Razne stvari. Iz domačlii krajer. Imenovanje. Provizorni okrajni glavar v SioveDjgradcu, gosp. Anton Capek, je imenovan definitivnim okraj. glavarjem. Istotako je imenovan okrajnim glavarjem namestniski tajnik in vodja okrajnega glavarstva v Ptuju, g. Anton Underrain pl. Meysing. Mariborske novice. V kn. šk. dijaškem semenišču je bila na Svečnico, dne 2. lebr. papeževa jubileina slavnost, katero so počastili s svojo navzočnostjo tudi mil. gospod knez in škof dr. Mihaei Napotnik. Slavnostni spored je obsegal govor, petje, tamburanje in gledališko igro: «Dr. Vseznal in njegov sluga Štipko Tiček*. Pač ni treba omenjati, da so mladi slavitelji svojo nalogo izborno rešili. — V scboto zvečer so se stepli v tukajšnji gostilm fantje, da je morala priti policija. Ti so aretirali dva največja razgrajača, kar so pa hoteli ostali zabraniti. Nastala je praveata bitka med policajema in razgrajači. Policaja sta se branila s sabljo, dokler ni bila jednemu zbita z roke. Nato je ta prijel za revolver ter trikrat na fante ustrelil, ki so šele nato zdaj začeli bežati. Policaja sta bila vsa raztrgana in opraskana in tudi več fantov je bilo ranjenih. Drugi dan so jih pa privedli orožniki. Fantje so večinoma iz Leiteršberga. — Delavca Ferdinand Pisk in Franc Kopič sta bila kaznovana prvi z enim letom drugi z 8 meaeci težke ječe, ker sta 6. decembra 1. I. razsajala po mariborskih ulieah. Jožef Peitler je dobil 14 dnij in njegova sestra 6 tednov zapora, ker sta takrat policaja psovala. Iz Vnhreda. Kako spoStovan in priljubljen je bil pokojni gospod Janez Pahernik, pokazal je njegov pogreb dne 28. januarja, katerega se je udeležila nebrojna množica ljudi. Sprevod je vodil z 10 drugimi duhovniki nadžupnik in dekan konjiski, č. g. Franc Hrastelj, ki je tudi imel v eerkvi pretresljiv nagovor. Pri sprevodu so bili nadalje gospodje: dekan marenberSki, Avguštin Hecl, dekan vuzeniski, Henrik Verk, okrajni glavar slovenjegraSki, Čapek, državni in deželni poslanec Franc Robič, dež. poslanec E r b e r, okrajni sodnik V i s c o n t i itd. Po- j kojniku večni mir! Prestavljen je iz Celja v Mokronog izprašani avskultant g. dr. Mulej. Otonila sta. Včeraj, dne 4. februarja popoldne sta utonila na ledu pri treh ribnikih dva fanta g. Kržižeka stara od 8—11 let. Iskali so jih do pozne noči, a našli so le enega. Danes še le so našli tudi drugega. Hranilno knjižnico je ukradla zadnjo soboto v Ljubljani šivilja Marija Žagovec iz Maribora brezposelni dekli Jozefi Mayer. Kapela pri Radencih. Poročil se je pri Kapeli g. Lovro Zemljič s Terezijo Fras. Bilo srečno! V Šratovcih pri Radgoni bo skoraj odklenkalo »Šlajercu« za vselej. Samo en list še dohaja, in mislimo, da se g. Zemljič tudi kmalu vrne v naše slovenske vrste. NaSa občina bo potem ptujskega lista prosta. Vrag v ječi. Iz Radgone se poroča: V bližni ogrski občini je neka kmetica imela dobiti od glavarstva 900 kron. .Nazaanilo je prislo na župana, ki je o tem obvestil kmetico. Skoro pa je pričel župan misliti, kako bi si prilastil denar. Po noči si je počrnil obraz, oblekel se je v kožuh in šel je h kmetici, pri kateri je renčal, da je priSel iz pekla in da jo bo vzel seboj med vrage, ako mu ne da denarja. Kmetica se je tresla in »vragu« dokazala, da še ni dobila denarja s pošte. »Pa pridem jutri po denar«, je dejal »vrag« in izginil. Drugo jutro je šla kmetica vsa preplaSena na pošto, kjer je zahtevala, naj ji hitro izplačajo došli denar, ker sicer jo vzame vrag, ako mu zvečer denarja ne da. PoStni uradnik je od kmetice poizvedel vso dogodbo o vragu in zadevo naznanil orožništvu. Zvečer je res prišel »vrag« h kmetici po denar. Tu ga je pa že čakal — orožnik, ki je v »vragu« spoznal vaškega župana. Sedaj sedi ta »vrag« v zaporu. Zalostna smrt. Dne 23. m. m. je začela goreti hiša posestnice Katarine Godec v občini Jelovec, župnija Makole. Ogenj se je tako hitro razSiril, posebno ker je bila hiša lesena ter s slamo krita, da se ni mogla posestnica reSiti ter je zgorela. Truplo so prepeljali v mrtvašnico v Makole. Hiša je bila zavarovana za 600 K, škoda pa znaša 1000 K. Iz občine Pečke-Mostečno v Makolah se nam piše, da je leta 1902 umrlo 14 oseb in sicer: ena vdova, štiri žene, ena deklina 26 let stara in osem otrok. Mož in mladenič ni nobeden umrl. Iz PoljČan. V nedeljo bi se naj bila v tukajšnji župni cerkvi vrSila redka slovesnost: Zlata poroka Andreja in Frančiške Leskovar, preužitkarjev v Lužečki vasi. Vrli otroci so se veselili te slavnosti ter vse potrebno pripravili za njo — toda ljubi Bog je drugače ukrenil! Danes zjutraj (t. j. 26. m. m.) sla je Frančiška Leskovar po vodo k vodnjaku; tam se je gotovo preveč nagnila ter padla v vodnjak, česar pa nihče ni zapazil. Ko gre kmalo potem nek deček po vodo, zapazi v vodnjaku mrtvo truplo. Tako imamo mesto zlate poroke tužen pogreb, mesto veselja bridko žalost Rajnka je bila jako pobožna, krščanska žena in mati, ki je skrbno izrodila svoje otroke; zato je opravičeno upanje, da namesto zlate obhaja zdaj nebeSko gostijo. Okrajno glavarstvo v Konjicab bode začelo poslovati s 1. oktobrom tekočega leta. Sv. Martin pri Slov. Gradcn. Tužno vest vam naznanim, dragi bralci »Sl. Gosp«, da smo 31. januarja izročili materi zemlji telesne ostanke rajnega nam očeta Antona Hartman. Rajni so bili tudi naročnik »Slov. Gospodarja« in značajen mož, vrl kristjan in umen gospodar. Pri vsaki volitvi ali pri shodu so bili vedno navzoči. Še takrat, ko so snovali koristno kmetijsko zadrugo, so dajali tistim možem pogum, in res se je osnovala v korist celemu okraju. Bolezen jih je že večkrat položila na bolnisko posteljo, a vse so voljno prenaSali. Dne 29. januarja so mirno v Gospodu zaspali, prevideni s svetimi za- kramenti. Pogreba se je udeležilo veliko ljudstva, sorodmkov in tudi drugih prijateljev, ki so s lem pokazali, da jim je bil rajni drag in Ijub. Večna luč jim naj sveti, naj v miru počivajo! Na begu iz bolnice zmrznil. Iz bolnice v Slovenjem Gradcu je pobegnil mizarski pomočnik Jos. Jenko, doma v Šmartnem pri Ljubljani: Na sebi je imel le srajco. Nasli so ga zmrznjenega v snegu. Razveljavila je vlada občinske volitve v Šinarju pri Jelsah vsled pritožbe od nemške strani. V svinjskem hlevuje zmrznil 551etni dninar Junj Smole 21. jan. v Šmarji pri JelSah. NaSli so ga napol nagega. Rajni je bil znan kot velik prijatelj alkohola. Za prihodnje zasedanje celjskega porotnega sodišča so bili izžrebani kot porotniki: Presker Josip, Gnamuš Franc, Zunder Feliks, JelovSek Franc, Rotovnik Franc, Schmidhofer Josip, Muley Edvard, Prešiček Josip, Skoberne Jurij, dr. Kunst Anton, Rogina Ivan, PreSiček Karl, Saga Simon, Eiler Anton, Kosem Josip, Kolenc Anton, Kunej Benjamin, Korže Martin, Pauer Konrad, Schober Ignac, Pillich Josip, Pečnik Josip, Leskošek Rok, Werdnigg Ivan, Klemen Ferdinand, Gabrič Adolf, Pungaršek Ivan, Omerzo Martin, Golob Andrej, Stimniker Anton, Gottscher Ignac, Jagodič Karl, Wittenbach baron Ludovik, Labornik Ivan in Wokau Vinko. Prebrisan Celjan. V Švici so prijeli Gabrijela Kničlerja, rodom iz Celja, ki se je predstavljal za grofa ali pa barona ter s tem sleparil ljudi. Celjske novice. Zrebanje mladeničev, ki pridejo 1. 1903 k naboru, bode dne 12. t. m. ob 8. uri predpoludne v prostorih c. kr. okrajnega glavarstva. — Igra »Pri belem konjičku«, ki se je igrala zadnjo nedeljo, je uspela izvrstno. Pri tej priložnosti se je poklonil g. Rafku Salmič za njegove zasluge na narodnera odru lovorov venec. — »Celjsko pevsko druStvo« sije pri svojem občnem zboru izvolilo stari odbor. Predsepnik je g. RaJko Salmič. — Talijo za rešitev življenja je dobil od nainestništva v Gradcu brivski pomočnik Adolf Burič, ker je 9. iulija 1.1. rešil življenie Josipu Friedl. — V Celju je nastala 2. febr. okoli sedme ure ure prava egiptovska tema. Plinove svetilke so ugasnile. V plinarni je počila večja cev. Monterji so bili celo noč pri delu. Nesreča se ni zgodila nobena. — Vlak je povozil 3. t. m. ponoči na kolodvoru v Celju strojnega strežnika A. Schmidta. Bil je na mestu mrtev. Povoženec je oženjen in je zapustil več nepreskrbljenih otročičev. Zopet nemška tvrdka v konkurzu. V Vojniku je prišla v konkurz nemSka tvrdka Jošt. Mnoge nemSke tvrdke v Celju so pri tem hudo prizadete. Samo ena nemška tvrdka v Celju je oSkodovana za 12.000 K. Na ljubljanskem kolodvoru so aretirali nekega Josipa Bevc iz Prevoj v brežiškem okraju. Bevc je kupil v Mariboru vožnji listek do Hoč in se ž njim pripeljal do Ljubljane. Ker ni imel denarja, da bi plačal kazen, so ga izročili policiji. Za iznajdbo častnika g. Kavčiča — sedlo za hitro osedlanje — je pridobila amerikanska tvrdka Speger in Werner v New-Yorku patent ter je deponirala za to pri ljubljanski kreditni banki 36.000 kron. G. Kavčič je naS rojak. Vojaški nabori se letos vrše sledeče Za mesto Celje 18. aprila, za okraj Celje izven mesta 30. in 31. marca, 1. in 2. aprila; za Mozirje 20. in 21. marca; za Šoštanj 20. in 21. aprila; za Vransko 23. in 24. marca; za Slov. Gradec 22. in 23. aprila; za Laško 26., 27. in 28. marca; za Sevnico 3. in 4. aprila; za Brežice 15. in 16. aprila; za Kozje 6. in 7. aprila; za Šmarje pri JelSah 13. in 14. marca; za Rogatec 11. in 12. marca; za Konjice 16., 17. in 18. marca; za Slovensko Bistrico 30. in 31. marca; za Maribor (okolico) 1., 2, 3., 4. in 6. aprila, za mesto pa 7. in 8. aprila; za Ptuj (okolico) 2., 3., 4., 5. in 6. marca, za mesto 7. marca; za Ormož 9. in 10. marca; za Št. Lenart v Slov. goricah 14. in 15. aprila; za Marenberg 24. in 25 aprila; za Gornjo Radgono 27. in 28. aprila; za Ljutomer 28. in 30. aprila; za Radgono 2. in 3. marca in v Cmureku 4., 5. in 6. marca. Vojaški novinci. Ker bodo že meseca marcija vojaški nabori in se bodo razpošiljale pozivnice, opozarjamo naše mlade prijatelje, naj skrbe, da dobe slovenske pozivnice. Vsako leto so pošiljali samo nemške in če se še to letos zgodi, pošljite vse nazaj. Važno za domobrance. Neposredno v deželno brambo uvrščeni nadomestni rezervniki letnikov 1892 do 1902, ki 8e niso izvežbani, ter vsi novinci, morajo spomladi k osemtedenskem izvežbanju, ako |im ni bila dovoljena kaka olajšava v tem oziru. Obenem bodo dotičniki takoj delali prvo orožno vajo ter torej ostali pri vojakih Se štiri tedne. Volkovi na Stajerskem. Iz Voitsberga na Gornjem Štajerskem se poroča, da so v ondotnem okraju zapazili volkove. Živinska sol. S 1. februarjem t. 1. se bode cena živinske soli znižala od 10 K na 6 K za meterski stot; namreč če to odobri gospodska zborniea. To ie vsaj zopet drobtinica za kmetovalca. Tečaj za čevljarske mojstre v Gradcu se začne 23. februarja ter traja do 28. marca. Podučuje se popoludne od 1.—6. ure. Poduk je brezplačen. Deželni odbor štajerski in trgovska in obrcna zbornica bodo bržkone obiskovalce podpirale. Žitne cene. V Mariboru: 100 kg pSenice 16 K 20 v, rži 14 K 20 v, ječmena 13 K 50 v, ovsa 14 K 40 v, koraze 14 K 40 v, prosa 15 K 20 v, ajde 16 K 40 v, fižole 22 K. — N a D u n a j u : 50 kg pšenice 8 K 65 vin., rži 7 K 65 vin., ovsa 6 K 75 vin., ječmen 7 K 25 v, koruze 7 K 45 v, Sadne in druge cene v Mariboru. 1 kg jabolk 26 do 40 v, hruške 26 do 36 v, 1 kg krompirja 6 v, čebula 12 do 16 v, česna 50 do 56 v, 5 jajec 40 v, 1 kg sira 32 do 64 v, surovega masla 2 K do 2 K 80 v, 1 1. svežega mleka 18—20 v, posnetega mleka 18—20 v, sladke smetane 40—56 v, kisle smetane 56 do 64 v, 1 kg kumina 1 K do 1 K 10 v, hrena 40 do 50 v. Društrena poročlla. »Slovanska čitalnica v Mariboru« priredi dne 7. in 14. februarja plesni večer v mali dvorani Nar. doma. Odbor vabi tem potom vse cenjene člane in njih svojce k mnogobrojni udeležbi. Začetek ob 8. uri zveč. Kam gremo v nedeljo? V nedeljo, dne 8. febr. je narodna dolžnost vsakega Slovenca iz Maribora in okolice, da gre v Hoče. Bralno druStvo v Hočah priredi dne 8. febr. popoldne ob 5. uri v prostorih Rojkove gostilne zabavo z igro, petjem, šaljivo tombolo itd. Vsi gostje dobro doSli. Bog jih daj obilo! V Št. Ilj pri Maiiboru! Kdor ne gre v Hoče, pa se naj vsaj prihodnjo nedeljo, dne 8. febr. 1903 udeleži pustne veselice, katero priredi ob pol 4. uri pop. kmet. bral. druStvo v Št. Ilju v Sl. g. v gostilni g. Rud. Brafiko. Vspored: godba, Saljiva pošta, burka »Kmet Herod«, tombola in prosta zabava. Dijaški knhinji v Ptnjn so meseca januarja darovati blagovolili p, n. dobrotniki: MarzidovSek Rado, c. k. voj. kaplan I. vrste v Mariboru 6 K, 2irovnik o. Peter, minorit 2 K, dr. Stuhec 2 K, Oschgan 2 K, Podvinski 2 K, Toplak 1 K, GilenSek 2 K, dr. Komljanec 2 K, župnik Moravec 10 K, dr. Brumen 2 K, Pinterič 1 K, Koser (Juršinci) 2 K, Posojilnica v Makolah 50 K, duh. svet. LendovSek 10 K, dr. Schmirmaul v Rajhenburgu 10 K. — Vsem blagim imenovanim p. n. podpomikom prisrčni: »Bog plati!« Kmečko bralno dtnštvo pri Križn pri Mariboru bo imelo v nedelio, 8. t. m. ob pol 11. uri predpoldne občni zbor v zgornjih prostorih Kočevarjeve gostilne Sv. Jurij ob Ščavnici. Kakor je bilo naznanjeno, je imelo naše bralno društvo na Svečnico svoje letno občno zborovanje. Pred volitvijo novega odbora je društven predsednik pcdal kratek pregled društvenega življenja od njegovega postanka do letos. DruStvo je bilo ustanovljeno 25. septembra 1887. Delovalo je posebno v začetku z menjajočim se uspehom, ker je moralo premagovati razne ovire in zadržke. Pa našle so se moči, ki so društvu dale novo podlago, da je moglo vedno bolj napredovati. Posebno živahno je bilo delovanje v preteklem letu, ko se je mladina zbudila po svoji mladeniško-dekliški zvezi. To je veselo znamenje, po katerem morem soditi, da bi moglo društvo posebno v bodoče popolnoma izvrševati svoje dolžnosti in odgovarjati svojemu namenu. V preteklem letu je druStvo s pomočjo mladeniško-dekliške zveze prirediJo več veselic in slavnosti, izmed katerih »te posebno omeniti spomladanska veselica z igrama »Sv. Neža< in »Sanje« ter papeževa jubilejna slavnost dne 28. sept, kjer je zbudila pozornost igra »LurSka pastirica«. DruStvo je imelo 1. 1902 udov 132, knjižnica šteje nad 400 knjig, katere je knjižničar moral pridno izposojevati berila željnim društvenikom. Dohodkov je bilo 320 K 56 v, stroškov 268 K 22 v. Društveni odbor za leto 1903 je sestavljen tako: Jernej Košar, predsednik, č. g. Ivan Kunce, podpredsednik, č. g. Ivan Bosina, tajnik, Valentin Kocbek, blagajnik, Ivan KoSar, knjižničar, Franc Horvat, njegov namestnik, in trije računski pregledniki: Brumen Jurij, KoSar Jakob in Hrašovec Franc. Gotovo bo odbor tudi v tem letu vse storil, da bo društvo doseglo svoje vzvišene namene. DruStvo je pristopilo k »Zvezi«. Govorila se je tudi odkritosrfina beseda o slabem berilu, s posebnim ozirom na ptujski zapeljivi listič. Da bi izginil ta strup tudi iz naSe župnije, na to delajte posebno vi društveniki, predvsem ti mladina. Pri tej priliki je imela mladeniSko-dekliSka zveza svoj skupni shod. Da bi jih bili sliSali, gospod urednik, te govornike, pa te govornice. Res, druStveni nastopi niso zastonj. O, tudi priprosti mladenič, priprosta mladenka imata zmožnost, da tehtne, vzvišene misli izrazita v lepi besedi. Sarno vzbuditi je treba mladino. Š o 1 s k a soba je bila polna. Napolnila jo je mladina. Dokler ostane ta navdušenost in dobra volja, bomo šli res naprej — mi mladi — me mlade. Bralno društvo Kapelsko je imelo dne 25. ianuarja 1903 svoj letni redni občni zbor. Zbralo se je lepo število udov, posebno pa mladine. Tako je prav! Gospod predsednik J. Zemljič pozdravi v jedrnatem nagovoru zbrane ude; nato odda besedo gospodu blagajniku, veleč. g. Davorinu MeSku, ki spregovori o društvenih denarnih razmerah. Za knjige in časnike je društvo izdalo v minolem letu 158 K 90 h. Društvu }e poklonila slavna gomjeradgonska posojilnica dar v znesku 20 K, za kar ji bodi iskrena bvala! Druge podpore bralno društvo v minolem letu ni imelo, iz česar se lahko sklepa, da denarne razmere niso preveč sijajne! Knjižničar g. Jos. Golob omenja. da se je v minulem letu razposodilo nad 1000 knjig iz društvene knjižnice. V odbor so bili voljeni iznova: g. Jak. Zemljič, predsednik, vlč. g. Davorin MeSko, blagajnik, g. Josip Golob, knjižničar, 6. g. Ivan Horjak in g. Jurjevič, odbornika, g. Ljudmila Poljanec, tajnica. Določijo se knjige in časopisi za leto 1903 in sicer: >Slov. Gospodar«, »Domovina«, »Kmetovalec«, »Dom in Svet«, »Domoljub«, »Nar. Gospodar«, >Mir«, »Svetilnik«, »Jež«, knjige Slov. Matice in družbe sy. Mohorja, »Slovanska knjižnica« in dr. V korist društvene knjižnice priredi bralno druStvo v mes. februarju veselico s 'petjem in tombolo v prostorih naSega narodnega gostilničarja A. Divjaka. Leposlo?no bralno društvo pri Malinedelji. Mnogo let je že preteklo, odkar se je ustanovilo naSe leposlovno bralno društvo in se sme šteti med najstarejša društva naSega okraja. To društvo so ustanovili naši vrlo-narodni slovenski možje in so ga mnogo let prav dobro podpirali. Več let sem pa društvo hira in to čim dalje bolj. Sramota me je povedati, koliko udov je pristopilo letos pri ob&nem zboru k druStvu. In zakaj društvo tako hira? Težko, težko mi je izreči sodbo. Največ temu je krivo odborništvo. Naše, kakor druga bralna društva, ima za odbomištvo, predsednika, namestnika, tajnika, blagajnika, knjižničarja in odbornike. Kohkor mi je znano, ima pri drugih bralnih društvih vsak svoje mesto in torej ne kakor pri nas, da bi bii tajnik blagajnik in knjižničar le — — jedna oseba. Ravno to je največ krivo, da društvo tako vidno nazaduje, ker je za iedno osebo preveč dela in ga zatorej ne morr tako vestno opravljati, kakor bi ga morala. Nadalje je tudi krivo to, ker taki možje oziroma fantje, ki bi lahko mnogo koristili našemu društvu, pristopiti nočeio, ker se jim ne zdi vredno k tako majhnemu društvu. Kako bode pa društvo veliko, ako nočete pristopiti ? Ako vi ne pristopite, še s svojim vzgledom jih mnogo odvrnete, ker se po vas ravnajo. Zatorej predragi mi Malonedeljčani, ako še Cutite v sebi kaj narodnega ponosa, pristopite k društvu v obilnem Stevilu, da se bode vzdignilo zopet na isto višino kot je stalo nekdaj in ne pripustite, da bi se razpadlo. Pevsko društvo rVila" na Vranskem je imelo 18. t. m. svoj letni občni žbor. Izvoljeni so bili: g. I. Kramar, učitelj, predsednik in pevovodja; g L. Stoper, posestnik, podpredsednik; g. I. JakSe, učitelj, blagajnik in tajnik: g. I. Golob, gospodar; gg. F. Junger in F. Ocvirk odbornika; gg. I. Osretkar in L. Ocvirk namestnika. Iz Vranskega se je poslalo »Družbi sv. Girila in Metoda 170 K, in sicer udnine za 1. 1902 129 K, odkupnine za novoletna vošila 10 K in gostje so pri krstu Frančeka Schwentnerja darovali 31 K. Odbor drustva ,,Zvezda" na Dunaju za 1. 1903. V četrtem občnem zboru tega druStva so bili sledeči gospodje enoglasno voljeni v odbor: Predsednikom Jakob Pukl, podpredsednikom Dragotin Dolčnc, tajnikom Rudolf Malič, blagajnikora Jakob Šemč; za odbornike Franc Merlak, Franc ŠušterSič, Anton Trtnik; za odb. namestnike: Gabrijel Mežnar, Ivan Peterman, Ivan Vončina; za revizorje: Josip Božič, Janko Mladič, Josip Smerdu. Iz druglh krajev. Trojni jubilej sv. očeta. Letos praznuje sv. oče 60-letnieo svojega Skofovanja, 50-letnico kardinalstva in 25-letnieo papeževanja. Vesti, da praznuje tudi 70-letnico odkar je duhovnik, niso resnične, ker je bil sv. oče v mašnika posvečen 1. 1837, torej ne praznuje Se 70-letnice svojega duhovniSkega delovanja Sinovi in hčere vladajočih drnžin. Zanimivo je, koliko več princezinj kakor princev se rodi v vladajočih rodovinah. Ruski car Nikolaj II. ima že Stiri hčere, a 3e nobenega sina; naS cesar dve hčeri, belgijski kralj tri bčere, angleski kralj tri hčere in jednega sina, črnogorski knez šest hčera in tri sinove, otrok nima nizozemska kraljica, nadalje rumunski in srbski kralj. Cesar Viljem ima pa Sest sinov in jedno bčer, švedski kralj Stiri sinove; grSki kralj ima pet sinov in jedno hčer; danski kralj ima tri sinove in tri hčere. Onim, ki se hočejo izseliti! V »Obzoru« čitamo, da bosanska deželna vlada nudi izseljencem v Bosni gotove olajšave in ugodnosti. Zahteva pa od njih dokaz: da vsaka rodbina more poldrugo leto ali dve leti živeti iz svoj.h sredstev, in sicer na zemljišču, ki ga dobi od vlade, za katero jej je potrebna svota 1200 K. Za to daje bosanska vlada naseljencem od leta 1903 20 hektarjev zemlje-novine, za katero plačajo priseljenci-poljdelci 1 krono na leto za vsaki hektar v ime zakupa. Po desetih letih dobbrega vedenja in obdelovanja preide zemljišče v last priseljenca. NaSe staliSče z ozirom na vprašanje izseljevanja je znano. Mi smo proti vsakemu izselievanju. Ali če se že kdo na vsaki način hoče izseliti, bodi, da ga v to silijo razmere, bodi, da ga vleče proč od rodne zemlje neodklonliiv nagon, potem mu že moramo svetovati, naj se seli raje v bližnjo Bosno, nego pa v daljnjo Ameriko. To pa že iz tega jednostavnega razloga, ker je riziko manje, oziroma ker je povratek laglji v slučaju, da v tujini ni našel iskane sreče. €»ospodarske drobtlnice. Mesečna detelja (Monatklee). Znano je, da strokovno znanje brez lastnih izkušenj nikakor ne zadostuje, vsaj človeka ne more obvarovati raznih zmot in prevar. Tudi jaz sem postal tekom svojega dolgoletnega delovanja na gospodarskem polju previden, posebno nasproti vsakemu novemu pojavu, nasvetu in priporočilu, kakor jih kar mrgoli po strokovnih časnikih in knjigah. Pazljivo in previdno preiskujem vsak nasvet na njega istinito vrednost. Nekdaj sem kot začetnik sadjerejec na vprašanje: ^katero vrsto jabolk naj eepim?" takoj vedel odgovoriti, in vrhu tega sem si bil svest, da je moj nasvet najboljši. Danes odgovarjam na isto vprašanje šele, ko sem natanko premišljal in vpošteval razne okolnosti. Brezvestno se mi zdi, priporočati občinstvu nekaj, kar lastna skušnja ni dovolj odobrila. Gospodarska vprašanja, ki so na dnevnem redu, je treba premotrivati paznim očesom ter skušati po skromnib. močeh koristiti, kjer je le mogoče. Sicer sem s svojimi uspehi z ozirom na svoje ožje delovanje na kmetijskem polju v domaeem svojem kraju zadovoljen. Kako dobro se obnesejo merjasei čistega angleškega plemena, katere sem že pred 30 leti upeljal po nasvetu prerano umrlega potovalnega ueitelja gospoda Petra Nikolaja Feuserja. Z največjim zadoščenjem je pozdraviti vest, da v novejšem času hoeejo po Štajerskem razumniki tej panogi kmetijstva posvetiti posebno pozornost. Tudi moje prizadevanje; naj se pri nas uvede murodoljsko govedo namesto muricodoljskega, je rodilo isto najlepše uspehe. rGospodarski Glasnik" za Štajersko je nedavno priobčil elanek, v katerem se omenja dejstvo, da se je naša živinoreja po uredbi murodoljskega (Murbodner) plemena izdatno povzdignila. Stara je pesem o velikem pomenu živinoreje in sadjarstva za našega poljedelca; opetovano se je dokazovalo, da ste omenjeni panogi jedini zanesljivi vir blagostanja našega poljedelskega ljudstva. Koliko je še na tem polju pomanjkljivega in nedostatnega! Tu je razumnikom treba nastaviti vod, tu se jim otvori širno polje za vspešno delovanje. Pred vsem je treba ljudstvo opozoriti na zboljšanje senožetij in na važnost pridelovanja dobrih krmilnih rastlin na njivah. Kolikor morein, prigovarjam tukajšnim kinetovalcem, naj gledajo pri nakupu deteljnega semena posebno na čistoto glede vsake plevelne primesi, kakor nadležne in zanikrne predenice. — Svoječasno sem predlagal ob priliki zborovanja celjske kmetijske podružniee, naj se uvede zakon, ki kaznuje prodajalce in prekupce nečistega semena z visoko globo. Predlog se je sieer jednoglasno sprejel, pozneje ee je zgubil po stari šegi. V naslednjem si dovoljujem opozoriti živinorejee na novo vrsto detelje, katero hočemo imenovati Bmesečno deteljo". Kolikor je moje poizvedovanje dognalo, ne poznajo je žiTinorejci po Slovenskem, a ima vendar tolike prednosti, da jo aajtopleje pri- poročam. Pred nekaj leti sem čital neko poročilo o tej raeseeni detelji, v katerem jo dopisnik hvali na vse pretege; nasejal sem jo, in glej, uspevala je mnogo bolje, nego sem pričakoval! ^Evo tu podrobnosti mesečne detelje! Mesečna detelja se odlikuje po svoji čudovito hitri rasti, ter trpi dve do tri leta. Na prvi pogled je moeno podobna domači detelji; sicer pa ima gostejše rezje, in posamezni listi so celo tri- do štirikrat večji nego pri domači detelji. Steblo ima votlo in mehko, kar jo posebno razlikuje od domače. Ta ima polno stebelc, ki pri pozneje pokošeni detelji popolnoma vleseni in strdi, tako, da postane za živino neužitno, gotovo pa neprebavno. Mesečna detelja se lahko kosi vsakihv6 do 7 tednov, torej |na leto 4 do 5 krat. Živini je izvrstna piča, posušena kakor zelena; Spomladi daje prvo zeleno krmo v izobilju. Cudovita je njena brza rast, o čemur se vsakdo lahko prepriča, če kosi po deteljišču posamezne kose v presledkih po 5 dnij. Nasejal sem lansko leto mesečno deteljo sredi meseca aprila. Koueem prve polovice junija dorasla je uže 60 cm visoko; sredi avgusta je bila že zopet 60 cm visoka in bujna, ter pokosil sem jo drugio. Do pozne jeseni sem je potem imel za svežo krmo dovolj naspioti kositi in moral sem obeudovati obilni pridelek. V bodoče jo hočem že vsakih 7 tednov kositi, ker sem opazil, da pozneje preveč razraste in vsled tega deloma poleže. Kdaj jo je sejati ? Najbolje od sred sušca do koncem aprila, ali pa jeseni meseca avgusta in v zaeetku septembra. Odsvetoval bi pa odločno, da bi jo morda kdo sejal med oves, a o tem slučaju pokosi mešanieo na vsak način že v šestem tednu. Mesečna detelja ima torej sledeče prednosti: 1. daje obilnejši pridelek, 2. daje najzgodnejšo zeleno krmo, 3. trpežna je do 3 leta, kar pride napram domači detelji posebno v poštev, ker prištedimo delavnih močij. Naposled mi je omeniti: za jeden oral je treba 10 kg semena; 1 kg velja približno 3 K ter se dobi na Bavarskem : Bayrische CentralStaatstelle und Baumschulen von E i c b. a r d Fiirst, Frauendorf I, P. Wilshofen a. D. Niederbayrn. Kdor si hoee stroške za poštno povzetje prihraniti, naj odpošlje s poštno nakaznico (ne avstrijsko, ampak za inozemstvo) n. pr. 9 K za piibližno 3 kg semena z naročilom, da za to omenjeni prekupec pošlje seme po pošti. Pristaviti je treba, da se zahteva popolnoma očiščeno seme. — Meseč-ni detelji ugaja vsaka, na vapnencu ne prerevna zemlja. Nespametno bi bilo, ako je naseješ na njivo, ki je bila prej zanikrno, s predenieo prevle- čeno deteljišče. Škodljivi plevel bi se hitra zopet zaredil na tvojo veliko škodo. Iskreno želim, da bi naši poljedelci pridno poskuševali mesečne deteljo, ter da bi se vsem tako vrlo obnesla kakor meni. Kakor mi je poročal omenjeni g. Furst, sejejo na Bavarskem že nad 100 let mesečno deteljo, koder je le zemlja zanjo ugodna, ker imajo živinorejci od nje največ dobička. — Šentjurij, dne 24. meseca pvosinea 1903. E>r. Ipavic.