes. Večina ljudi danes kruh kupuje v trgovini. Časa za peko v domači peči ni. Skrbi nas, kako bodo naši otroci ohranili odnos do kruha, ki je merilo človeka. Ali ga bodo znali razdeliti med revne? Se bodo lahko spominjali svoje matere po vonju kruha, kot se je spominjamo mi? Ali bo na našem polju še rasla pšenica, kjer je v vsakem klasu skrita modrost in v njenem valovanju prepoznamo hvaležnost? Morda najdete čas za pesem o kruhu, morda premaknemo zrno, morda boste poskusili speči svoj kruh ... In doma bo vse lepše, zadišalo bo po hiši ... In naslednje leto bomo morda ponovno spekli kruh za razstavo Se veš, kako je žena pleve iz pšenice plela, kako je v snop povila šope klasja, kako je zrnje mlinar zmlel v moko, kako so nekdaj deca rasla. Še revežu so kruha dali in kak dnar, saj ljudem za ljudi bilo je mar. Lačna deca so na pragu se smejali, ko mati iz peči so vroči kruh jemali. Ko mati mesi kruh z roko, dodaja moko, sol, vodo, ljubezen mu dodaja vmes in smeh in jok otrok, zares. Poboža ga, ko vzhaja, naj bo mrzla zima ali sredi maja, speče ga tako, da včasih skorja poči, pokriža ga v naročju, pogleda deco lačno in kos za kosom z nožem loči, da lačni deci ga izroči. Kruh ni le hrana, kruh je sladka mana, če kdaj pade ti na tla, poberi in poljubi ga. Tako mi mati rek izroča, a domača kruhova sredica je še zmeraj vroč spomin na dom, na mamo in na stari mlin. Specite kolaček kruha za ljubezen, za ljudi, za vero in boga, za izreke stare, za jutra in za dni, ko se novi rod spominjal bo današnjih dni. Marija Kolednik Črnila V Kulturnem društvu Sela najbolj aktivne žene Selške žene, ki delujejo v okviru Aktiva žena KD Sela, krajani KS Sela poznamo kot zelo marljive in gostoljubne, saj ob vsaki prireditvi v domači krajevni skupnosti prijetno pogostijo vse obiskovalce, pogosto pa presenetijo tudi s peko in kuho odličnih jedi. Da znajo poskrbeti tudi zase, so pokazale v zimskih mesecih, ko so v telovadnici OS Sela pridno telovadile ter nabi- rale kondicijo za poletne mesece, takrat imajo namreč po navadi največ dela. Na telovadbi so se družile do začetka marca, dokler se ni začelo spomladansko delo na vrtovih. Prav tako so se selske žene izpopolnjevale v kuhanju različnih jedi, kjer so se družile in se hkrati naučile česa novega, kar bodo zagotovo dale v pokušnjo krajanom ob kakem druženju. Tudi občnih zborov si člani selskih društev brez pridnih rok Aktiva žena skorajda ne znajo več predstavljati, saj že nekaj let na skorajda vseh občnih zborih društev kuhajo in pogostijo vse člane društev in njihove goste. Kljub časovni stiski pa žene rade povejo, da se bodo družile tudi v toplejših mesecih, ko načrtujejo druženja na kolesih, obiskale bodo razne razstave in sodelovale na njih ter seveda na drugih prireditvah v KS Sela in izven. Matjaž Klasinc Lancovljanke v juniju na posavsko srečanje kmetic Lani novembra so se Brežičanke in Lancovljanke že družile. Skupinski posnetek je nastal na Djočanovi domačiji v Tržcu. Foto: Andreja Murko Članice Društva podeželskih žena in deklet Lancova vas tudi v pomladanskih mesecih ne počivajo. S svojimi dobrotami sodelujejo na krajevnih in občinskih prireditvah, skrbijo pa tudi za svoje zdravje in družabne društvene dogodke. Tudi letos so se tako z veseljem odzvale povabilu PGD Pržec in s svojimi dobrotami sodelovale na njihovem že tradicionalnem ocenjevanju kvintona in salam. V aprilu so spet poskrbele, da kaže cvetlična greda pred mostom v Lancovi vasi lepšo podobo in tudi sam most čez Polska- vo jim je hvaležen, da so ga "rešile" zaraščenosti z mahom in plevelom. Štiri njihove članice pa so se drugo soboto v aprilu udeležile tudi tekmovanja v paver šnopsu -memoriala Angele Peršuh v Zg. Kungoti. S KOLESI DO MAJŠPERKA Članice, ki so se v zimskih mesecih enkrat tedensko srečevale ob ročnih delih (pletenje, kvačkanje, vezenje) in družabnih igrah, so se 2. maja odpravile na kolesarski izlet. Zbrale so se pred vaškim domom v Lancovi vasi in naredile prvi posta- nek na Ptujski Gori, kjer so si ogledale Marijino cerkev. Sledil je spust do Majšperka, do gostišča Spajza, kjer se je okrepčilo še kako prileglo. Domov so se vračale po doli- ni Dravinje in prijeten popoldan zaključile s sladico v Majolki. 23. JUNIJA NA POSAVSKO SREČANJE KMETIC 23. junija se nameravajo Lancovljanke podati v Brežice, kjer bo ta dan potekalo regijsko Posavsko srečanje kmetic. Gre za tradicionalno druženje društev kmetic in aktivov žena iz Sevnice, Krškega in Brežic, vsako leto pa je eno izmed društev organizator dogodka. Letos bodo srečanje organizirale članice Društva kmetic Brežice, s katerimi so se Lancovljanke spoprijateljile lani novembra, ko so jih le-te obiskale v Lancovi vasi. Belili so lipovec Gostiteljice obljubljajo pester program, poskrbele bodo tudi za ogled okoliških znamenitosti, popoldan pa bo namenjen druženju vseh članic in spoznavanju društev. P. Krajnc Je delo, ki je skoraj pozabljeno, zato smo ga člani TD Klopotec Leskovec želeli ponovno prikazati. To je delo, ki se je lahko opravilo za praznik, na belo nedeljo ali ponedeljek. Takrat je še ostalo nekaj od velikonočnega žegna, če pa se je zbralo več ljudi, pa se je spekla gibanica ali kakšen domači kolač. Letos, na belo nedeljo, smo se zbrali pri Bratošekovih, pri Mariji in Franju v Skorišnja-ku. Moški so lipovec narezali in ga zvezali ter prinesli iz grabe, ženske pa smo ga začele beliti. Po beljenju se mora spet zvezati, prav tako šibe, da se osušijo. Obeljen lipovec se je po navadi shranil na podstrešju in se osušil, ko pa so ga potrebovali za vez, so ga namočili v vodo, še prej pa potolkli z lesenim kladivom in ga tako razrahljali. Lipovec je zelo primeren za vez, saj je popolnoma naraven in ne onesnažuje okolja. Tudi šibe so se nekoč morale posušiti, saj so bile potrebne pri peki gibanic. S šibo smo si lahko ogradili tudi kakšno gredico ali pa so jo s šibo po »ta zadnji« dobili otroci, ko so bili poredni. Ob koncu so možje pokazali, kaj vse se lahko naredi iz lipovca, denimo naramnice, košare ... Zaključek je bil obarvan s pesmijo, prišli so tudi muzikantje in plesalo se je dolgo v noč. Anica Zavec, TD Klopotec Leskovec V Skorišnjaku so prikazali beljenje lipovca. Foto: arhiv TD Kocilovci na tradicionalnem velikonočnem pohodu Kakor že leta poprej so se tudi letos na velikonočni ponedeljek zbrali člani Društva za napredek in razvoj Kocil v Skorišnjaku ter se skupaj odpravili na pohod po okoliških hribih in dolinah. Na pot so se podali okrog desete ure dopoldan, pot pa jih je vodila najprej po Skorišnjaku, skozi Veliki Okič, Mali Okič, Slatino in nazaj v Veliki Okič do Repišč, od koder so se skozi Belavšek vrnili v Skorišnjak. Vsako leto je velikonočni pohod posebno doživetje, predvsem zaradi narave, ki se začne prebujati. Pohodniki so imeli dovolj časa za opazovanje le-te. Pohod so zaključili pri Janezu in Rozaliji Belšak, ki sta pohod tudi vodila in za zaključek pripravila pogostitev. POSTAVLJANJE MLAJA IN KRESOVANJE V Skorišnjaku smo tudi letos v okviru Društva za napredek in razvoj Kocil praznovali prvi maj — praznik dela. Zbrani pohodniki Društva za napredek in razvoj Kocil v Skorišnjaku preden so se odpravili na pot. Številka 2 - letnik 17 - junij 2012 URADNE OBJAVE Glasilo občine Videm 1. JAVNI RAZPIS za pospeševanje razvoja podjetništva, drobnega gospodarstva in turizma v Občini Videm v letu 2012 2. JAVNI RAZPIS za oddajo telovadnice in ostalih pokritih športnih objektov v uporabo za šolsko leto 2012/2013 3. RAZPIS za tekmovanje za najlepše urejen dom v Občini Videm pod naslovom UREDIMO NASE PODEŽELJE 1. Na podlagi Odloka o proračunu Občine Videm za leto 2012 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 41 /2010), Pravilnika o namenih in pogojih za dodeljevanje občinskih - državnih pomoči, namenjenih za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Občini Videm (Uradni list RS, št. 5/03 in 42/03) župan Občine Videm objavlja JAVNI RAZPIS za pospeševanje razvoja podjetništva, drobnega gospodarstva in turizma v Občini Videm v letu 2012 1. PREDMET JAVNEGA RAZPISA Predmet javnega razpisa je pomoč, namenjena za pospeševanje razvoja podjetništva, drobnega gospodarstva in turizma v letu 2012. 2. RAZPOLOŽLJIVA SREDSTVA Skupna višina razpoložljivih sredstev iz postavke M44 in M30 -Gospodarstvo znaša 16.000,00 EUR. 3. POGOJI ZA PRIDOBITEV SREDSTEV IN UPRAVIČENI NAMENI Pomoč za razvoj se lahko dodeli le, če predstavlja spodbudo za izvedbo nameravanega projekta oziroma je zanj nujno potrebna, kar pomeni, da ni možno dodeliti pomoči za projekte, ki so že izvedeni oziroma se izvajajo. Zgornja meja intenzivne pomoči je največ 50 % upravičenih stroškov posameznega projekta investicije. Pomoč se dodeli za naslednje namene: - spodbujanje investicij in promocije majhnih in srednje velikih podjetij, pri čemer niso upravičeni do pomoči sektorji kmetijstva, ribištva in transporta. Do teh pomoči niso upravičena tudi podjetja v težavah. Pri začetnih investicijah mora preje- mnik pomoči prispevati najmanj 25 % vrednosti investicije. Pomoč se glede na manj razvito območje naše občine znotraj RS lahko dodeli: - za stalna sredstva investitorja, - za odpiranje novih delovnih mest v skladu s projektom investicije, - za stroške prve promocije na določenem sejmu ali razstavi. Investicijski projekti in novoodprta delovna mesta pri začetnih investicijah morajo ostati v občini odprti vsaj 5 let, pri čemer morajo biti nova delovna mesta odprta v roku največ treh let po končanju investicije. Izpolnitev kriterija novih delovnih mest se ugotavlja na osnovi dodatnih delovnih v primerjavi s celotnim povprečjem zaposlenih v podjetju leto pred odobritvijo pomoči. Upravičeni stroški projektov investicij, za katere se lahko dodeljujejo pomoči: - stroški nakupa zemljišča, zgradbe, opreme, - stroški pridobitve in nakupa patentov, licenc, know-how ali nepatentira-nega tehničnega znanja, - stroški plač za novoodprta delovna mesta za obdobje največ dveh let. Upravičeni stroški promocije: - stroški najetja, postavitve in delovanja stojnice pri prvi udeležbi na določenem sejmu ali razstavi. 4. UPRAVIČENCI ZA PRIDOBITEV NEPOVRATNIH SREDSTEV Sredstva lahko pridobijo fizične in pravne osebe, ki imajo registrirano dejavnost na območju Občine Videm in ki bodo investirala sredstva na območju Občine Videm, in sicer podjetja v zasebni in mešani lasti z do 50 zaposlenimi, samostojni podjetniki, občani, ki so pri pristojnem občinskem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo obrtnega dovoljenja oziroma na pristojnem sodišču priglasitev za vpis v sodni register in priložili vse predpisane dokumente za ustanovitev obratovalnice, oziroma podjetja in občani, ki se ukvarjajo ali se bodo ukvarjali s turistično dejavnostjo -dopolnilna dejavnost turizem. 5. POGOJI ZA DODELJEVANJE SREDSTEV Do podpore so upravičeni vlagatelji, ki za ta namen še niso prejeli podpore javnih sredstev. Če je upravičenih vlog več, kot je razpoložljivih sredstev, se dodeljena sredstva linearno zmanjšajo na upravičenca. Sredstva za pospeševanje razvoja podjetništva, drobnega gospodarstva in turizma v Občini Videm se na podlagi tega razpisa dodeljujejo glede na vrsto intervencij kot nepovratna sredstva in jih je možno dodeliti v primeru, kadar te predstavljajo potrebno spodbudo za izvedbo zastavljenega namena. Dodelijo se lahko le, če imajo stimulativni učinek in niso namenjena samo zniževanju stroškov podjetja. Prednost pri dodelitvi sredstev imajo posamezni projekti in razvojni programi, ki zagotavljajo: - proizvodno dejavnost, - dejavnost, ki predvideva nove zaposlitve aktivnih občanov Občine Videm, - finančno konstrukcijo in izjavo o višini kreditne sposobnosti s strani banke, - razvoj deficitarnih dejavnosti v Občini Videm. Upoštevani bodo tudi naslednji kriteriji (točkovanje prosilcev); - prosilec iz navedenega naslova še ni prejel kredita 20 točk - dodatno bo zaposlil vsaj dva delavca 15 točk - prosilec se samozaposluje 10 točk - proizvodno-storitvene dejavnosti 30 točk - izgradnja nočitvenih zmogljivosti 30 točk - dejavnost se izvaja v centru občine 5 točk - drugi manjši kraji v občini 10 točk - demografsko ogrožena območja (po zakonu) 20 točk Prijava na razpis mora vsebovati: 1. osnovne podatke prosilca (OBRAZEC 1); 2. podatke o investicijskem projektu (OBRAZEC 2); 3. predstavitev investicije, specifikacijo in izjavo (OBRAZEC 3); 4. kopije računov in kopije dokazil o plačilu, skladno s predloženo specifikacijo investicije za obdobje od poteka prejšnjega razpisnega roka do zadnjega datuma, ki je določen za oddajo vlog; 5. dokazilo o registraciji samostojnega podjetnika oz. družbe (ne sme biti starejše od 3 mesecev); za obrtne dejavnosti tudi obrtno dovoljene; priložijo se fotokopije; 6. potrdilo o plačanih zapadlih davkih in prispevkih (za fizične osebe potrdilo davčne službe), za pravne osebe BON 2, potrjen s strani APP, ki ne sme biti starejši od 3 mesecev; priložijo se fotokopije; 7. izjavo o značilnosti začetne investicije (OBRAZEC 4); 8. izjavo o resničnosti podatkov (OBRAZEC 5); 9. izjavo o pridobljenih drugih virih pomoči (OBRAZEC 6); 10. izjavo o kvoti zaposlenih (za podjetja/podjetnike, ki nimajo sedeža v občini Videm), priloga - kopija M1/M2 obrazca za vse zaposlene v poslovni enoti (OBRAZEC 7); 11. sofinanciranje odpiranja novih delovnih mest in samozaposlitev (OBRAZEC 8); 12. izjavo (OBRAZEC 9). 6. IZJAVA O ZAUPNOSTI DOKUMENTACIJE Dokumentacija, ki bo prispela na razpis, je zaupne narave in bo uporabljena izključno v postopku odločanja o dodelitvi sredstev po tem razpisu. Člani strokovne komisije se zavežejo, da bodo podatke varovali kot zaupne in jih uporabili izključno za namene ocenjevanja. 7. ROK IN NAČIN PRIJAVE Rok za oddajo prijav je vključno z 9. 11. 2012. Vloge - prijavne obrazce za vse ukrepe in vso zahtevano dokumentacijo je treba dostaviti v zaprti kuverti s pripisom »NE ODPIRAJ - PRIJAVA NA JAVNI RAZPIS ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA PODJETNIŠTVA, DROBNEGA GOSPODARSTVA IN TURIZMA V OBČINI VIDEM V LETU 2012« na naslov Občinska uprava Občine Videm, Videm pri Ptuju 54, 2284 Videm pri Ptuju. Če vloga ne bo popolna, bo prijavitelj v roku 8 dni od odpiranja vlog pisno obveščen s pozivom za dopolnitev. Nepopolne vloge, ki jih prijavitelji ne bodo dopolnili v določenem roku, bo komisija zavrgla. Vloge, ki ne izpolnjujejo pogojev razpisa, se kot neustrezne zavrnejo. Brezplačne razpisne obrazce lahko zainteresirani dvignejo na Občini Videm, Videm pri Ptuju 54, 2284 Videm pri Ptuju. Objavljeni so tudi na spletnih straneh Občine Videm www.videm.si. Številka: 309-1267-03/2012 Datum: 25. 5. 2012 Zupan Občine Videm Friderik BRAČIČ, I r 2. Osnovna šola Videm, Videm pri Ptuju, na podlagi 6. člena Pravilnika o načinu oddajanja telovadnic in ostalih pokritih športnih objektov osnovnih šol (v nadaljevanju pravilnik) v uporabo z dne 16. 6. 2011 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 16/2010-UPB-l) objavlja JAVNI RAZPIS za oddajo telovadnice in ostO' lih pokritih športnih objektov v uporabo za šolsko leto 2012/2013 1. Predmet razpisa je oddaja telovadnice v OŠ Videm in v podružnici Leskovec za šolsko leto 2012/13. 2. Pogoji za sodelovanje na razpisu Na razpis se lahko prijavijo društva, klubi, organizacije in fizične osebe s sedežem v Občini Videm in izven Občine Videm, v primeru več prijav na isti termin se določi prednostni vrstni red na podlagi 7. člena pravilnika. 3. Rok prijave Pisne prijave v okviru razpisa oddajte na naslov: Osnovna šola Videm, Videm pri Ptuju 47, 2284 Videm pri Ptuju ali osebno v tajništvu šole od 15. 8. 2012 do 31. 8. 2012 Vloga je priloga pravilnika, ki je objavljen tudi na spletni strani Občine Videm in na spletni strani OŠ Videm. Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom dobite na sedežu Osnovne šole Videm (tel. 761 94 10). Številka: 427/2012 Datum: 17. 5. 2012 3. OBČINA VIDEM, TD KLOPOTEC LESKOVEC V HALOZAH - AKTIV ŽENA LESKOVEC, KGZS ZAVOD PTUJ - KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA RAZPISUJE tekmovanje za najlepše urejen dom v Občini Videm pod naslovom UREDIMO NAŠE PODEŽELJE Z namenom, da bi imeli čim lepšo okolico domov in ohranjali kulturno in arhitekturno dediščino naših vasi, bomo letos trinajstič izvedli ocenjevanje najlepše urejenih domov v občini Videm. Ocenjujejo se najlepše urejen dom, najlepše urejen poslovni objekt, najlepše urejena kmetija, najlepše urejen vikend ali zidanica, podelili bomo priznanja za ohranjanje kulturne dediščine. Prijave pošljejo krajevne skupnosti, turistična društva ali posamezniki v Občini Videm na naslov OBČINA VIDEM, Videm pri Ptuju 54, 2284 VIDEM PRI PTUJU. Rok za prijave je 6. julij 2012, komisija bo obiskala vse prijavljene domove do 27. julija. Pri ocenjevanju bodo upoštevana naslednja merila: 1. Najlepše urejen dom a) kakovost arhitekture: nove stavbe se morajo vključevati v stavbno tipiko svojega okolja, uporabljeni material, prostorske ter likovne rešitve pa naj bodo usklajene z lokalno tipiko. Pri starejših obnovljenih domačijah naj bodo ohranjene sestavine značilne stavbne dediščine in značilnosti, ki določajo stavbi pokrajinsko razpoznavnost; b) urejanje okolja: - ohranjanje krajevne tipike (ograje, brajde, ute, vodnjaki, tla ...); - pri urejanju z zelenjem in cvetjem: zelenje in cvetje naj bo prilagojeno arhitekturi in krajini, v kateri se dom nahaja (uporaba avtohtonih okrasnih rastlin in cvetja). 2. Najlepše urejena kmetija a) kakovost arhitekture: nove stavbe se morajo vključevati v stavbno tipiko svojega okolja, uporabljeni material, prostorske ter likovne rešitve pa naj bodo usklajene z lokalno tipiko. Pri starejših obnovljenih domačijah naj bodo ohranjene sestavine značilne stavbne dediščine in značilnosti, ki določajo stavbi pokrajinsko razpoznavnost; b) gospodarjenje na kmetiji: proizvodnja je tržno usmerjena in daje vsaj enemu družinskemu članu dohodek na kmetiji; c) ureditev okolice kmetije: ohranjanje krajevne tipike (ograje, brajde, tla, ute, zelenjavni in sadni vrt...), splošna urejenost dvorišča in dovoznih poti; d) splošna urejenost kmetije, upoštevajoč proizvodno usmeritev kmetije. 3. Najlepše urejen vikend, počitniška hiša ali zidanica a) kakovost arhitekture: nove stavbe se morajo vključevati v stavbno tipiko svojega okolja, uporabljeni materiali, prostorske ter likovne rešitve pa naj bodo usklajene z lokalno tipiko. Pri starejših obnovljenih domačijah naj bodo ohranjene sestavine značilne stavbne dediščine in značilnosti, ki določajo stavbi pokrajinsko razpoznavnost; b) pri urejanju okolice ohranjanje krajevne tipike; c) zasaditev z zelenjem in cvetjem naj bo prilagojena arhitekturi in krajini, v kateri se objekt nahaja. 4. Najlepše urejen poslovni objekt a) splošna urejenost objekta; b) urejenost okolice objekta, zasaditev z zelenjem in cvetjem, upoštevajoč namembnost objekta; c) pri starejših objektih upoštevati ohranjanje arhitekturnih značilnosti. 5. Ohranjanje arhitekturne dediščine a) pri obnovi je treba ohranjati arhitekturne značilnosti objekta; b) pri obnovi je treba uporabljati avtohtone materiale, s katerimi so gradili nekoč. Organizacijski odbor Prvomajsko praznovanje je letos potekalo pri družini Orlač. Praznovanje je letos potekalo pri družini Orlač. Priprave na postavljanje mlaja in kresovanje so v Skorišnjaku potekale že lep čas, saj je bilo treba pripraviti dovolj materiala za kres. Mlaj je letos društvu Podaril Andrej Zavec. V pričakovanju veselega dogodka smo se v ponede- ljek, 30. aprila, v poznih popoldanskih urah v velikem številu zbrali pri družini Orlač, kjer je že dišalo po odlični hrani. Moški, vključno z županom občine Videm Friderikom Bračičem, so zavihali rokave ter mlaj postavili na svoje mesto. Nato smo se okrepčali z odličnim golažem iz kotla ter ob obloženih mizah počakali, da se je stemnilo, ko smo prižgali še kres. Ob tem so nekateri fantje prikazali pokanje s sodi. Vse dogajanje je spremljal Jože Zavec, ki je poskrbel za prijetno glasbo ter obilico smeha in zabave. Na harmoniko sta zaigrala tudi Alen Orlač in njegov bratranec Renato Kozel. Ob prijetni glasbi smo se veselili pozno v noč. PRAZNOVANJE GODU SV. URBANA V soboto, 26. maja, smo se zbrali pri več kot tristo let stari kapeli sv. Urbana oz. Blaževi kapeli ter počastili tamkajšnjega svetnika in zavetnika. Papež sv. Urban je zavetnik vinogradnikov, viničarjev in vina, vinogradov in sodarjev; proti mrazu, neur- ju in streli; proti pijanosti. Goduje 25. maja, upodabljajo pa ga v papeških oblačilih, s knjigo in palico, pogosto pa ima v roki grozd ali ob sebi vinsko trto. Sv. Urbanu na čast smo darovali sveto mašo, ki jo je vodil farni župnik Edi Vajda. Nato smo se okrepčali s pečenkami iz kotla ter se poveselili ob domači kapljici, kot se za pravo žegnanje tudi spodobi. Za posladek so poskrbele gospodinje s pecivom, Alen Orlač pa je raztegnil svojo harmoniko in popestril dogajanje s prijetno glasbo. Eden od pregovorov pravi: »Če sv. Urban greje zelo, trgatev dobra bo.« Želimo si, da bi bila trgatev dobra, čeprav nas sv. Urban ni zelo grel. Melita Turk Občni zbor stranke DeSUS 00 Videm Utrinek z zbora stranke DeSUS v Vidmu Foto: Venčleslav Trafela E aprilu so se sestali člani OO DeSUS Videm na letnem zboru članov stranke. V gostišču Pal se jih je zbralo 130. Po znanem protokolu za občne zbore so podali poročila predsednik stranke Venčeslav Trafela, tajnik-blagajnik Franci Hliš in drugi. člani stranke kritično oce-njujejo delo. Zadovoljni so z delom občinskega odbora, veliko pa jih ni zadovoljnih z delom republiškega vodenja in odločanja. Večkrat se ne strinjajo z odločitvami predsednika Karla Erjavca. Upokojenci so s svojim delom gradili našo domovino že v stari državi Jugoslaviji. Gradili so tovarne, ceste, vodovod, stanovanja, vrtce, šole ... Sedaj so nekateri čisto pozabili na prispevke, ki so jih upokojenci plačevali od plač, prostovoljno delo, ki ga je bilo veliko, samoprispevke ... Mimogrede smo samoprispevek vložili tudi v osnovno šolo Videm, kar 7,5 % šole smo financirali krajani. Upokojence boli, ko gledajo propadanje tistega, kar so ustvarjali. Boli jih, ko gledajo, kako se na račun upokojencev in delavcev v gospodarstvu in javni upravi okoriščajo posamezniki. Večkrat bi radi kaj povedali iz izkušenj in svoje modrosti, pa jih utišajo: »Bodite tiho, niste aktualni, saj ne razumete, umaknite se.« Tudi ko gre za upokojence, odločajo drugi, nič ne vpraša- jo. Dajali so, ko so bili aktivni, jemljejo jim sedaj, ko so v pokoju. Nemočni gledajo dogajanje in svoje otroke, med katerimi nekateri brez službe čakajo, da jim poma- gajo. So v začaranem krogu. Čakajo na boljše in bolj poštene čase. Zaslužili so jih s svojo poštenostjo in pridnim delom. Se vam ne zdi tako? Marija Černila Starejši gasilci in gasilke na tradicionalnem druženju Tradicionalno srečanje gasilskih veteranov in veterank v GZ Videm je bilo 25. maja, gostitelji srečanja pa so bili gasilci PGD Tržeč. Okrog 50 starejših gasilk in gasilcev iz vseh društev GZ Videm si je naprej ogledalo prostore trževskih gasilcev, nato pa so se razgledali še na Djo-čanovi kmetiji, kjer jih je sprejel predsednik ED Tržeč mag. Ivan Božičko, obiskali so elektrarno in se z rečnim splavom Vodomec popeljali po Dravinji. Vodja veteranov pri GZ Videm Franc Kirbiš in predsednik GZ Videm ter pod- predsednik GZ Slovenije mag. Janez Merc sta imela pozdravni nagovor, v katerem sta se starejšim gasilkam in gasilcem zahvalila za njihov velik prispevek k razvoju gasilstva in opravljeno delo v preteklosti. Na srečanju so se veteranom pridružili tudi videmski župan Friderik Bračič in podlehniški podžupan mag. Sebastijan Toplak, poveljnik GZ Videm Roman Cafuta, predsednik PGD Tržeč Drago Šeliga, predsednik PGD Videm Srečko Primožič ter še nekateri drugi gostje iz gasilskih vrst. Druženje so zaključili v gasilskem domu v Tržcu, kjer so Na druženju je starejše gasilke in gasilce poleg mag. Janeza Merca (na desni) in Franca Kirbiša, vodje veteranov pri GZ (na levi), nagovoril še videmski župan Friderik Bračič (v sredini). gostitelji poskrbeli za odlič- bogato pogostitev, no vzdušje in pripravili tudi TM 1 JF^e • .; 'a .fpAkib^ 4.1 p j k 4 r \a > 1 I Veterani GZ Videm z gosti so se letos zbrali v gasilskem domu PGD Tržeč, od tam pa so se odpravili še na Djočanovo kmetijo in na splav. Posebej prijetno je bilo na rečnem splavu Vodomec, na katerem so se potniki lahko okrepčali tudi s pečenimi postrvmi. Za peko je poskrbel Franc Milošič, poveljnik PGD Tržeč, s splavom pa je potnike popeljal Silvo Pintarič. Foto: TM Florjanovo nedeljo obeležili tudi selski gasilci Kot že veleva tradicija, so se tudi gasilci na Selih 6. maja zbrali pri sveti maši in počastili god zavetnika gasilcev sv. Plorjana. Kot vsako leto so tudi letos gasilci v cerkev prinesli kipec sv. Florjana. Ta čast po navadi pripada najstarejšemu gasilcu in tako je kipec letos ponesel v cerkev Jože Jerenko. Sveto mašo je daroval selski kaplan p. Jože Petek, ki se lahko tudi sam pohvali, da je gasilec. Tako se je na Selih prvič zgo- dilo, da je gasilcem maševal gasilec, in to mašo si bodo selski gasilci še posebej zapomnili. Po maši je poveljnik PGD Sela Alojz Auer postro-jil vse gasilce pred cerkvijo, kjer je sledil blagoslov gasilcev in gasilskih vozi, nato pa so se vsi prisotni že tradicionalno zbrali v gasilskem domu, kjer so jih gasilci gostoljubno pogostili in v šali zaključili prijetno druženje — Florjanova nedelja je namreč dan, kot pravijo gasilci, ko gasilci nujno potrebujejo tudi Novi predsednik PGD Sela je postal Jure Pignar. nižjega gasilskega častnika, ki je potekal v organizaciji Gasilske zveze Majšperk, štirje člani pa so se prav tako v Majšperku udeležili tečaja za vodjo skupine in napredovali v čin višjih gasilcev. Gasilci so aktivni tudi na področju operative, saj se vsak mesec dodatno usposabljajo na društvenih gasilskih vajah ter na področju gasilskih tekmo- valnih disciplin, desetine pa so se že začele pripravljati na občinsko gasilsko tekmovanje Gasilske zveze Videm. V maju pa so selski gasilci prevzeli tudi postavitev mlaja ter skupaj z drugimi društvi v KS Sela družabno obeležili praznik dela. Matjaž Klasinc sokrajane. OD FEBRUARJA Z NOVIM PREDSEDNIKOM Na rednem občnem zboru v februarju so selski gasilci dobili tudi novega predsednika. Zamenjava je bila izvedena sicer leto dni pred rednimi volitvami, novi predsednik pa je postal Jure Pignar. Pignar je v svojem nagovoru članom po izvolitvi izposta- vil, da bo društvo delovalo naprej po vseh načrtih, ki so bili zastavljeni že v preteklosti, in z nezmanjšanim tempom, v mislih pa je imel tudi nabavo novega orodnega vozila, za katerega si gasilci na Selih že dolgo prizadevajo, saj trenutno vozilo že najeda zob časa. Selski gasilci pa so aktivni tudi na področju izobraževanja. En član se je udeležil in uspešno opravil tečaj za Selski gasilci in gasilke ob letošnji Florjanovi nedelji Pozdrav s planin Planinsko društvo Naveza uspešno uresničuje svoje načrte v tem letu. Za nami sta že dva odlično obiskana izleta, ki sta presegla vsa pričakovanja. 2l. aprila smo se odpravili na izlet na Veliko planino. Pohoda se je udeležilo 58 planink in planincev ter otrok iz planinske šole v OS Videm in Sela. Z avtobusom smo se odpeljali do planine Kisovec, od koder smo pot nadaljevali preko Male planine do Domžalskega doma na Veliki planini. Po počitku in malici Pozdrav z Golice Planinci PD Naveza so se v aprilu v družbi mladih planincev podali na Veliko planino. smo se razdelili v dve skupini. Skupina odraslih z nekaj otroki se je odpravila do najvišjega vrha Velike planine, Gradišča, skupina otrok pa na krajši pohod do cerkvice Marije Snežne. Čeprav smo imeli pravo aprilsko vreme, od megle, vetra do sonca in sodre, je bil izlet čudovit in nepozaben. 19. MAJA NA ZNAMENITI GOLICI V soboto, 19. maja, smo se odpravili na Golico. Pohod smo pričeli v kraju Planina pod Golico, kjer smo v dveh skupinah pot nadaljevali do koče na Golici. Od tam smo se skupaj odpravili na približno 30 minut hoje oddaljen vrh, od koder je bil v sončnem vremenu prekrasen pogled na okoliške planine in gorovja, od katerih je še posebej izstopal Triglav. Po daljšem postanku pri koči, kjer smo uživali v sončnih žarkih, smo se po isti poti vrnili v dolino. Vseh 65 udeležencev se je soglasno strinjalo, da je bil pohod prečudovit in da se na naslednjem pohodu zberemo v še večjem številu. PD Naveza želi vsem udeležencem oblilo lepih pohodov in da bi se z veseljem vračali med nas. Marko Vinko, tajnik PD Naveza Vseh 65 udeležencev se je soglasno strinjalo, da je bil pohod na Golico prečudovit. 16. JUNIJA POHOD OD BORLA DO VIDMA Ob prazniku občine Videm, Vidovih dnevih, Planinsko društvo Naveza prireja pohod od Borla do Vidma. Pohod bo v soboto, 16. junija 2012, s pričetkom ob 8. uri. Pohodniki se bomo zbrali v Vidmu, od koder bo avtobusni prevoz do Borla. Pohod bo potekal po našem delu Slovenje-goriške planinske poti, od Borla do Šturmovcev, od tam pa do Vidma po Videmski planinski poti. Pot je lahka in nezahtevna, zato jo zmore prehoditi vsak z vsaj malo kondicije. Hoje bo za približno tri ure, vmes bodo tudi krajši postanki, v Šturmovcih pa daljši. Pot poteka med polji in gozdički, po prečudoviti neokrnjeni naravi, kjer se ob žuborenju Drave ter petju ptic popolnoma sprostiš in si nabereš novih moči. Vse, ki bi se želeli pohoda udeležiti, prosimo, da se prijavite najkasneje do ponedeljka, 11. 6. 2012, na telefonsko številko 031 237 626 (Marko). V primeru slabe vremenske napovedi bo pohod odpadel in vas bomo o tem pravočasno obvestili. PD Naveza vas prisrčno vabi, da se udeležite pohoda ob Vidovih dnevih ter vseh drugih pohodov, ki jih organiziramo. Več informacij lahko najdete tudi na spletni strani društva www.pd-naveza.si. Na kletarjevem pohodu Že tradicionalno so se krajani Pobrežja in drugi udeleženci podali na kletarjev pohod. Tokrat sta pohod organizirala pobreški vaški kletar Stanko Peter in njegov pomočnik Marjan Selinšek. Zbor pohodnikov je bil pred vaškim domom v Pobrežju, kjer je organizacijo in izvedbo pohoda prevzel Ivan Šimenko ter pohodnike vodil do Vareje, kjer je bil glavni postanek na vikendu Stanka Petra. Pohodniki smo uživali v lepem sončnem vremenu, med čudovitimi haloškimi vinogradi. Pohod smo si popestrili s krajšimi postanki in okrepčilom iz nahrbtnikov, lepo besedo in druženjem. Pohodnike sta ob koncu pohoda pričakala kletar in pomočnik kletarja s toplim sprejemom. Skupno druženje smo zaključili z dobro hrano in kapljico kletarjev. AG Foto: Brane Kolednik Še skupinska fotografija vseh udeležencev tradicionalnega pobreškega kletarjevega pohoda v letu 2012 12. pohod korantov Lancove vasi, vaščanov in prijateljev Na koncu je najbolj prijalo posedanje v senci. Foto: RŠ Za že 12. tradicionalni pohod smo si koranti iz Lancove vasi letos ponovno izbrali Haloze. Rogati korant namreč izvira prav iz Haloz, tako da vnovična odločitev za pohod po vinorodni gričevnati pokrajini ni bila težka. Skupaj s prijatelji, simpatizerji in vaščani Lancove vasi srno 5. maja prehodili pot od Podlehnika (Nova cerkev) do Svetega Avguština. Jasno sobotno jutro v začetku maja je obetalo zanimiv dan, poln dogodivščin, ki jim je šla naproti kar 140-član-ska odprava. Vsako leto se namreč število udeležencev Pohoda povečuje, kar priča 0 dobri organizaciji, kljub temu da gre za logistično zahteven projekt. Sama pot, ki ni bila pretirano zahtevna in naporna ter je brez postankov trajala približno tri ure, Je udeležence pohoda vodila iz Podlehnika v Sedlašek, nato pa preko Zgornjega Gruškovja v Ložino. Sledil je del poti, ki je izmenjaje potekal tako po slovenski kot po hrvaški strani meje, na koncu pa nas je pričakal še zaključni vzpon na vrh Svetega Avguština. Seveda smo imeli med potjo številne postanke. Glavni je bil pri našem članu, kjer smo si nabrali novih moči z izvrstno kislo juho in drugimi dobrotami. Tudi domačini, mimo katerih smo šli, so nas lepo sprejeli, z nami pokramljali ter nam ponudili kozarček rujnega, nekateri tudi kaj za prigriznit, tako da je bila pot proti končnemu cilju prijetnejša. Po popoldanskem prihodu na 504 m visok Sveti Avguštin, kjer stojita cerkvi svetega Avguština in svete Magdalene iz leta 1790, je sledila krajša sprostitev ter odmor, nato pa zasluženo okrepčilo - priljubljene dobrote z žara. Po prijetnem druženju v osrednjih Halozah na meji s sosednjo republiko je kmalu napočil čas za odhod, sledil je le še spust navzdol po »romarski poti« do postajališča v Veliki Varnici, od koder smo se odpravili nazaj v Lancovo vas. Lepo, toplo spomladansko vreme, dobra organizacija in še boljša družba so se vsem 140 udeležencem letošnjega 12. pohoda še posebej vtisnili v spomin. Z letošnjo izvedbo pa je bil zadovoljen tudi Danilo Turk, predsednik sekcije korantov Lancova vas: »Ze lani, ko nas je bilo na pohodu približno 80, sem dejal, da letos pričakujem več kot sto pohodnikov. Tako visoka udeležba, kot je bila letos, pa je presenetila tudi mene, po drugi strani pa potrjuje, da organiziramo kvalitetne pohode, ki so primerni za vsakogar. V zadnjem obdobju imamo tudi srečo z vremenom, tako da lahko tudi v prihodnje pričakujemo množično udeležbo na naših pohodih. Seveda pa koranti Lancova vas gledamo naprej in že razmišljamo o našem naslednjem podvigu.« Tadej Podvršek V Majskem Vrhu obiskali hajdinskega župana Planinci PD Hajdina že nekaj let zapo-red organizirajo pohod k aktualnemu županu. Poimenovali so ga "Čez goro L županu" in letos maja se je skupina °krog 50 pohodnikov podala v Majski Zrl), do zidanice župana občine Hajdi-na mag. Stanislava Glažarja, ki jim je skupaj z družino pripravil prijeten sprejem in ta pravo domačo pogostitev. Za ubrano petje je poskrbel moški pevski zbor PGD Hajdoše. Pohodniki so od gostišča Majolka v Jurovcih do zidanice Glažarjevih v Maj-skem Vrhu prehodili dobre štiri kilome- tre, vmes so se ustavili še pri Gorazdu Ledineku v Majskem Vrhu, sicer rojaku iz Hajdoš in direktorju občinske uprave v občini Majšperk. Pot po haloških gričih je bila nenaporna in ob lepem vremenu tudi zelo prijetna. Predsednik PD Hajdina Jože Majerho-fer se je tudi na letošnjem planinskem pohodu zahvalil županu za njegov sprejem in obljubil, da se prihodnje leto spet srečajo v tako prijetnem vzdušju, med prelepimi haloškimi griči. Besedilo in foto: Tatjana Mohorko Hajdinski pohodniki so tudi letos uživali v Halozah, v Majskem Vrhu, kjer so obiskali zidanico hajdinskega župana Glažarja. Veterani NK Videm prvaki veteranske lige 35+ Veteranska ekipa NK Videm je v tekmovalni sezoni 2011/2012 dosegla enega največjih uspehov v zgodovini kluba - postali so prvaki. Veteranska ekipa NK Videm je v tekmovalni sezoni 2011/2012 dosegla enega največjih uspehov v zgodovini kluba, saj smo postali prvaki v veteranski ligi 35+. V osemnajstih prvenstvenih tekmah je ekipa dosegla velikih šestnajst zmag, en neodločen rezultat in samo en poraz, kar je zadostovalo za zelo prepričljivo osvojitev prvega mesta z dvanajstimi točkami naskoka pred dru-gouvrščeno veteransko ekipo NK Borovci in trinajst točk pred tretjo ekipo Pohorje - Oplotnica. Ekipa ima tudi najboljšega strelca lige Maksima Mohorka z doseženimi 26 zadetki. Veteranska ekipa je v celotni sezoni zraven tekmovanja v ligi trenirala enkrat do dvakrat tedensko (zraven članske in mladinske selekcije), odigrala pa je tudi sedem pripravljalnih tekem in nastopila na dveh veteranskih turnirjih. Veteransko ekipo sestavljajo: Maksim Mohorko, vodja ekipe, Darko Jeza, trener ekipe, Gorazd Cernila, pomočnik trenerja, Andrej Kozel, sekre- tar, Renato Bračič, kapetan ekipe, Edvard Koderman, Leon Hrovat, Vinko Ciglar, Božidar Ciglar, Franc Lah, Darko Lah, Branimir Kolednik, Jože Šmigoc, Leopold Šmigoc, Danijel Koren, Miran Selak, Igor Kokol, Nives Ovčar, Ivan Krajnc, Danijel Hliš, Andrej Simič, Ervin Ostroško, Dejan Frida-uer, Goran Pavlovič, Marjan Bratušek in Robert Markež. Zaključek odlične sezone, ki je trajal do jutranjih ur, je bil v petek, 25. maja, po zadnji tekmi in zmagi proti ekipi NK Boč na igrišču NK Videm, kjer se je zbralo veliko število navijačev, simpatizerjev in vseh, ki so kakor koli pomagali pri velikem in nepozabnem uspehu nogometa v našem klubu in v občini Videm. Čas je za počitek in praznovanje, obenem pa čas za lepo in prijetno skrb, kako v naslednji sezoni, ki se začne konec avgusta, ponoviti velik zgodovinski uspeh. Darko Jeza Foto: arhiv NK Videm V osemnajstih prvenstvenih tekmah je ekipa dosegla šestnajst zmag, en neodločen rezultat in samo en poraz, kar je bilo dovolj za prepričljivo zmago. Iz ŠD Selan Člani Športnega društva Selan so v leto 2012 stopili z manjšimi spremembami v vodstveni sestavi društva in zatiimivo je, da so že tako mlado vodstveno ekipo še pomladili. Tako prav mladi športniki dokazujejo, da drži rek, da na mladih svet stoji. Mladi na Selih se vedno znova in znova trudijo, da bi poživili kraj na športnem in prireditvenem področju, in čeprav stežka, jim uspeva, kot pa sami pravijo, si želijo nekoliko več odziva sokra-janov, saj bodo potem še z večjim veseljem organizirali razne aktivnosti. Po uspešni ustanovitvi sta v pomladnih mesecih začeli z delom pohodniška sekcija in otroška nogometna ekipa, ki 1 li J Najboljše tri ekipe na turnirju (od leve): KMN Majolka - 2. mesto, Insem atmos Maribor - 1. mesto, ŠD AS - 2. mesto kakovostnejšega predvsem po moči prijavljenih ekip in tudi letošnji je bil tak. Na turnirju je sodelovalo 14 kakovostno zelo izenačenih ekip. Sodelovalo je več ekip iz bližnje okolice, ponovno pa so se turnirja udeležile tudi ekipe iz Maribora in s Ptuja. Domača ekipa je letos v močni konkurenci izpadla že v prvem krogu turnirja. Tretje mesto je dosegla ekipa KMN Majolka, drugo ekipa ŠD AS in prvo mesto ekipa Insem atmos Maribor. Matjaž Klasinc Pred začetkom turnirja so revijalno tekmo odigrali najmlajši v ŠD Selan, ki jih vodi Aleksander Sitar, nato pa je sledilo zasluženo okrepčilo. Foto: Matej Pal že pridno trenira vsako soboto popoldne. Vse nogometne navdušence, stare do 14 let, vabimo na treninge, ki potekajo ob sobotah ob 17.30. MEMORIAL SREČKA TOMINCA ŽE PETIČ ZAPORED Vrhunec vseh prireditev in kar velik organizacijski zalogaj pa vsako leto, letos že petič zapored, predstavlja turnir v malem nogometu -Memorial Srečka Tominca. Med nogometnimi navdušenci velja turnir na Selih za Tehnična kultura ali Modelarsko društvo Tržeč Modelarsko društvo je bilo ustanovljeno leta 2006. Ustanovila ga je skupina mladih zanesenjakov — graditeljev radijsko vodetlih letal, ki so se leta dan za dnem ozirali po nebu v prepričanju, da zmorejo s svojim znanjem, Mejami in vizijami graditi letala. Namen društva je bil poučevati članstvo o letalstvu s predavanji, ga seznanjati o letenju in graditi modele. Menili stoo, da bomo lažje napredovali, če se organiziramo. Ljubiteljstvo do modelarstva ni $amo gradnja letal, je velika Natančnost, red in disciplina. Stkala so se mnoga prijateljstva, tudi izven naših meja. Mladi fantje smo se pričeli družiti in iskati možnosti tnanjšega letalskega vzletišča, ki smo si ga z veliko truda in delovne vneme uredili v naši °bčini na območju Tržca. Zahvaljujemo se vsem prebivalcem v bližini našega vzletišča, da nam dovolijo uporabo le-tega. Danes šteje društvo 30 aktiv- nih članov, imamo tudi lepo urejeno vzletišče, kar nam priznavajo mnoga modelarska društva od blizu in daleč. Društvo se v zadnjih letih financira izključno iz članarin in lastnim delom, zato bi se želeli zahvaliti vsem članom društva. Člani so različnih starosti, od 9 let naprej pa vse do 70. leta. Ponašamo se lahko s štirimi člani, ki so bili državni prvaki v disciplini AirCombat. Nekateri člani društva so svoje modelarsko znanje nadgradili, dosegli nebo in danes so piloti motornih ali jadralnih letal. Naše modelarsko društvo postaja eden izmed pomembnih gradnikov radijsko vodenega modelarstva na Štajerskem — v regiji, naši člani so sodniki na mednarodnih modelarskih tekmovanjih, člani so odlični akrobatski, jadralni in aerozaprega piloti. Društvo sledi novim tehnološkim standardom, ki nam narekujejo »čisto« letenje — elektro pogon, ki izpodriva metanol in bencinske motorje. Radijsko vodenje pa postaja resnično vedno bolj zanesljivo in posledično zanimivo za širši krog ljudi. Ob obilici znanja, ki ga imajo naši člani, bi si želeli pripraviti še modelarske krožke na naši osnovni šoli, a to zahteva finančna sredstva, ki pa jih društvo žal trenutno nima. Zagotovo pa nam je na podlagi dozdajšnjega dela društva dosegljiv cilj, da postanemo v kratkem član Zveze za tehnično kulturo Slovenije. V teku je dogovor, da to poletje pripravimo dan odprtih vrat, kjer bi želeli prikazati naše znanje, tako tehnično kot tudi letenje. Za konec: Res da je pot do dobrega modelarja zahtevna. Toda pogled na lasten model, ki smo ga sami naredili, je neprecenljiv! Zvonko Novak, predsednik Modelarskega društva Tržeč TD Klopotec obuja tradicijo Turistično društvo Klopotec iz Leskovca že leta ohranja tradicijo naših babic in dedkov ter z raznimi aktivnostmi prenaša ljudsko izročilo na naslednje rodove. Tudi v pomladnetii času smo člani poskrbeli za obilico dobre volje in veselih ter prijetnih trenutkov. Med drugim smo uspešno obudili tradicijo kolin v Leskovcu. Ob cvetni nedelji smo k blagoslovu nesli dan prej narejene presmece. Sodelovali smo tudi na velikonočni razstavi v okviru občine Videm. Naše članice so za ta namen spekle slastne velikonočne jedi in pokazale domišljijo pri izdelavi velikonočnih Ob prvem maju so se podali po haloških gričih. Leskovčani ohranjajo tradicijo tudi na cvetno nedeljo in sami so naredili presmece. Foto: arhiv TD pirhov. Poskrbeli smo tudi za zdrav način življenja. Ob prvem maju smo namreč organizirali pohod po okoliških gričih (Vareja, Soviče in Repišče). Ugotovili smo, da ljudje še vedno skrbimo za zdravo življenje, saj se nas je na pohod podalo mnogo. Naporne prehojene kilome- tre pa smo si krajšali z dobro voljo. Obujanje tradicije s pomočjo dobre volje, vloženega truda prostovoljcev in zdravega načina življenja je torej v našem društvu nekaj povsem običajnega. Iztok Roškar Dan varne in varčne vožnje V okviru dneva odprtih vrat predavanje ter prikaz varne Biotehniške šole Ptuj in v in varčne vožnje s traktorjem sodelovanju SK Posestnik in raznimi priključki. Na Ptuj sta 19. maja potekala začetku so zbrani prisluhnili Zbrani so najprej prisluhnili predavanju Viktorja Jejčiča s Kmetijskega inštituta Slovenije. Foto: Darja Artenjak V okviru dneva odprtih vrat Biotehniške šole Ptuj na Turnišču so v sodelovanju s SK Posestnik pripravili prikaz varne in varčne vožnje na temo ekonomike. predavanju Viktorja Jejčiča s da je za varčno vožnjo tre-Kmetijskega inštituta Slove- ba v osnovi poskrbeti, da so nije. traktorji in traktorski pri- ključki redno servisirani in Ta je med drugim poudaril, dobro vzdrževani. Najbolj je pri tem pomembno, da so vsi čistilci zraka v brezhibnem stanju in tlak v pnevmatikah vedno ustrezen glede na naravo dela. Kot je znano, so sodobni traktorski motorji veliko bolj varčni in prijazni do okolja. Sodobni traktorji imajo vedno več elektronskih pomagal, da lahko to tudi dosežemo. Tako je tudi upravljanje s traktorjem lažje, veliko bolj udobno in manj vpliva na slabo počutje in zdravje voznika. Ob koncu predavanja so udeležence pogostili dijaki Biotehniške šole Ptuj, sledil je prikaz varne in varčne vožnje na temo ekonomike. Ob koncu je bilo ugotovljeno, da je s primerno vožnjo traktor- ja možno privarčevati gorivo, ki pa je seveda največji strošek v današnjih časih. Zato je predvsem varčna vožnja zelo pomemben dejavnik, ki ga mora upoštevati uspešen kmetovalec. Strinjali so se, da so podobna predavanja koristna za člane S K Posestnik Ptuj, saj vedno pridobivajo informacije, ki so pomembne za vsakdanje delo. Za brezhibno organizacijo dogodka se zahvaljujejo vodstvu in učiteljem Biotehniške šole Ptuj. Za konec so se udeleženci zbrali na prijetnem druženju na Vinogradniški kmetiji Kramar na Turnišču. AZ DRUŠTVO REJCEV DROBNICE HALOZE VABI VSE LJUBITELJE ŽIVALI NA DESETI OVČJI-KOZJI BAL, ki bo v soboto, 7. julija 2012, od 10. ure naprej na gradu BORL, Dolane 1, 2282 Cirkulane PROGRAM PRIREDITVE: - kulturni program - tekmovanje članov društva v kuhanju golaža iz mesa drobnice - razstava drobnice in drugih živali (ovce, koze, pastirski psi, konji, osel in oslica) - prikaz striženja ovc - pastirske igre (postavljanje ograje za drobnico, prenos mleka v škafu na glavi, metanje podkev v cilj) - razglasitev rezultatov izbora »NAJ REJEC 2012« - razglasitev rezultatov pastirskih iger, podelitev priznanj ter razglasitev naj kuharja in podelitev prehodnega pokala - za dobro hrano iz mesa drobnice (jagnjetine in kozličevi-ne) ter hladno pijačo bo poskrbljeno Predsednik društva Ivan HEMETEK POLICIJA SVETUJE Vlomilci niso na dopustu! Glede na to, da sta pred vrati poletje in čas dopustov, ko bomo več ali manj odsotni s svojih domov, vam dajem nekaj nasvetov, kako se v času odsotnosti in na samem oddihu zavarovati pred nepridipravi. • Opozorite sosede na svojo daljšo odsotnost. • Vgradite sodobno ključavnico, prečno zaporo, alarmno napravo, najemite sef Na samozaščitno ravnanje ne smemo pozabiti niti, ko smo na dopustu v novem okolju, kjer nas ne poznajo. Med letovanjem v tujini je denar najbolje menjati v menjalnicah oz. bankah in ne na ulici, kjer so turisti izpostavljeni prevaram ali celo roparjem. Pa tudi drugače, npr. med obiski lokalov, ni priporočljivo razkazovati denarja. Posebno pozornost je treba nameniti tudi prtljagi na letališčih, avtobusnih in železniških postajah. Vidno označena prtljaga z imenom in priimkom ter naslovom lahko nepridipravu izda podatek, kje je prazno stanovanje. Prav tako moramo biti pozorni na predmete, ki jih nosimo s sabo na dopust in so najpogosteje predmet napada: digitalna tehnika (fotoaparati, kamere ...), mobilni telefoni, osebni nakit in drugi predmeti (kolesa, srfi, smuči ...). Predvsem je pomembno, da teh predmetov ne puščamo brez nadzora na mestih, kjer so nepridipravom lahko dostopni. Želim vam, da svoj zaslužen dopust preživite varno, brezskrbno in srečno ter da se zdravi, zadovoljni in polni energije vrnete na svoje domove. Miran Brumec, vodja policijskega okoliša Videm Za večjo varnost v in ob vodi Četudi je vodna osvežitev v vročih poletnih dneh več kot prijetna, ne smemo pozabiti na osnovne varnostne ukrepe. Upoštevajte jih, lahko vam rešijo življenje. • Ne skačite v vodo, ko ste vroči in potni: telo se mora postopno privaditi na temperaturo vode. • Ne puščajte otrok brez varstva pri obali ali na bregovih jezer, rek, še manj v vodi: otroci ne poznajo nevarnosti. • Vodne blazine in drugi pripomočki za plavanje ne zagotavljajo popolne varnosti v globoki vodi, ker ne nudijo nobene varnosti. • Nikoli ne plavajte s polnim, pa tudi ne s popolnoma praznim želodcem, po obilnem obroku počakajte najmanj dve uri, izogibajte se alkoholni pijači. • Ne skačite v motno vodo, v plitvine ali na neznanih mestih: neznane situacije so zelo nevarne. • Upoštevajte vremenske razmere. Ne plavajte sami na daljših razdaljah: tudi zelo dobro utrjeno in izurjeno telo lahko premaga trenutna slabost. • Vzvalovljeno morje in morski tokovi praviloma odnašajo kopalce od obale. • Brzice skrivajo presenečenja in pasti. Ravnajte premišljeno in ne izzivajte narave. Pred spustom zberite čim več podatkov o reki in poskrbite za ustrezne ukrepe za varnost in reševanje. • Na kopališčih storilci kaznivih dejanj ne počivajo. Previdnost pred priložnostnimi tatovi, spolnimi nasilneži in drugimi, ki sc lahko pojavijo na kopališčih, zato ne bo odveč. Pazite na druge in njihovo premoženje. Če bomo vsi tako ravnali, bo zagotovljena večja varnost. • Pred plavanjem ne popivajte in s prijatelji ne stavite, da ste sposobni na primer preplavati bližnjo gramoznico. ŠE NEKAJ PRAVIL IN NASVETOV ZA VEČJO VARNOST V IN OB VODI Kopanje je dovoljeno le na vodnih površinah, namenjenih kopanju. Ne pozabimo na varnost na »črnih« ali divjih kopališčih, v gramoznicah, jezerih, rekah, kjer se kopamo na lastno odgovornost. Zaradi različnih ravni gladine in vodnih vrtincev so ta divja kopališča lahko za kopalce zelo nevarna. Upoštevajte opozorila: v teh vodah se ne potapljamo in ne skačemo v vodo, ki je motna! Se posebej na to opozarjamo otroke. Z varnostnega vidika so problematične tudi različne rekreacijske dejavnosti na vodi, kot so rafting (splavarjenje), kanjoning (plezanje v kanjonih z vrvno tehniko in spuščanje po brzicah), hidro-spid (spuščanje po brzicah s pomočjo deske), bungee jumping (skakanje z elastiko). Lastniki oziroma upravljavci plovil na vodah morajo zagotoviti varno plovbo ter varnost ljudi in premoženja na plovilu. Plovilo ne sme ogrožati varnosti drugih plovil in drugih ljudi v ali na vodi. Rešilni jopiči morajo biti shranjeni na priročnem mestu. Če opazite, da se nekdo utaplja, ne skačite brezglavo za njim v vodo. Če niste dober plavalec, bo vaš pogum lahko zaman, reševalci pa bodo morali namesto ene osebe reševati celo dve. Prav tako ima vse več ljudi bazen na domačem vrtu. Ti bazeni so nevarni predvsem za otroke, ki lahko med igro mimogrede padejo v vodo. Starši, ne puščajte svojih otrok, ko se gredo kopat, brez nadzora! Pripetijo se lahko tudi drugačne neprijetnosti, kot so padci, zvini ali zlomi okončin, odrgnine ipd. Zato priporočamo naslednje ukrepe: Stalna kontrola (nadzor) bazena: Stalen nadzor bazena je edina varna pot za preprečevanje utopitev. Če svojega otroka ne morete najti, najprej preverite bazen — sekunde tečejo. Primerno stalno kontrolo bi morali zagotoviti naslednji ukrepi: • Nikoli, niti za sekundo, ne pustite svojih otrok samih v kopalnih kadeh ali bazenih. Ne mislite, da se vam in otrokom nepričakovano ne more nič pripetiti. • Če že morate zapustiti bazen, odpeljite otroka s sabo. • Odgovornost za varnost otrok je naloga odraslih. Te naloge ne zaupajte starejšim otrokom, zanje je to prevelika odgovornost. Mnogo otrok se utopi ob navzočnosti starejših bratov ali sester. Za varno uporabo bazena velja opozoriti na naslednje: • Okoli bazena je priporočljivo postaviti primerno oblikovano ograjo, ki bo predvsem majhnim otrokom preprečevala morebitne padce v bazen. • Raven vode v bazenu naj sega čim bolj do roba bazena, kar olajša morebitno »plezanje« iz bazena. • Pri gradnji bazena se izogibajte ostrim robovom ter spolzkim materialom, ki povzročajo zdrs in otežujejo prijemanje. • Lestve in stopnice, ki vodijo iz bazena, naj bodo nameščene na vsaki strani bazena. Med zadnjimi in najpomembnejšimi ukrepi za preprečevanje utopitev je udeležba vašega otroka na katerem od plavalnih tečajev, ki so namenjeni začetnikom, slabšim plavalcem in tudi dobrim plavalcem in kjer se je možno naučiti plavanja ter prve pomoči pri utopitvah. Nasvet za naključne reševalce iz vode: Kako reševati iz vode? Utapljajočemu je bolje vreči vrv ali vejo, kot skočiti v vodo, da bi ga rešili. Junaštvo je lahko pogubno tako za utapljajočega kot za reševalca. Utapljajočemu se je treba približati s hrbtne strani in ga zagrabiti na primer za lase. Če se utapljajoči oklene reševalca, za slednjega ni drugega izhoda, kot da se potopi in se tako reši smrtonosnega prijema. Miran Brumec, vodja policijskega okoliša Videm Leto se bo kmalu zavrtelo IZ VRTCA MAVRICA Včasih se pogovarjamo, kako čas hiti; mine teden, mesec, otroci začnejo novo šolsko leto, že je tu božič ... Prav tako dogajanje opazujemo v vrtcu. Ni dolgo tega, ko srno v našem vrtcu sprejeli otroke v novi igralnici. Nekateri so prišli nazaj med svoje prijatelje, drugi so se znašli v novem prostoru, med novimi prijatelji, med novimi odra-dinii, vzgojiteljicami. Vse leto smo se trudile, da so se vaši in naši malčki v vrtcu dobro počutili. Zavedamo se, da staršem ni vedno lahko in da je starševstvo povezano z mnogimi skrbmi. Z roko v roki smo leto pripeljali do konca, sodelovali smo skozi vse leto, se družili na skupnih srečanjih, delavnicah, roditeljskih sestankih, tudi ustvarjali ste z nami. V vrtcu smo živeli malo odraslo življenje; mesec uvajanja, september, je minil kot blisk, že je bilo tu pričakovanje jeseni in teme, povezane z le-to, pa teden otroka, ki ga vsako leto še posebej popestrimo, praznovanje božiča in novega leta, obeležili smo slovenski kulturni praznik ter se veselili ob pustnem rajanju. Marec smo posvetili mamam, pripravili smo prireditev zanje, darilca, veliko smo se pogovarjali o družini. Ustvarjali smo tudi ob veliki noči in svoje izdelke razstavili. Aprila je bila naša glavna tema knjiga, dejavnosti so bile povezane z branjem. Čakajo nas še izlet, fotografiranje, mini maturanti, zaključek bralne značke ... Pa še kaj se bo pripeljalo. Predvsem pa smo se veliko igrali, pogovarjali, učili poslušati, spoznavali svet pravljic Dragi starši, skupaj otroke pripravljamo na življenje, na preizkušnje, ki jih čakajo. Želimo vam veliko prijetnih družinskih trenutkov. Ne pozabimo, tudi otroci nas lahko veliko naučijo. Le prisluhniti jim moramo. MK Vrtčevski otroci na pohodu V soboto, 19. maja, smo se najmlajši pohodniki z mamicami, atiji, dedki in vzgojiteljico zbrali pred vrtcem Videm. Pot, dolga 2,7 km, nas je peljala po enem delu haloške planinske transverzale. Vodila nas je po prijetni gozdni senci. Med potjo srno se ustavili na razgledni točki ter si ogledali panoramo Vidma z okolico, se okrepčali in naredili nekaj »fotk«. Nadaljevali smo do srnic, ki so nam namenile malo naklonjenosti. Med potjo smo si zapeli, prijetno klepetali. Najmlajšega Tilna so samo malo bolele noge. Skupno druženje smo končali na Vtčevskem igrišču z malico. Gašperjeva mamica je poskrbela za posladek. Ob slovesu smo se vsi strinjali, da bi takšnega druženja potrebovali še več, ter bili vsi zadovoljni in veseli. Vrtec Videm Pravljične urice v vrtcu Sonček Foto: arhiv vrtca KO BOM VELIK, BOM MOČAN KOT ZMAJ... KO BOM VELIKA, BOM DOBRA VILA... Svet, kakršnega spoznavajo naši malčki skozi pravljice. Most, po katerem stopajo do sveta odraslosti. Na tej poti se jim dogaja marsikaj. Nekateri so zelo plašni, drugi zapostavljeni ali celo fizično zlorabljeni. S pomočjo pravljic si otrok pridobi samozavest, občutek varnosti in premaguje svoje strahove. Do knjige si pridobi pozitiven odnos, se uči brati, pisati, risati ... Vzgoja, ki jo najdemo v pravljicah, ne potrebuje žuganja s prstom. Otroka vzgaja ljubeče in sočutno. Pokaže mu, kako naj se spoprime z nega- tivnimi čustvi, kot so jeza, ljubosumje, pohlep ali sebičnost. V našem vrtcu Sonček potekajo pravljične urice enkrat mesečno. Pri izvajanju zgodbic sodelujemo vse strokovne delavke. Otrokom predstavimo svet pravljic z različnimi pristopi. Izvajajo se skozi pripovedovanje, igranje, lutkovne predstave ... Po vsaki urici otroci svoj pravljično-domišljijski svet prenesejo v svojih igralnicah na papir, lutke ali pa se o njej preprosto pogovarjajo. Iz njihovih izdelkov, risbic in besed vidimo, s katerimi pravljičnimi junaki so se poistovetili, kje se počutijo varne, česa jih je strah ... Tako lažje osvetlimo težave in konflikte, s katerimi se srečuje otrok, in mu lahko pomagamo po svoji moči. Dragi starši, pravljica je otrokov svet, vzemite si čas in mu berite, pripovedujte, se pogovarjajte o njeni vsebini. Petletna deklica je izjavila: Pravljica je tako, kakor da mi mamica da cmok na lička. DAJAJTE JIH SVOJIM OTROKOM VELIKO! Jaz tebi radost - ti meni modrost Spominjam se, kako sem s svojo prababico sedela pred staro haloško hišo in poslušala zgodbe iz njene mladosti. Zanimive zgodbice o časih, v katerih je bila moja prababica, Ivana Bedrač, še mlado dekle, so mi bile vedno zelo zanimive. Njihov način življenja nekaj desetletij nazaj je bil bistveno drugačen od današnjega. Po haloških gričih so kraljevale puste, majhne, a ljubezni polne hiške, v katerih so prebivali dobri ljudje, vsako minuto pripravljeni priskočiti na pomoč svojim sosedom. Dela je bilo veliko, le malokdaj so si lahko privoščili počitek in zabavo. Pa vendar so bile njihove veselice najbolj vesele daleč naokrog. Poštenje in delovna navada sta bili najbolj cejeni vrednoti, za lenuhe tisti čas ni bilo prostora. Vsak majhen otrok je z veseljem priskočil staršem na pomoč pri vsakodnevnih opravilih, za katere sami včasih skorajda niso imeli časa. Vsakodnevno življenje in prigode moje Prababica in jaz babice so bile ravno takšne. Z radostjo sem prisluhnila vsaki njeni pripovedi, ki mi jo je zaupala s solzami v očeh in nasmehom na ustih. »Babica, mi lahko poveš, kakšne so bile šole, ko si bila ti še majhna?« sem nekega dne vprašala svojo prababico. Nasmehnila se mi je in se zazrla v daljavo, kot da bi prebujala spomine na tisti čas. »Takrat je bilo čisto drugače kot zdaj,« je s hripavim glasom odgovorila. Sedela je pred hišo v svojem krilu in ruto na glavi, njen star obraz pa so krasile gube, sivi lasje so ji izpod rute padali na ramena. Sončni žarki so ji osvetljevali obraz, njene majhne oči so se svetile v svetlobi. Pa mi je pripovedovala. Pripovedovala o tedanji šoli, strogih učiteljih in pridnih učencih. Razlagala mi je, da zaradi dela in velike odgovornosti doma večinoma ni imela časa za opravljanje domačih nalog, kaj šele učenje. V tistih časih so si redki lahko privoščili nadaljnje šolanje, danes pa je to najbolj običajna stvar na svetu. Starši niso imeli denarja, otroci pa so svojo ogromno željo po znanju in uspehu morali pogasiti z ledeno vodo in ostati na deželi, a nikoli niso obupali. Ne, gnalo jih je naprej. Naprej, da bodo starši ponosni na njih, da bodo sami ponosni nase, največ pa to, da bodo sploh lahko preživeli. Z občudovanjem sem opazovala prababico. Koliko vsega je morala prestati!? Na njenih zdelanih rokah je še vedno bilo moč opaziti sledi trdega dela. Pripovedovala mi je tudi o tem, kako trdo so morali delati že kot otroci. Dekleta so mami pomagale pri hišnih opravilih, delu na njivah, v hlevih ... Očetom pa so pri težkih, moških delih pomagali močnejši fantje. Med pripovedovanjem naju je zmotila moja babica, ena izmed njenih desetih otrok. Prijazno naju je povabila h kosilu. Prababici sem ponudila roko, da se je lahko oprla name. Počasi je vstala in sledili sva babici v kuhinjo. »Ne skrbi, ne bom pozabila, kje sva ostali,« mi je zagotovila prababica in mi pomežiknila. Podarila sem ji širok nasmeh in ji pomagala sesti na stol za pogrnjeno mizo. Tako so potekali dnevi, ki sem jih preživela s prababico. Ko sem bila še čisto majhna, smo z družino živeli tukaj, pri babici in prababici. Nato smo se odselili •n zgradili hišo na točno enakem mestu, kot je nekoč stala prababičina domačija. Še vedno sem rada zahajala k njej v Haloze. Večja sem bila, bolj so me zanimale zgodbe iz njene mladosti. Vedno se mi je zdela tako pametna in pogumna. Ko sem ji to povedala, je le zamahnila z roko in rekla: »Vedela sem dovolj za navadno kmečko dekle, brez poguma pa me danes ne bi bilo tukaj.« Pa mi še ni povedala vsega, ko jo je začela mučiti starost. Približevala se je svojim stotim letom, kazala jih je le okrog sedemdeset. Skoraj vsak dan mi je rekla: »Bodi pridna in ubogaj starše. Jutri me mogoče več ne bo.« Zagotavljala sem ji, da jo bom vsak dan našla na njenem mehkem stolu, kako z nasmehom na ustih čaka name, da mi spet razkrije nekaj svojih spominov. In bila je tam. Vsa vesela, pa kljub letom vsa radostna in polna veselja. Srečna sem bila, da sem jo imela. Zame je bila kot odprta enciklopedija in hkrati kot najzabavnejša knjiga na svetu. Vedno nasmejana, ki ji ni zmanjkalo besed, četudi je govorila o resnih stvareh ali zbijala šale. Takšna je ostala do svojih stotih let, jubileja, ki ga doživi le malokdo. Da bi tudi jaz kaj storila zanjo, sem ji ob tej priložnosti zapela pesem za rojstni dan. Šopek travniških marjetic sem ji potisnila v roke in ji pritisnila poljub na lice. Potočila je solzo, mogoče dve, in se mi zahvalila. Ta dan smo vsi potočili ogromno solz, vsi smo imeli zelo radi našo junakinjo. Osem otrok jo je prišlo pozdravit, dvajset vnukov in nekaj več kot trideset pravnukov. Tudi drugi sorodniki so se zbrali ob tej priložnosti in ji iskreno čestitali. Zvečer je prababica veselo prepevala stare ljudske pesmi. Neverjetno se mi je zdelo, kako je močna in vesela. Ob pogledu nanjo sem se nasmehnila in si zaželela, da bi bila Vedno z menoj. Moja želja je počasi začela bledeti. Pra- babica se je pozneje počutila vedno slabše. Po svojem stodrugem rojstnem dnevu je iz dneva v dan postajala bolj utrujena in slabotna. Nič več nisva sedeli pred hišo in se pogovarjali o njeni mladosti. Ko sem jo prišla obiskat, je ležala v svoji postelji brez rute na glavi in skoraj brez glasu. Vsakič pa jo je zanimalo, kako se imam, kako je v šoli in podobno. Pripovedovati sem začela jaz, včasih je še kaj povedala tudi ona. Vsak dan mi je rekla, naj nič ne skrbim, naj ubogam svoje starše in da je jutri več ne bo. Nisem ji verjela, prepričana sem bila, da jo bom jutri spet našla tam. Nekega dne pa je imela prav. Kot vsak dan sem veselo prikorakala domov in v kuhinji našla objokano mamo. Ko sem vprašala, kaj je narobe, mi je žalostno odgovorila, da je prababica umrla. Počutila sem se, kot da se je podrl svet. Nisem si predstavljala svojega življenja brez nje, brez njenega domačega glasu, prijaznega nasmeha in vseh njenih modrosti. Stekla sem po stopnicah v svojo sobo in zajokala. Jokala sem tako močno, da sem skoraj porabila vse svoje solze. Prababice ni bilo več. Bila je le še bolečina in spomin. Spomin, ki ne bo nikoli zbledel. Danes se spominjam njenega zgubanega obraza in rute, ki jo je imela vedno na glavi. Sonce osvetljuje njen obraz, nasmešek ostaja na njenih licih. Njene zgodbe še vedno slišim, kot da bi mi jih znova pripovedovala. Slišim njen glas, ko mi je rekla, da me ima rada. In tudi jaz sem imela rada njo. Imela sem jo najraje na svetu. Novica o njeni smrti mi je presekala srce. Vseeno sem jo morala sprejeti. Dan pogreba je bil najbolj žalosten dan v mojem življenju. Ko sem opazovala, kako njeno žaro počasi spuščajo v tisto črno luknjo, se mi je trgalo srce. Na vencu sem utrgala bel cvet in ga stisnila k sebi. Takrat sem se spomnila, da je imela rada rože. Solza mi je stekla po licu. Poljubila sem cvet in ga počasi spustila v črno luknjo. Danes rada obiščem pokopališče, da se po tiho spet pogovarjam z njo. Predstavljam si, da sediva pred domačo hišo in se pogovarjava. Prababica mi spet razlaga o svoji mladosti, jaz pa jo z zanimanjem poslušam in tudi sama kaj pripomnim. Spominjam se je z nasmehom na ustih in solzami v očeh. Vem, da me je imela rada, kot sem jo imela jaz. Prinašala sem ji radost, kajti z mano je bila vedno vesela, polna mladosti in prešernih spominov. Meni je prinesla veliko modrosti. Danes razumem slogan: jaz tebi radost, ti meni modrost. Zelo pomembna je ta vez. Midve s prababico sva živeli v tem sožitju. Nina Kmetec, 9. r. Spis je bil nagrajen na natečaju Evropa v šoli (Podravska regija). Lucija Voglar, 5. e šole Leskovec Ob zaključku bralne značke V osnovni šoli Videm smo pred dnevi opravili še zadnje dejanje ob letošnjem branju za bralno značko. Pavčkove besede o branju in iskanju novih podvigov spodbujajo učence k branju, tako smo podelili 206 priznanj, 17 devetošolcem pa še nazive zlati bralec, ker so vsa leta osnovnošolskega šolanja pridno brali in dosegali bralno značko. Zaključno prireditev je popestrila učiteljica naše šole Ana Koritnik, ki se pogumno podaja na pisateljsko pot; napisala je že tri otroške slikanice in eno najstniško povest. TP Taborjenje v Leskovcu 2012 Opravila sem spretnostno vožnjo s kolesom, sama sem vozila 'osmico'. Fotografirala sem se z Jožico. Ustvarjali smo okvirčke in zapestnice prijateljstva. Igrali smo se športne igre. Prišla sta dva zdravnika. Govorila sta nam o zdravi prehrani. Naučila sta nas, kako odstranimo klopa in kako poskrbimo za manjše rane. S prijatelji sem šla na nočni pohod. Prespala sem v šoli. Ko smo se zjutraj zbudili, smo se umili in se hitro oblekli. Odšli smo k jutranji telovadbi. Še enkrat bi prespala v šoli. Anja Kozel, 2. e Izdelali smo si zapestnico prijateljstva. Učili smo se ples. Igrali smo športne igre. Obiskala sta nas zdravnika, ki sta nas pouči- la o zdravi prehrani in kako se odstrani klop. Šli smo na nočni pohod in iskali naloge. Nazaj smo šli z lučkami in si z njimi osvetljevali pot. Gledali smo zvezde na nebu in Leskovec ponoči z vrha Trdobojcev. Prespali smo v šoli. Zjutraj smo šli telovadit na igrišče. Martina Krajnc, 2. e Prespal sem v šoli. Meni je bilo lepo, ko sem se vozil s kolesom po številki osem. Všeč mi je bilo, ko smo na pohodu iskali naloge. Naredil sem okvirček za sliko in zapestnico prijateljstva. Zdravnika sta me naučila, kako moram odstraniti klopa. Meni je bilo lepo tudi, ko smo na igrišču s padalom ciljali žoge v škatlo. Želim si, da bi še prespali v šoli, da bi imeli športne igre in da bi se lahko še vozil po 'osmici' s kolesom. Tadej Šmigoc, 2. e VŠEČ MIJE BILO ... ... KO SMO MORALI STATI NA ENI NOGI NA MAJHNIH OKROGLIH PODSTAVKIH ... KO SMO ŠLI NA NOČNI POHOD IN SEM NAŠEL ZAKLAD ... KO SMO JEDLI LUČKE ... KO SMO PRIŽGALI SVETILKE IN KER SO LEPO SVETILE ... KO SMO IMELI V TELOVADNICI ZABAVNE IGRE IN PLES ... KO SVA Z JANJO PLETLA ZAPESTNICO PRIJATELJSTVA. NIKO VIDOVIČ, 1. E ... KO SMO IZDELOVALI OKVIRJE ZA EOTOGRAEIJE ... KO SMO SE UČILI PLES ... KO SMO ISKALI VIJOLIČASTE, MODRE, ORANŽNE IN RUMENE TRAKOVE ... KO SMO NAŠLI ZAKLAD ... KO SMO S HRIBA GLEDALI NA LESKOVEC ... KO SMO IMELI PRIŽGANE LUČKE ... KO SMO SKAKALI ČEZ OVIRE IN HODILI PO VRVI ... KO SMO SPRAVLJALI ŽOGICO V GOL ... KO SMO ODBIJALI VELIKO ŽOGO ... KO SMO ŽOGICE S PADALA SPRAVLJALI V ŠKATLO. ALEKS TRAFELA, 1. E ... KO SMO SE UČILI PLES IN KO STA PRIŠLA ZDRAVNIKA ... KO SMO ISKALI ZAKLAD IN LIZALI SLADOLED ... KO SMO GLEDALI ZVEZDE ... KO SMO ŠLI NA POHOD IN NOSILI SVETILKE ... KO SMO ŠLI SPAT ... KO NAS JE BILO NA POHODU Malo strah in smo šteli ovinke ... ko smo tekali pod padalom in so nas pokrili ... ko SMO BILI NA IGRALIH. TIJAN POTOČNIK, 1. E ... KO SO NAS V TELOVADNICI DEVETOŠOLCI NOSILI NA NOSILIH ... KO SEM IZDELAL ZAPESTNICO ... KO SO NAM DEVETOŠOLCI PRIPRAVILI Malico ... ko smo iskali barvne trakove ... Ko SMO LIZALI LUČKE ... KO SMO BOŽALI NIKINE Muce ... ko smo gledali zvezde na nebu ... Ko SMO SE VRAČALI V ŠOLO Z LUČMI V ROKAH ... KO SMO SPALI V ŠOLI ... KO SMO PREMAGOVALI OVIRE IN HODILI PO KAMNIH ... KO SMO METALI ŽOGICE V ŠTEVILKE ... KO SMO BILI NA IGRALIH ... KO SMO JEDLI SADJE, KI JE BILO NA 'ŠPALI'. JANEZ, 1. E ... KO SMO SE VOZILI PO 'OSMIGI' ... KO SMO PLESALI Z UČITELJICO ANEJO IN KO SMO IMELI ŠPORTNE IGRE Z UČITELJEM BENOM ... KO SMO IZDELOVALI ZAPESTNICE IN OKVIRČKE ... KO SMO ŠLI PONOČI NA POHOD ... KO SMO ISKALI ZAKLAD ... KO SMO PRESPALI V ŠOLI ... KO SMO ŠLI ŠE NA drugi pohod ... ko smo imeli igre s padalom IN SMO TEKALI KOT MIŠKE ... KO SMO SE IGRALI NA IGRALIH. KARIN, 1. E ... KO SEM LAHKO GLEDAL NA LESKOVEC PONOČI, KI JE BIL ZELO LEP IN SE JE SVETIL ... KO SMO ŠLI PO POTI NAVZDOL IN SMO SE USTAVILI IN SMO SI POGLEDALI ZVEZDE NA NEBU ... KO SMO NAŠLI NA DREVESU LISTEK IN SMO SE MORALI POSTAVITI V KROG IN SE SMEJATI ... KO PONOČI NISEM VIDEL STRMINE ... NI ME BILO STRAH IN TUDI DOLGČAS MI NI BILO. ANEJ, l.E ... KO SMO ŠLI NA POHOD ... KO SMO TEKALI IN ISKALI LISTKE ... KO SMO BOŽALI MUCKE ... KO SMO LIZALI LUČKE ... KO SMO SE NAUČILI PLES ... KO SMO V TELOVADNICI TEKALI ČEZ KOLEBNICO IN SO NAS DEVETOŠOLCI PRENAŠALI NA NOSILIH ... KO SMO PIHALI MEHURČKE ... KO SMO METALI PLOŠČEK ... KO SMO DRŽALI SVETILKE IN SI SVETILI ... KO SMO SI UMILI ZOBKE IN ŠLI SPAT ... KO SO ŠLI STARŠI Z NAMI NA POHOD. CLARA, 1. E Na sončno in vroče petkovo popoldne so se zbrali učenci kombiniranega oddelka 1 ./2. e iz podružnične šole Leskovec, skupaj s svojimi VARUHI iz 9. razreda, na TABORJENJU 2012, ki se je odvijalo v šoli in njeni okolici. Rdeča nit druženja je bila namenjena zdravju. Vse aktivnosti so bile usmerjene v skrb za rast v odgovornejši odnos do ohranjanja lastnega zdravja. Med učenci in njihovimi varuhi so se že med letom spletale prijateljske vezi, ki so se tokrat še okrepile preko skupnega ustvarjanja in uživanja v sproščenem vzdušju. Spretnostna vožnja s kolesom, fotografiranje in ples, športne igre, pletenje zapestnic prijateljstva in izdelava okvirjev za fotografije ter nasveti zdravnikov so jih močno ogreli za orientacijski pohod (z nalogami) v Trdobojce, ki se je končal z najdenim zakladom. Gostoljubnost Pernekovih, pogled v zvezdnato nebo in v dolino na razsvetljeni Leskovec je v učencih vzbudil veliko navdušenje. Nežna svetloba iz svetilk jim je osvetljevala pot proti šoli, kjer so jih že čakali ležalniki in pravljica za lahko noč. Po mirno prespani noči in prvih jutranjih opravilih je sledila jutranja telovadba na igrišču, pospravljanje in skupen zajtrk. Veselo srečanje s starši se je nadaljevalo s skupnimi aktivnostmi na medgeneracijskem druženju, kjer so se prepletali klepet, smeh in gibanje. Vsem sodelavcem in soustvarjalcem Taborjenja 2012 (prav vsi so se z veseljem odzvali povabilu) se iskreno zahvaljujem. Hvala tudi vsem devetošolcem za vso toplino in ljubečo skrb, ki ste jo izkazovali svojim varovancem skozi vse leto. Srečno pot v življenje. Bodite odločni, bodite srečni. Nasmejani obrazi zadovoljnih učencev so brez besed govorili, da jim je bilo na taborjenju lepo. Razredničarka Šport špas na kolesarskem izletu Zbrali smo se pred gasilskim domovi, ker smo se vpisali v knjigo udeležencev pri učiteljici Maji. Bilo nas je 74. Učiteljica Claudia nam je predstavila program dneva. S kolesi smo se postavili v kolono in se odpeljali mimo cerkve do reke Polskave. Naš prvi počitek je bil na hribu Tranek, kjer smo popili vodo. Potem smo se spustili in ves čas pritiskali na zavore. Nismo smeli prehitevati dru- gih kolesarjev. Peljali smo naprej proti Jurovcem. Pri avtocesti smo zavili levo in vozili med travniki, njivami do majhnega gozda. Tam smo se drugič ustavili. Takrat sem vse preštela. Bilo nas je 27. Peljali smo se spet čez Polskavo, v Lancovo vas do vodnega zajetja. Vračali smo se nazaj do krožnega križišča in zavili proti Apačam. Spet smo vozili po poljski cesti skozi Trnovec. Zadnjič smo se ustavili pod velikim hrastom. Vrnili smo se pred gasilski dom. Bili smo prvi na cilju. Kuharica nas je že čakala s čajem, sendviči in z jabolki. Na koncu so igrali fantje in nekaj deklic še nogomet. Ta dan mi je bil všeč. Žal mi je le, da se nisem namazala s kremo za sončenje, ker sem bila rdeča. Komaj čakam naslednje leto, ko bomo spet imeli Šport špas. Sabina Rus, 5. r. OŠ Sela Na plavalnem tečaju Na plavalnem tečaju se učimo plavati. Uči me učitelj Gorazd. Tam skačemo v vodo na različne načine. Učimo se tudi drseti pod vodo. Plavamo z različnimi pripomočki. Zelo mi je všeč. Gaja Železnik, 2. r. Plavalni tečaj je pomemben zato, da se otroci naučimo plavati žabico, delfinčka in drugo. Bili smo v Ormožu v Gimnaziji. Bazen je malo plitek in malo globok. Zelo nam je bilo všeč, ker smo skakali v vodo. Učitelj Gorazd me uči. Gaj Železnik, 2. r. Prvi dan smo se učili plavati žabico. In tudi telovadili smo. Mene uči učitelj Beno, ki ima kratke lase in je visok. Drugi dan smo se učili skakati na glavo. In učili smo se drseti po vodi. Vozimo se v Gimnazijo Ormož. Teja Svenšek, 2. r. Na plavalnem tečaju se imam lepo. V najboljši skupini nas uči učitelj Gorazd. V Ormožu imajo samo en bazen. V Ormožu je zelo zabavno. Katarina Murko, 2. r. Šli smo v Ormož. Imamo tri skupine. Vedno se moramo umiti. Zraven nosimo kopalke. Sem v najtežji skupini. Zelo je lepo, ker skačemo v vodo. Pia Narat, 2. r. Težave z drogo? Ni še prepozno! Zavod Pelikan — Karitas, Litijska cesta 24 v Ljubljani, nudi pomoč odvisnikom in njihovim svojcem. Vsak tretji četrtek v mesecu od 18.00 do 19.30 vabimo na skupino za svojce, ki je namenjena vsem, ki se osebno ali preko svojih bližnjih srečujete s problematiko zasvojenosti, tudi če situacija še ni zrela za odločitev za zdravljenje. Več informacij o naših programih zdravljenja v komunah po vsej Sloveniji lahko dobite vsak delovni dan od 8. do 20. ure na telefonski številki 051 339 725 ali elektronskem naslovu pelikan@karitas.si. Obiščete lahko tudi spletno stran http://www.pelikan.karitas.si. Na šoli Sela so učenci taborili ob glasbi Učenci so se zbrali v šoli ob 17. uri. Učiteljica jim je najprej povedala, kaj bodo delali. Razvrščali so glasbila po glasbenih družinah. Učiteljice so učencem razdelile vstopnice za koncert in koncertne liste. Glasbeniki so na koncertu igrali na svoje instrumente: na sintisajzer, harmoniko, kitaro, kontrabas, rog, prečno flavto. Glasbeniki so učencem dovolili, da glasbila Potipajo. Potem so sledile delavnice: učenje blokflavte, izdelovanje glasbila tam-tam in plesna delavnica. Po delavnicah so imeli večerjo. Gisto na koncu pa so šli še na nočni sprehod, na katerem so imeli naloge, povezane z glasbo. Po sprehodu so si pripravili ležišča, se umili in šli spat. Rok Kojc, 3. r. OŠ Sela Šport špas - dan druženja in gibanja vseh generacij na podružnični šoli Leskovec V soboto, 12. maja, je na naši šoli potekala športna akcija Šport špas — 5. dan druženja in gibanja vseh generacij. Njen namen je bil ozaveščati o pomenu zdravega življenja in njegove kako- vosti, na kar ima pomemben vpliv tudi gibanje, poleg tega pa spodbujati medgeneracijsko sodelovanje, spoštovanje in ne nazadnje prijetno, zabavno druženje ob različnih športnih aktivnostih. Druženje se je začelo s kulturnim programom, s katerim so nas glasbeniki Tilen, Alen, David, Aljaž, Žiga in dimi že prijetno »ogreli«. Nadaljevali smo s pohodom po naših prelepih haloških gričih sredi neokrnjene, ekološko čiste narave. Po vrnitvi s pohoda je sledila malica, saj si je bilo treba nabrati novih moči za različne športne igre, ki smo si jih to leto popestrili z donatorskimi športnimi rekviziti podjetja Herbalife. Smo pa ponosni, da se nas iz leta v leto udeleži vedno več; tako nas je bilo letos okoli 200, kar je za naš kraj veliko. Med udeleženci so ob koncu prireditve nekateri prejeli priznanja in nagrade, in sicer Adam Marinič s svojimi štirimi meseci kot najmlajši udeleženec, Vinko Krajnc kot najstarejši udeleženec, kot generacijsko najštevilčnejša družina (družina štirih generacij) pa družina Potočnik. Glede na število članov (osem) pa je bila najštevilčnejša družina Fridauer. Vsekakor si bomo tudi v prihodnje prizadevali ohranjati vrednote, medgeneracijsko povezanost, skrb za zdrav način življenja, saj je za nami ponovno čudovit dan, kjer smo se družili, gibali, zabavali — se imeli lepo, kar je temelj zdravega življenja. Ana Koritnik ____ Stran 40 |4>r Naša energija povezuje To je akcija, s katero želijo zaposleni Petrola polepšati življenje nekomu v lokalnem okolju. Na učence zavoda OS Videm se je spomnil bencin- ski servis na Zagrebški cesti na Ptuju, ki ga vodi Milan Bezjak. Podarili so nam 200 evrov. Milan Bezjak, vodja bencinskega servisa na Zagrebški cesti na Ptuju, je ravnateljici OS Videm Heleni Šegula izročil bon v vrednosti 200 evrov. Tega darila smo bili zelo veseli. Denar smo porabili za športne rekvizite, o katerih smo razmišljali že nekaj časa, pa je vedno zmanjkalo sredstev. Tako so naši učenci dobili 1 8 novih smučarskih palic za šolo v naravi in 20 kolebnic. Za podarjena sredstva se bencinskemu servisu Petrol in gospodu Bezjaku zahvaljujemo. Učenci in delavci zavoda OS Videm Učenci so bili veseli 18 novih smučarskih palic za šolo v naravi. V računalniški učilnici s starši, dedki, babicami Četrtošolci šole Leskovec so povabili svoje starše, babice, dedke ... na prav posebno druženje v računalniško učilnico, ki jo je v tem šolskem letu z novimi računalniki opremila občina Videm. Računalniško so oblikovali vabilo za domačo zabavo. Verjamete, da so imeli tokrat glavno vlogo mlajši? Ja, ja, vse življenje se učimo. Ksenija Širovnik in Klementina Orešek JAZ SEM LEV JAZ SEM LEV, TI PA NE. JAZ PA IMAM GRIVO, TI PA NE. JAZ LOVIM PLEN, TI PA NE. JAZ SEM HITER, TI PA NE. JAZ TE LAHKO POJEM, TI PA MENE NE MOREŠ JAZ SEM MOČAN, TI PA NE. TEJA SVENŠEK, 2. B OŠ VIDEM MALIM SO VŠEČ MALIM SO VŠEČ NENAVADNE REČI, KOT RECIMO ŽIVALSKI VRT, KOT RAČUNALNIK, KOT VLAK. MALIM SO VŠEČ SLADKE REČI, KOT RECIMO SLADOLED, SLADKOR, LUČKA. MALIM SO VŠEČ SMEŠNE BESEDE, KOT RECIMO KRŠČEN MATIČEK, JAKA KRAKA. JAKA HORVAT, 2. B OŠ VIDEM JAZ SEM MARSOVEC JAZ SEM MARSOVEC, TI PA NE. IMAM SVOJ PLANET, TI PA NE. MENE NIHČE NE POZNA, TEBE PA. SEM ZELEN, TI PA NE. SEM NA MARSU, TI PA NE. ŽAN GODEC, 2. B OŠ VIDEM Selam - pozdrav iz majskega Maroka ^ozdravljeni iz severnoafriške dežele, ki so ji nadeli ime Maroko. Zelo se trudim nekako opisati splošne značilnosti te države, ki so jo nedolgo tega iz svojih krempljev izpustili Francozi in ji s tem zadali neizbrisen pečat znanja nam tako romantičnega jezika, vendar "tipičnosti " Maroka ne znam ujeti v en stavek, kaj šele upravičiti imena afriška država. Sicer zna biti to moje neznanje, morebiti pa je to maroška raznolikost, tako na geografski kot na ravni prebivalcev. Kljub temu pa je beseda, ki Maroko lepo udejanji, slikovito. In ravno priokuse te slikovitosti je lovila tudi naša petčlanska banda v kratkem, a ravno prav dolgem popotovanju °d Marrakecha do Peza (zanemarimo Podatek, da se je dalo na tak način kar se da najbolje ujeti nizkocenovni let iz Milana). V Marrakech smo prispeli z idejo, da najprej v nekaj dneh potipamo mesto, nakar absolutno najamemo štirikolesnega prijatelja, ki bi nas vseh pet ponesel za en teden proti Fezu - po kateri smeri, pa smo se še pogajali. Tudi 0 vozniku smo se morali dogovoriti — nazadnje smo to čast vse štiri članice prepustile edinemu moškemu, za nagrado (in ker tukaj vozijo kot zmešani, če se lahko tako izrazim; edino pravilo je — eni izmed neštetih soukov (tržnic) Foto: Vida Furek Barvanje usnja Foto: Vida Furek delaj tako kot drugi in, za božjo voljo, trobi!). Sicer pa naj pred našim popotovanjem z avtomobilom, ki si je prislužilo ime Daša, vseeno strnem v nekaj besedah doživetje najbolj trgovskega mesta od vseh, torej Marrakecha. To je ne ravno majhno mesto, odeto v roza-rjavo obzidje in prepojeno z najbolj razvejanimi souki - tržnicami. Sam center mesta je v bistvu en velik souk, Djemaa el Fna, kjer vsepovsod slišiš: »You look, you look. Look no pay, look no hurt!« Običajno za teboj vzklikajo tovrstne fraze prebrisani lokalni trgovci, ki ti zagotavljajo najboljšo možno ceno (kar sta ti seveda zagotovila tudi dva prodajalca pred njim in brez dvoma ti bosta to zagotovila tudi vsaj njegova naslednja soseda v trgovinicah za njim). Na kratko, Marrakech je raj za neizprosne pogajalce, ljubitelje trgovskega vrveža, svežega pomarančnega soka (ki je razvajal naše brbončice vse do zadnjega dne), obilice suhega sadja z dateljni na čelu, vročine, opic v pleničkah, krotilcev kač, prestižnih vrtov in dih jemajočih palač. Po težkem pogajanju za ceno in tip najetega avtomobila smo se le podali proti jugozahodu in našim 1500 km naproti. Prvi dan je naše popotovanje in izbirčnost pri odločanju za prenočišče nagra- dil majhen objezerski kraj pod okriljem Atlasa, Ouirgane, ki je sijajno pribežališče trekinga in miru željnih. Nič presenetljivega ni, da se sem zatekajo tudi od živžava utrujeni premožnejši prebivalci Marrakecha. Brez prigovorov smo imeli tukaj oddih v hotelčku, ki je vreden postanka, da ne omenjam polnočnega kopanja pod zvezdami in odličnega zajtrka, s pridihom Evrope. Zadovoljni in okrepčani smo se z Dašo zagrizli v gorski prelaz Tizi-n-Test, s svojim vrhuncem na 2100 metrih nadmorske višine. Ne bom lagala, v prenekateri ovinek sem mižala, saj so po ozki cesti nasproti vozeči domačini z avtomobili in do neba naloženi tovornjaki vseh vrst ves čas skrbno sekali ovinke. Preživeli smo in se po prizoru prehranjevanja vestnih Čas za čaj Foto: Urška Purg koz na arganovih drevesih in ponovni izbirčnosti glede prenočišča z zavračanjem mesta Inezgane ter novodobnega, modernega mesta Agadir zatekli v majhno surfersko vasico Taghazoute. Ce sem prej govorila o trgovskih rajih, lahko sedaj omenim, da je tukaj raj za surferje, tako začetnike kot mojstre, in kaj hitro so nas poučili, da vsako leto pozimi semkaj zaide kar nekaj slovenskih surferskih šol. Tudi mi smo se preizkusili in izkupiček dneva je bil — hoče- mo še, vendar kdaj drugič, čas je bil namreč neusmiljen s svojo hitrostjo. Zašli smo še v Paradise valley, se poučili o pridelavi arganovega olja in do famoznih slapov, ki so v tem letnem času v velikosti vaškega potočka, pa vendar so nas tolmunčki pod njim dodobra osvežili. Po nekaj dneh smo morali vzeti pot pod noge in nadaljevati našo pot preko čudovitega in visoko turističnega obmorskega mesta prelepih vhodnih vrat, Essaouira, ki nudi zavetje windsurferjem, kiterjem in ljubiteljem ribolova. Na hitro smo ošvrknili tudi El Jadido, ki nas kljub kopanju in prijazni plaži ni pre- Tajine - tradicionalna maroška jed Foto: Urška Purg pričala, moderno Casablanko s popotniku naklonjenimi kafiči, okusnimi francoskimi rogljički in ležernimi parki ter izjemno prijetno prestolnico, Rabat, kjer ni, da ni. Sploh pa je v Rabatu eden najlepših starih ograjenih centrov, kasbahov, ponovno odet v roza-rjavo obzidje, ki zakriva pogled pred snežno belimi hišicami z ažurno modrimi vznožji in ponovno prečudovitimi vrati ter vrt tisočerih rastlin, med drugim tudi takih, ki jih dejansko še nismo videli. Od Rabata nas je vodila pot preko Meknesa samo še do Peza, saj smo tamkaj oddali našo Dašo nazaj v roke lastnikom in se poslužili potovanja z javnimi prevozi — tudi to ni bilo tako slabo. Fez je eno tistih mestnih gigantov, ki v svojem starem delu, skrbno varovanem z obzidjem in velikimi vstopnimi vrati, ponovno nudi uličice, polne soukov, in ogromna predela, kjer vse vrste živalskih kož barvajo v značilne barve, od modre, rdeče do rjave in gorčične — vse možne variante, ki si jih v obliki različnih izdelkov lahko kasneje tudi privoščite, če le imate dovolj dirhamov. Je pa res, da Sončni zahod v Marrakechu nas je Fez močno presenetil z daleč najbolj okusnim taji-nom, tipično maroško jedjo, in daleč previsokimi temperaturami. Po dveh dneh tega prastarega, po naše pristno arabskega mesta, ki je pod Unescovo zaščito, smo pobegnili severno, med gore, kjer se je lažje dihalo. Zavetje nam je nudil majhen kraj Chefchouen, ki nas je s svojo podobo nekoliko zmedel - stari del je deloval tako, kot da bomo zdaj zdaj zagledali morje, saj so bile hiše ponovno bele, spodaj pa odete v nežno modro barvo, ampak namesto morja nam je oko ujelo ne ravno majhno hribovje. Tudi tukaj je možnosti za treking in barantanje malo morje in gotovo je bil naš pobeg iz vročine vreden štirih ur vožnje z lokalnim avtobusom, ki sploh ni bil tako slab. Po vrnitvi iz Chefcho-uena smo imeli v Fezu samo še čas za unovčenje zadnjih dirhamov za darila za domače, nato pa nas je čakal let nazaj proti domu. S tem se je zaključilo naše 15-dnevno odkrivanje Maroka, dežele tisočerih obrazov, ustrežljivih ljudi (včasih še preveč), preciznih umetniških vzorcev, oslov, kamel in konjev, dežele morja, gora in puščave, kjer se sodobnost nekako stke s preteklostjo. Urška Purg Sem hodil po kraju domačem NEKOČ Skoraj bo 60 let, ko sem se kot »priden ministrant« prvič in zadnjič peljal z lepo črno kočijo. Dva krepka črna konja sta nas pripeljala na novo mašo p. Martina Vidoviča, M a rč Inkovega, so rekli. Kot dijak gimnazije v Zagrebu sem prihajal k p. Danijelu, ki je bil magnet za mlade. Bil je preprost, živel je z ljudmi. Zato so mu mladi fantje kar sledili po duhovniški poti. Včasih sva se sprehajala po vaseh ali šla na obisk k družinam. Učil me je opazovati, gledati s srcem. Skoraj pri vsaki hiši je mukala krava, na dvoriščih so se pasli prašiči, mali so se kopali v blatu. Otroci so pasli živino, slišalo se je njihovo petje, posebno pred spremembo vremena. Zenske so se naslanjale na plotove in premlevale dnevne novice; kje naj bi sicer prišle do novic, če ni bilo ne radia in TV. Župnik se je za vse zanimal. »Poglej, kako lep gnoj imajo.« Kako je lahko gnoj lep, sem si mislil, pa sem hitro doumel, da je bil tudi dober gospodar, ko sva šla v »farovški« hlev. Navadno nisva prišla daleč, ker so naju povabili, da sva sedla za mizo. Kruh in vino z brajd, to je bilo za vsakega gosta. Gostoljubnost je bila spontana, ni je nikjer zmanjkalo. DANES JE DRUGAČE Danes je naš kraj drugačen. Fiiše po vaseh so skoraj lepše kot v mestu. Marsikje so vrtovi pred hišami spremenje- ni v bolj ali manj posrečene parke. Malo je hiš, kjer bi »dišalo po deželi«, če slučajno »zadiši«, se ljudje zmrdujejo. No, konji so še ostali kot statusni simbol, seveda ne tisti, za katere je treba sušiti seno (nekaj jih je pa res). Mislim na tiste konje, ki potegnejo tudi po vasi čez 100 km. Konji so konji, nekoč so bili ponos gospodarja, danes pa nekateri živijo samo za zlate konjičke. Zaradi tega se je življenje spremenilo in že dolgo ni prednost živeti v mestu. Verjetno bodo to vedno bolj razumeli tisti, ki so jih pregovorili in so odšli v mesto. Ze hodijo gledat v Haloze, le pametne državne strukture ne omogočajo, da bi si ljudje v zaraščenih Halozah gradili domove. Gotovo bi okrog doma še kaj uredili, da bi bilo manj zapuščenih krajev. Morda bi podoba Haloz zaživela. TUDI ŽUPNIJA POVEZUJE KRAJ Ljudje danes živimo drugače. Visoke ograje, avtomobili, tudi v cerkev se peljemo — ne gremo več k maši, ampak se peljemo. Ne družijo se niti otroci, ker jih pripeljejo v šolo. So tudi razna društva, ki povezujejo ljudi, vendar le manjše število. Nedelja še vedno povezuje ljudi pri nedeljskih srečanjih v cerkvi. Gre za živo občestvo ljudi, ki čutijo, da jih evharistija vgrajuje v občestvo, ki ni samo na papirju, saj pri maši ustvarjamo odnos z Bogom. Če je ta odnos pristen, se lahko uresniči samo preko bližnjega, za katerega molimo, prosimo odpuščanja in si podamo roke v znamenje sprave. Če to zavestno prenašamo v svoje okolje, storimo veliko za odnose v družinah in svojem kraju. V našem pastoralnem načrtu imamo tudi ureditev župnijskega doma, ki ga nameravamo poimenovati po misijonarju p. Mihu Drevenšku. To naj bi bil dom, kjer naj bi se vrstile župnijske in druge kulturne dejavnosti, morda kakšna priložnostna galerija. Predvsem pa kraj druženja za ljudi, ki prihajajo v cerkev. Sodobna pastorala namreč gre v tej smeri, da omogoči čim več priložnosti za druženje. Ob župnijskem in občinskem prazniku želimo, da bi poglobili zavest pripadnosti svoji župniji in svojemu kraju. Le v slogi sta moč in lepota našega kraja. Lepo je, če srečamo naše Vidovčane na raznih cerkvenih ali drugih srečanjih. Čut za to, kar je naše, in odgovornost za rast božjega občestva pa sta naloga krajanov in župljanov. Praznik sv. Vida nas želi povezati tudi z župnijo Marijinega vnebovzetja iz Bednje na Hrvaškem, s katero se nameravamo pobratiti. Ob prazniku sv. Vida se veselimo našega lepega kraja, vseh dobrih in poštenih ljudi, da bi se krepilo sodelovanje, vzajemnost in dobrota. Tu smo doma. p. Tarzicij Kolenko, žpk. Zlata poroka zakoncev Bela iz Sel V soboto, 5. maja, sta po 50 letih skupnega življenja poročno zaobljubo ponovila zakonca Vladimir in Angela klela iz Sel. Na zlatem poročnem slavju so se jima pridružili njuni domači, sorodniki in prijatelji, vsi pa so jima namenili mnogo dobrih in iskrenih želja, predvsem pa zaželeli veliko zdravja. Civilni obred zlate poroke je bil v kulturni dvorani Sela, zakonca Bela pa je za zlato-Poročenca razglasil župan občine Videm Friderik Bračič, ki jima je tudi čestital v imenu občine in predal posebno darilo. Zlato poročno mašo v cerkvi sv. Družine na Selih sta darovala patra Emil Križan in Jože Petek. Zlati ženin Vladimir se je rodil 10. decembra 1932 na Selih, zlata nevesta Angela, z dekliškim priimkom Cebek, pa je rojena 1. junija 1935, prav tako na Selih. Skupen dom in večjo kmetijo sta si uredila v svoji rojstni vasi, tam pa s sinovo družino skupaj uživata tudi jesen življenja. V zakonu sta se jima rodila hčerka Vida in sin Franc, veselje in srečo pa sta v družino prinesla tudi vnuka. Veliko let sta Bclova pri- dno skrbela za dom in druži- Zlatoporočencema Bela tudi no, Angela pa je hodila tudi v naše iskrene čestitke in dobre službo, saj je delala kot šivilja želje! v Delti Ptuj. Besedilo in foto: TM Zlata ženin Vladimir in nevesta Angela Bela sta ob visokem zakonskem jubileju z veseljem tudi nazdravila. ____ Stran 44 Slovesnost prvega svetega obhajila v Vidovi župniji V nedeljo, 13. maja, je pri slovesni sveti maši v cerkvi sv. Družine na Selih 8 prvoobhajancev prejelo prvo sveto obhajilo. Mašo je daroval p. Jože Petek. (Foto: Tone) Slovesnost prvega svetega obhajila je bila v nedeljo, 20. maja, tudi v župnijski cerkvi v Vidmu, ko je mašo daroval p. Tarzicij Kolenko. Prvo sveto obhajilo je prejelo 18 prvoobhajancev. (Foto: Tone) Čestitamo p. Janezu Ferležu in mladini Sv. Vida za zmago na Marijafestu na Ptujski Gori. Njihova pesem Mir srca že postaja uspešnica. Uredništvo