Štev. 11 LETO X
☆
November 19 7 4
GLASILO TOVARNE SANITETNEGA MATERIALA - DOMŽALE
Ob prazniku nove Jugoslavije
Veliki uspehi, ki jih je KPJ dosegla pri organiziranju splošne ljudske vstaje proti okupatorju v prvih dveh letih okupacije, so zahtevali °d dotlej nezakonite in od vseh strank zanikane KPJ, da tudi politično organizira kot edina sposobna Politična isla v tem času jugoslovanske narode za boj proti sovražniku. V ta namen je Vrhovni štab sklical Predstavnike vseh narodov v Jugoslaviji na prvo zasedanje AVNOJ-a, 26-27 XI. 1942 v Bihaču. Na tem zgodovinskem zasedanju je ustanovljeno novo revolucionarno organizirano telo AVNOJ, katero naj predstavlja narod v njegovi volji za nacionalno in socialno osvoboditev. Kot njegov trajni izvršni organ pa je bil imenovan Izvršni odbor.
Narodno osvobodilno gibanje je imelo veliko bojnih in političnih uspehov tudi skozi vse leto 1943, posebno pa po kapitulaciji Italije, ko se je NOV povečala za 80.000 borcev. V tem času je NOV kontrolirala največji del jugoslovanskega o-zemlja, štela pa je že okoli 300.000 borcev. Osvobodilna fronta in KPJ na čelu s tovarišem TITOM pa sta takrat predstavljali edino politično silo, ki je predstavljala in vodila narod v njegovi želji po osvoboditvi m katera je bila tudi priznana od zaveznikov.
V takšni situaciji se je upravičeno sklicalo II. zasedanje AVNOJ-a v Jajcu 29 XI. 1943, na katerem je bila zgrajena nova državna organizacija na demokratskih federalnih Principih. Istočasno se je odvzela begunski vladi pravica, da zastopa interese Jugoslavije, a kralju je bila izrečena prepoved vračanja v Jugo-Slavijo, dokler se po vojni narodi ne odločijo o bodoči državni uredit-yi. Kot vrhovni upravni organ se izvoli NKOJ — začasna narodna vlada nove Jugoslavije na čelu z maršalom Jugoslavije Josipom Brozom Titom.
Nova Jugoslavija se je rodila v težkih razmerah, a še težje so bile
naloge, ki so čakale mlado republiko. Ogromno žrtev je bilo potrebno za ^osvoboditev celotnega nacionalnega ozemlja. Veliko truda je bilo vloženega za ureditev razmerij s kompromitiranim bivšim vodstvom in za dokončno razglasitev in konstituiranje FNR Jugoslavije. Po končani vojni je bilo potrebno obnoviti povsem porušeno deželo in gospodarstvo in uresničiti izgradnjo socializma kot edino možnost socialne o-svoboditve delovnih ljudi.
Lahko trdimo, da so jugoslovanski komunisti pod vodstvom velikega voditelja maršala Tita, želje jugoslovanskih narodov v celoti uresničili in s tem potrdili upravičenost zaupanja ljudskih množic v KPJ oziroma ZKJ ves ta čas. Saj praznujemo 31. rojstni dan republike Jugo-
Jubilej
Jubilej imamo. Deseto leto od začetka izhajanja tovarniškega glasila in zaključeno deveto leto izhajanja. Zaprošen sem bil, kot prvi urednik glasila, da napišem uvodni članek ob tej priliki.
Tedaj, ob začetku, sem dal uvodnemu članku naslov Ob prvem ko-
slavije že kot politično močna in gospodarsko dobro razvita država, ki se vseskozi hitro razvija tako na političnem kot gospodarskem področju. Naša velika prednost je vsekakor samoupravni socialistični družbeni red, ki je zelo določene oblike dobil s sprejetjem nove »Ustave SFRJ«, razen tega pa je samoupravljanje s pomočjo našega primera postalo svetovni proces, kar dokazuje, da smo na pravi poti in da nas ta pot pelje v vsesplošni napredek in blagostanje. Ob tem nas sicer ovirajo različne težave in stranpoti, vendar je delovno ljudstvo pod vodstvom ZKJ in tovariša Tita že toliko močno in prežeto s socializmom, bratstvom in enotnostjo, da se večino težav z lahkoto reši. Vsakodnevno pa se izpričuje tudi enotnost v boju proti gospodarskim težavam, inflaciji in drugim negativnim pojavom, ki se porajajo v vsaki družbi.
J. L.
raku. Zdaj bi mu lahko dal naslov O stodevetem koraku. Da, tolikokrat je že Tosama med tem časom izšla. Presenečen sem bil, ko sem to izračunal, visoka številka se mi je zdela; verjetno boste vi tudi. Tosama je pač ves čas redno izha-(Nadaljevanje na 2. strani)
bObObObObObObObObObObObObObObObObObO^O^ObObObObObO-
ZA DAN REPUBLIKE ČESTITAMO VSEM ČLANOM »TOSAME« IN JIM ŽELIMO TUDI V BODOČE OBILO USPEHOV PRI DELU TER RAZVIJANJU SAMOUPRAVNIH ODNOSOV Sam. org. in uredniški odbor
OfrOfrOiirOfrOi^OA-OiirObOAOiirOfrOtVOfrOfrOAOfrOiirOfrOfirOfrOfrOfrOfrOfrO*
Jubilej
(Nadaljevanje s 1. strani) jala in nabirala nase letnike in starost, mi pa smo to kar spregledovali. Prebirahi smo jo le od glave naprej, v glavi pa so se medtem dvigovale rimske številke letnikov. In tako visoko so se dvignile, da imamo zdaj dolžnost in pravico, da pogledamo in ocenimo življenje glasila od rojstva do danes.
Povabljen od vodje splošno kadrovskega sektorja, da prevzamem mesto urednika, sem tedaj to nalogo sprejel, čeprav brez kakršnihkoli tovrstnih izkušenj, pa tudi s komaj enomesečnim stažem v tovarni. Sposobnosti ljudi, ki bi mi v okviru u-redniškega odbora priskočili na pomoč, nisem poznal. Zanesel sem se na priporočila in na izbor drugih. In priporočili so dobro. Dober uredniški odbor smo sestavili. Vsi smo se enako dobro zavedali potrebe po obveščanju delovne skupnosti, nujnosti uvedbe nove kvalitete v samoupravnem sistemu. Enak zanos je bil v nas vseh.
Dosti uvodnih opravil je bilo. Izbira imena glasila, študij zakona o tisku, iskanje napotkov s strani tistih, ki so svoja glasila že imeli, pogovori s tiskarnami, ki bil lahko prevzele tisk glasila, sestava pravilnika o honoriranju, pravilnika o delu uredniškega odbora, predložitev zamisli o lastnem glasilu, obenem s pravilniki, samoupravnim organom v obravnavo in potrditev, razglabljanje o vsebini glasila, o nekaterih standardnih rubrikah — potem pa konkretno delo za prvo številko, prvi intervjuji, stiki s takratno Valvasorjevo tiskarno iz Krškega, katero smo — predvsem zaradi cenenosti dela, kljub oddaljenosti — izbrali za »svojo« tiskarno. In jo tudi obdržali
—	razen enkratne izjeme — vse do danes, ko je medtem že več let pridružena Papirkonfekciji v Krškem. Določili smo tudi dan, ko naj bi bilo glasilo razpečano v tovarni. Plačilni dan, se nam je zdel najprimernejši. Ta princip smo obdržali vse do zdaj, kljub raznim občasnim pro-pustom z naše in tiskarniške strani. Prav tako — z občasnim propustom
—	tudi način delitve časopisa sočasno s plačilno kuverto. Vseskozi smo tudi insisterali na brezplačnosti glasila. To so bila načela direktnega približanja obveščevalnega sredstva bralcu.
Se en princip je veljal že od vsega začetka. Enoletni mandat uredniškega odbora. Iz več namenov. Prvič, da jih čimveč skusi »sladkosti« uredništva, drugič: da se uredniški odbori ne preutrudijo in iz naveličanosti ne zgube zagona, predvsem pa zaradi tega, da se z novimi osebami tudi osveži vsebina, da pride do novih domislic o privlačnosti časopisa, do večjega stika z bralci. Kolikor glav, toliko misli! Vseskozi sem pazljivo spremljal rast in raz-
voj našega časopisa. Jasno, da mi, »očetu« in soustvarjalcu glasila ni bilo vseeno, kakšno mu bo življenje v bodoče. In lahko rečem, da je bilo časopisu vseskozi »dobro postlano«. Vsi uredniški odbori so mu iskali izvirnosti, ga pomlajevala in pestrih.
Pa še nekaj izjemnega smo ves ta čas imeli; odličnega risarja in karikaturista, katerega talent je bil časopisu v poseben okras in obdaritev. To je vrednota, ki je druga glasila ne premorejo in za kar smo tov. Vodlanu lahko vsi še posebej hvaležni. Ce bi njegov delež jenjal, bi bil tudi časopis siromašnejši. Mislim, da smo do tega spoznanja vsi prišli.
In kakšno vlogo je »Tosama« v tem času odigrala? Zagotovo takšno kot jo lahko mesečnik odigra. Strokovno obveščanje je bilo pač omejeno na tisti del, ki je imelo daljšo pomembnost in za katerega je bilo primerno, da se vsakdo v miru, sede, z njim seznani. V zabavno pikrem tonu sta se Vatka Votek in Filter Filip obregnila ob to ali ono slabost v življenju tovarne z namenom, da ji naredita konec. Vedno je bilo tudi objavljenega kaj za sprostitev ali za poduk. Vseskozi pa smo tudi vztrajali na spoznavanju — preko rubrike Naš razgovor — s svojimi sodelavkami in sodelavci. Ne bi mogel trditi, da rubrika Kadrovske vesti ne bi bila brana. Morda je celo zelo brana. Posebno tisti del o rojstnih dnevih. Da se ve pravi čas sodelavcem v roke seči in jim dobro želeti.
Skratka: Tosama pomeni tudi vez med nami. Smo le skoro 800-član-ska delovna skupnost, razbita na izmene in oddelke. Tudi zato nam je potrebna, poleg drugih obvestilnih namenov. In ne smemo pozabiti, da jo prejemajo tudi upokojenci, katerim tudi podaljšuje stike s tovarno.
Mislim, da smo v teku teh let vsi spoznali, da jo potrebujemo, da je del nas, da je neke vrste dodatek k plači.
Z nastavitvijo vodje službe za obveščano e se je mesto urednika zadržalo na isti osebi. Uredniški odbori pa se bodo še menjavali ob zaključkih letnikov. S tem bo časopisu gotova vitalnost še naprej zagotovljeni. Največ vitalnosti pa mu bo dano s tem, da bi uredniški odbor pritegnil stalne sodelavce iz vrst bralcev, da bi se razširila dopisniška mreža, da bi končno le uspeti napori dosedanjih uredniških odborov: pridobiti čitalce k aktivnemu sodelovanju, ne le k pasivnemu brapju. Da ne bodo v »Tosami-nih« nabiralnikih le rešitve križank.
Prav zaradi tega povzamem ob koncu nekaj misli, ki so bile napisane v prvem uvodnem članku pred devetimi leti: »Naše glasilo bi moralo biti zrcalo vseh dogajanj v podjetju. Nujno je, da bo sodelovanje med člani kolektiva in uredniškim odborom čim tesnejše. Odbor bo z veseljem upošteval sleherno utemeljeno kritiko in dober predlog, prav tako pa bo zadovoljen, če se bodo člani kolektiva oglašali s prispevki, bodisi iz delovnega področja, bodisi s prispevki iz drugih zanimivih področij. Prav tako se uredništvu zdi na mestu, da služi naše glasilo kot tolmač kakršnihkoli nejasnosti ali vprašanj, ki bi j,ih izrazili posamezniki. Skratka:	namen uredniškega
odbora je, da postane TOSAMA glasilo nas vseh in zato apelira na vse, da ne sodelujejo z njim le kot bralci, temveč tudi kot kritiki, predlagatelji in dopisniki.«
Naj bodo te ponovljene misli v pomoč razvoju našega časopisa, v pomoč samoupravnemu obveščanju, s^mouoravni potrebi po čim večji razgledanosti — skratka: drugemu desetletju glasila tovarne sanitetnega materiala.
TONI LAZNIK, dipl. oec.
Ob predlogu samoupravnega sporazuma o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest
V času razprave o novi sistemizaciji smo postavili nosilcu predloga vodji službe za organizacijo in nagrajevanje tov. T. Dolencu nekaj vprašanj v zvezi s predloženimi novostmi tega samoupravnega akta.
Vpr.:
Čeprav je bilo sorazmerno dosti razpravljanja o sistemizaciji delovnih mest pa bi vendarle povedali neka o pomenu in namenu tega akta. V predlogu sistemizacije so navedene nekatere novosti glede na sedanje zahteve. Kakšen je osnovni namen teh dodatnih zahtev?
Odg.:
Dovolite mi, da najprej razložim to, da akt, ki je v javni razpravi ni akt o sistemizacijii v pravem pomenu te besede.
Akt o sistemizaciji je več kot to, kar je v javni razpravi, ker se akt o sistemizaciji sestoji iz več delov — je sistem več podsistemov. To kar je v javni rapravi je normativni akt, v katerem naj bi bil naš dogovor, kako bomo urejali: vsebino sistemizacije delovnih mest, postopek izdelave sistemizacije delovnih mest, postopek spreminjanjia in dopolnjevanja sistemizacije, način razporejanja delavcev na delovna mesta, dolžnosti in odgovornosti delavcev na delovnem mestu, seznam delovnih mest po posameznih organizacijskih enotah z opisom nalog, opisi pogojev in zahtev (za zasedbo delovnih mest, pogojev in zahtev za učinkovito Izvrševanje nalog na delovnem mestu, pogoji in zahteve za oceno ustreznosti posameznika zahtevam delovnega mesta in pogojev in zahtev ia osnovno ovrednotenje delovnih mest). Za vsa delovna mesta, koordinacije pri opravljanju nalog — način sodelovanja in medsebojne odvisnosti različnih služb in sektorjev pri izvrševanju skupnih širših nalog. O vsem tem se mora-mo dogovoriti v skladu z našimi skupnimi cilji. Nobenega dvoma ni, da vsi želimo obstoj in razvoj naše OZD Tosama in da vsi želimo čim višji standard nas vseh in vsakega posebej in da so to naši skupni cilji. Ta akt je osnova za spreminja-uje in dopolnjevanje ostalih delov sistemizacije. Nekateri ločujejo poj-me organizacije in sistemizacije. To ni prav. Organizacija je sredstvo — orodje za dosego ciljev — učinkovito delo, sistemizacija pa je njena metoda, s katero se sistemizirajo delovna mesta z različnih vidikov potreb.
Potrebno je, da razdelimo — o-predelimo — sistemiziramo delovna mesta zaradi delitve nalog, opravil, zaradi izdelave organigrama, zaradi opredelitve funkcijskih vrst delov-
nih mest (kaj se na delovnem mestu dela), zaradi zahtevanih znanj, poklicev in drugih karakteristik delovnega mesta.
Drugi del, ki je v javni razpravi je tako imenovani »glavni pregled delovnih mest«. To je:
—	seznam delovnih mest po organizacijskih enotah
—	seznam splošnih podatkov o delovnem mestu
—	seznam opisov delovnih pogojev
—	seznam opisov zahtev za zasedbo delovnega mesta
—	organizacijski podatki — funkcija delovnega mesta — odgovornost
—	kadrovski podatki — zahtevano znanje, fizične sposobnosti, psihične sposobnosti, osebnostne zahteve
Ta del celotne sistemizacije ni nov, je samo sprememba in dopolnitev sedanjega. V maju mesecu je komisija za izdelavo pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, ki jo je imenoval direktor ugotovila, da je dosedanji »glavni pregled delovnih mest« pomanjkljiv in da ga je treba dopolniti. Nov je samo v tem, ker prinaša nekaj novih delovnih mest, ki so nastala v času od sprejetja celotnega akta o organizaciji v letu 1971. Toliko o pomenu, namenu pa smo že opisali v »uvodu v razpravo«. Glavni pregled delovnih mest je namenjen:
1.	Uspešni delitvi dela, pri tem je treba pregledati ali zahtevana znanja, (delovne izkušnje in drugo, dajejo dovolj močno garancijo za uspešno opravljanje delovnih dolžnosti na posameznem delovnem mestu (delovne dolžnosti za vsa delovna mesta imamo razdeljene in opisane ter razmožene v toliko izvodov, da ima vsak vodja sektorja, službe in oddelka po enega za celoto ali za svoj oddelek in tudi veljavne so, saj so bile sprejete na DS v decembru 1971).
2.	Zaposlovanju, zahtevana znanja, izkušnje lin druge zahteve so pozneje razpisni pogoji za sprejem in osnova za izdelavo plana kadrov.
3.	Izobraževanju za izdelavo programov izobraževanja izhajajočega iz zahtev delovnih mest.
4.	Štipendiranju zahtevanih stopenj in smeri.
5.	Nagrajevanju, elementi kot so teoretično znanje, praktično znanje, odgovornosti, spretnosti, napor pri delu, delovni pogoji in drugi so elementi analitične ocene delovnih mest.
6.	Čim boljše medsebojne odnose, s tem, da delovna mesta čim bolj spoznamo, da spoznamo delovno mesto svojega soseda bomo tudi boljše
drug drugega ocenjevali, drug drugemu bolj zaupali in priznavali delo.
7.	Napredovanju, ve se kaj je pogoj za zasedbo posameznih delovnih mest, če hočemo napredovati moramo najprej izpolnjevati (pogoje.
8.	Zaposlovanju invalidov, z opredelitvijo dopustnosti invalidnosti sami sebi omogočamo oziroma rešujemo problem, da če kdo od nas postane tak ali drugačen invalid, vemo kaj še lahko dela.
Še bi lahko našteval namene, vendar to so glavni. Vse zahteve, naj bodo nove ali stare, ki lahko pozitivno služijo enemu od navedenih namenov so nujne. Tudi taki predlogi bodo najbolj koristni. Strinjam se, da je v osnutku tudi nekaj takih zahtev, ki niso vedno nujne. Take zahteve so nekatere zahteve starosti, spola (in osebnostnih zahtev.
Vpr.:
Sistemizacija je akt, ki ga je treba stalno dopoinjevati zaradi tehnološkega napredka in novih organizacijskih prijemov. Za kakšno obdobje bo predvidoma novi akt ustrezal?
Odg:
Prav zaradi tega, ker je organi-zacijia orodje za dosego ciljev im ker se pota za dosego ciljev spreminjajo, so potrebne stalne organizacijske spremembe in prilagoditve v normativnem aktu predlagamo, da se dogovorimo o postopku za izdelavo sistemizacije in postopke o spreminjanju sistemizacije in postopka o spreminjanju sistemizacije (glej člene od 23 do 35).
Vpr.:
Predlog sistemizacije prinaša tudi nekatera nova delovna mesta. Ali pomeni, da bomo z novim aktom sprejeli tudi novo organizacijsko shemo?
Odg.:
Zaradi predlaganih delovnih mest se organigram v globalu ne spremeni. Ostanejo še vedno sektorji, ki so določeni s sprejetim organiigra-mom im statutom. (Glej 15 člen statuta). Spremenjene bodo samo sheme znotraj posameznih sektorjev. To je v skladu s 48. členom, točka 3. pristojnost DS. V bistvu gre samo za novo delitev dela znotraj sektorjev in služb. V telničnem sektorju gre za bolj racionalno delitev dela med mehanskim in elektro vzdrževanjem.
V komercialnem sektorju gre za bolj dosledno refarentsko delitev dela. V splošno kadrovskem sektorju gre za uresničevanje — uveljavljanje statutarnih določil (glej 15. člen, točka 4).
točk 4).	F. V. — F. P.
Iz investicijskega programa
Z urbanističnim zazidalnim načrtom so nakazane nekatere osnovne rešitve v zvezi z nadaljno širitvijo in razvojem podjetja. V tem načrtu je prikazana tudi potreba po nada-Ijni pridobitvi potrebnih površin v svrhu razširitve TOSAME. Na površini, katero imamo namen pridobiti, je predviden program izgradnje za daljše časovno obdobje.
Obstoječe površine
TOSAME so:	40.000 m2
Predvidene potrebe:	152.000 m2
Razlika:	112.000	m2
Kolikšen del	teh površin se bo
pridobilo v tem momentu, bo razvidno po izvršenih meritvah, ki so že *v teku.
Sedanje pozidane površine TOSAME so naslednje:
—	proizvodni	prostori	9.850 m2
—	skladišča	2.360	m2
—	energetika	370	m2
—	manjši objekti	720	m2
SKUPAJ	13.300 m2
Za rešitev nekaterih nujnih vprašanj v zvezi s skladiščenimi prostori in pravtako proizvodnimi prostori, je pripravljen predlog za izgradnjo skladiščno proizvodnega objekta. Predvideni objekt v velikosti cca 6.300 m2 tlorisne površine, bo v prvi vrsti služil v skladiščne namene, del tega objekta pa bo pripravljen za vselitev proizvodnje sanitetnih ovojev. Tako rešitev nam je narekovala potreba po izgradnji Skladiščnih prostorov. Prav tako pereče potrebe po dodatnih proizvodnih prostorih se javlja tudi v proizvodnih prostorih.
Tu je najmočnejše zahtevana tkalnica ovojev. Dejstvo, da je to tehnologijo nujno modernizirati narekuje tudi pripraviti primerne prostore. Zastarelo opremo dn neprimerne prostore je nujno zamenjati s sodobno tehnologijo izdelave ovojnega materiala. Za nadaljno moder-
nizacijo in širitev proizvodnih postopkov v konfekciji, pa so neob-hodno potrebni prostori.

Legenda:
1.	proizvodna hala
2.	skladišče
3.	prizidek skladišča A menza •
5 vratar 6. uprava
Za izgradnjo proizvodno skladiščnega objekta smo zbrali več ponudb. Komisija je temeljito proučila vse ponudbe in izbrala najugodnejšo, ki je bila interesom tovarne TOSAMA najbližja. Ta ponudnik je »Gradbeno podjetje GRADIS« iz Ljubljane. Pri istem podjetju bo izdelan tudi glavni projekt za skladiščno proizvodni objekt.
Kakor je bilo že povedano, bo del tega objekta primerno izdelan za funkcionalno uporabo skladišča, drugi del pa bo pripravljen za vselitev tehnologije izdelave ovojnega
materiala. V tem investicijskem programu je predvidena tudi zamenjava zastarele opreme. Pri tem pa bo naša pozornost usmerjena tako, da bomo vključili v proizvodnjo visoko produktivne stroje ob katerih naj se organizirajo čim boljši delovni pogoji.
Upamo, da bomo s predvidenim investicijskim programom dali naši proizvodnji možnost za nadaljno širitev, uspešnejše delo, skratka ustvarili pogoje za nadaljno povečano proizvodnost proizvodnih oddelkov.
Franc Peterlin, dipl. ing.
Pripravlja se gospodarski načrt za prihodnje leto
Smo sredi priprav za izdelavo gospodarskega načrta — plana za prihodnje leto. Dozdaj — do predzadnjega tedna v oktobru — so pripravljeni naslednji predlogi delovnih planov: predlog investicijskega plana, plan upokojitev, štipendistov in pripravnikov, predlog plana izobraževanja, predlog plana investicijskega vzdrževanja, predlog plana reklame in propagande, predloga prodajnega in proizvodnega plana, ki sta tudi že med seboj vsklajena. Zavarovalna služba je tudi predlo-
žila svoj predlog investicijskega plana, določena je gostota tkanin in številke preje za posamezne tkanine v prihodnjem letu in procentni sestav mešanic pri izdelavi vate. Ocenjeno je tudi potrebno povečanje osebnih dohodkov nasproti letošnji višini. Zelo obširen, kompliciran in zamuden posel kalkuliranja je še v pripravljalni fazi — pri vpisu osnovnih podatkov. Dosti podatkov je za kalkuliranje bilo predloženih v direktno neuporabni obliki in so bili potrebni še preračuni,
planske cene materialov še manjkajo, prodajni pogoji bodo dostavljeni šele sredi novembra, ko je predviden sestanek grupacije sanitetnih proizvajalcev tekstilne industrije, izdeluje se tudi plan dopustov in plan potrebnih polizdelkov.
V naslednji fazi bo tudi glavno delo ovrednotenje stroškov po vrstah po stroškovnih mestih in stroškovnih nosilcih, ogromen posel, ki odpade na ekonomsko planski sektor. Vmes pa bomo že dajali posa-(Nadaljevanje na 5. strani)
PRIPRAVLJA SE GOSPODARSKI NAČRT ZA PRIHODNJE LETO
mezne predloge delnih planov v obravnavo in potrditev zborom delovnih ljudi.
Ta fllanak pa .naj izkoristimo za to, da člane delovne skupnosti že obvestimo o vsebini in vrednosti nekaterih planskih predlogov. Predvsem naj povemo, da znaša prva ocena predvidene bruto vrednosti prodaje v prihodnjem letu preko 385 milijonov din, kar je za okoli 30 % več od višine letošnjega plana. Seveda je ob talko visokem dvigu treba vedeti, da cene, s kateri-•ni je obračunan plan prodaje, niso veljale skozi celo letošnje leto, saj je bil zadnja letošnji rebalans (skupno jih je bilo 6) narejen šele v prvi polovici julija. Za prihodnje leto pa je s temi — zadnjimi cenami obračunan plan prodaje za celo leto. Zato je prirejen že izračun o fizični — dejanski — rasti potreb prodaje in zmogljivosti proizvodnje. Ta — realnejši odstotek je pa le 4,3 %. Razlika v obeh odstotkih predstavlja razliko v celoti.
Delovne ljudi bo gotovo tudi zanimala ocena potrebnega dviga osebnih dohodkov v prihodnjem letu.
Služba za organizacijo in nagrajevanje je na podlagi mnenj članov IS Slovenije, da bo stopnja inflacije v prihodnjem letu najmanj 15%-na, pripravila realno oceno, ki zagovarja tudi stvarno rast osehniih dohodkov — na podlagi večje proizvodnosti — da je potrebno osebne dohodke nasproti povprečju letošnjega leta dvigniti najmanj za 25 % in strokovni kolegij je tako oceno potrdil s prigovorom, da bo opravljen rebalans, če bo rast inflacije višja od predvidene.
Investicijski predlog plana ima skupno višino 62 in pol milijona din. Je torej zelo visok. Glavne predvidene investioijslke naložbe za prihodnje leto iso v konfekciji; stroj za izdelovanje tamponov (4 milijone din) v mikalnioi oprema za pnevmatsko doziranje (6 milijonov din), v avtomatski tkalnici klimatizacija (3,5 milijonov din), za tkalnico ovojev pa je predvidena nova proizvodno skladiščna hala. (Skladišče seveda za celotne potrebe — vrednost pa je 25 milijonov din). V belilnioi bi bile glavne investicije rahljalnik, belilmi aparat in sušilni stroj za vato (skupna vrednost okoli 4,5 milijonov din), visoke zneske pa predstavljajo tudi predvidene neproizvodne investicije (počitniški dom, menza, ureditev u-
pravnih prostorov). Našteli smo le glavne predvidene investicije, ostali zelo pestri »drobiž« je v tem naglem prikazu izpuščen. Bo pa obravnavan na zborih.
Na široko bi se tudi lahko razpisali o predlogu plana investicijskega vzdrževanja, saj ima mnogo postavk po posameznih oddelkih. Bolje bo, da ga bomo podrobno obravnavali .na zborih. Zdaj naj se le o-mejlimo na podatek, da je ocenjeni skupni znesek potrebnega vzdrževanja ocenjen na 1,2 milijona din.
Zavarovalna in gasilska služba pa predvideva za nabavo in zamenjavo opreme 52 tisoč din stroškov, za dejavnost te službe pa nadaljnjih 13 tisoč din.
Stroški izobraževanja limajo 16 različnih postavk, .nj.ihooa skupna predvidena vrednost pa je 335 tisoč din.
Plan reklame in propagande je postavljen v skupni višini 2,3 milijone din.
Toliko za zdaj o vsebini in vrednosti nekaterih delnih planov. Precej več bo lahko že objavljeno v naslednji številki Tosame, tedaj bo pa že tudi blizu čas, ko bo potrebno gospodarski načrt naše OZD v celoti sprejeti kot naš delovni cilj.
Toni Laznik, dipl. oec.
Poročilo KS za lil. tromesečje !74.
V obdobju III. kvartala je obdobje stabilizacije sprememb tako v nabavi, kakor tudi v prodaji naših izdelkov.
Cene posameznim materialom, ki so v teku leta skokovito naraščale so v glavnem dosegla kulminaoijo in se opaža, da so se stabilizirale.
Velike težave smo Imeli z nabavo acetatnega kabla. Kljub polnemu angažiranju nismo uspeli nabaviti zadostnih količin. Pri tem materialu je pričakovati nadalje povečanje cen In težave pri nakupu zadostnih količin za našo proizvodnjo.
S povišanjem cen našim Izdelkom v mesecu juliju smo uskladili cene s porastom cen surovin in ostalih Pomožnih materialov. Potrebna bo vse večja skrb naporom za povišanje produktivnosti, tako v proizvodnji kakor tudi v prodajli. Le tako bomo nudili naše izdelke trgu po konkurenčnih cenah.
Po posameznih službah:
Delo nabavne službe v zadnjih treh mesecih je bilo precej težavno. Problemi niso bili tako veliki v Santa nabavi potrošnega materiala, kakor v skladiščenju omenjenega materiala. Dosežene težave so bile tudi Pri nabavi papirja in rezervnih delov pri vzdrževanju našega strojnega parka. Glavni problemi so nastopili pri skladiščenju. Naši skladiščni
prostori so zelo 'majhni. Imamo pa zelo velike zaloge bombažnih odpadkov lizčeskov. Ker nimamo skladiščnih prostorov, smo morali omenjeni material vskladiščiti na prostem. Čeprav se trudimo, da bi iz-česke čimbolje zaščitili (izčeske skladiščimo na palete in jih pokrivamo s ceradami), vseeno obstoja bojazen, da nam jih bo tako vreme kot je že dalj časa, poškodovalo.
Prav tako so težave pri skladiščenju velike kartonske embalaže.
Prodaja gotovih izdelkov:
Prodaja gotovih izdelkov je bila v času poročanja dosežena v višini 79% od planirane letne realizacije.
Indeks dosežene mesečne realizacije glede na planirano je 102%.
Iz prednjih podatkov je razvidno, da smo z rezultati lahko zadovoljni, kljub temu, da smo imeli v času poročanja ves čas težave z gazo 100 m, ki bi jo lahko prodali v veliko večjih količinah, kot smo jo imeli na razpolago. Enako je bilo s tetra plenicami.
Pri ostalih izdelkih je proizvodnja v glavnem krila potrebe tržišča.
Proizvodnja cigaretnih filtrov je bila v celoti razprodana na domačem trgu, delno pa tudi v izvozu.
Zunanjetrgovniska dejavnost podjetja.
V tem obdobju smo za redno pro-
izvodnjo podjetja uvažali predvsem sledeči reprodukcijski material: acetatni kabel, lepljive obliže, sulfatno in sulfitno, PVC folijo, Triacetin, statično prejo, staničevino — po u: voznih režimih LB, GDK in RK.
Skupna vrednost uvoza v tem obdobju znaša 1,329.210 $.
V tem obdobju ugotavljamo izredno pomanjkanje celulozno acetatnega kabla za proizvodnjo filtrov. Vsled tega smo morali občasno ukiniti tretjo 'izmeno, kar se je pokazalo pri izvozu filtrov v mesecu sep-tembru.
Izvoz:
V tem času smo izvozili sledeče izdelke: cigaretne filtre, damske vložke Mimosept, orap ovoje in gobice liz gaze, v Rusijo, Avstrijo. Izvoz po mesecih prikazujemo za konvertibilno področje v US $)
Julij
Avgust
September
Skupaj
285.136,15
275.993.48
156.595,69
717.725,32
Izvoz filtrov v mesecu septembru je vsled tega za Rusijo močno zmanjšan, ker je bila občasno ukinjena nočna 'izmena. Prav tako je izostal izvoz na tržišče CIPRA zaradi vojnega stanja v tej deželi.
(Nadaljevanje na strani 6)
Vsak med nami se mora boriti proti inflaciji
Ekonomska nestabilnost je v naši držarvi očitna že (vrst o let. Bili smo ji priča že tedaj, ko je svetovno gospodarstvo živelo še v povsem stabilnih pogojih. Zdaj temu ni več tako. V poslednjih letih so tudi v svetu nastopile bistvene spremembe v ekonomski situaciji. Nastopilo je zvišanje cen surovin, hrane in energije, stagnacija v razvoju razvitih dežel — ki so naši partnerji, porušil se je mednarodni denarniški sistem. Ce trdimo, da so domači temeljni vzroki inflacije bili — to so še — nedograjeni samoupravni proizvodni odnosi, nepovezano in sploh preslabotno razvijanje proizvajalnih sil, preslabo izkoriščanje materialnih ,in človeških proizvodnih faktorjev, potem lahko ugotovimo, da nas je zatekal svetovni vpliv inflacije slabo oborožene in le napol pripravljene.
Tega se dobro zavedajo vodstva družbenopolitičnih organizacij in zato so njihovi pozivi na bolj gospodarno obnašanje vseh Jugoslovanov zdaj konkretni in obligatorni kot že dolgo niso bili. V prvi vrsti se je v tej akciji angažirala ZK, saj je tako predsedstvo CK ZKJ na svoji četrti seji, za njimi pa tudi slovensko predsedstvo CK pripravilo sklepe, ki obvezujejo komuniste, za njiimi pa tudi vse delovne ljudi, da se v okviru svojih zmožnosti in sposobnosti postavijo po robu inflaciji — procesu stalnega dviganja cen.
Poskusov, rešiti naše gospodarstvo, je bilo v zadnjem desetletju že več. Enemu takemu poskusu smo rekli gospodarska reforma, drugemu stabilizacija, sedanji ukrepi so dobili ime antiinflacija. Namenoma to omenjam, ne zaradi posmeha naši nemoči, pač pa zaradi poudarka, da * S
POROČILO KOMERCIALNEGA SEKTORJA ZA III. TROMESEČJE 1974
Raziskava trga:
Prodaja novih izdelkov kot so Micropore, Virfix, Tosama elastični ovoji, ni v tretjem tromesečju dosegla predvidenih količin, kljub prizadevanjem in reklamiranju istih izdelkov na posvetovanjih, kongresnih oz. kongresih in razstavah.
Vse to nam narekuje, ponovno obiskati in obdelati trg na tem področju, to je bolnice in zdravstvene centre.
S področja reklame in propagande smo sodelovali z reklamnimi o-glaši in obvestili v časopisih, radiu dn televiziji z reklamo za M61ny izdelke.
V delu je raklamni film za Mi-mosept damske vložke. Izdelava, kataloga je v končnih fazah.
BABNIK JANEZ
sta prva dva poskusa bila postavljena v času, ko je bila ekonomska nestabilnost naš domači pojav in se v ukrepanja proti njej tudi zaradi zavajanja o možnosti prekrivanja naših težav z dosežki naprednega gospodarstva, nismo lotili z vso močjo in odgovornostjo. Sedaj pa sd v gospodarskih težavah tudi visoko razvite države, možnosti za naivno potuho ni več in zato ima sedanje stanje veliko bolj resen značaj kot smo mu bili priča doslej. Če sem nekoliko dramatičen, lahko rečem, da so sedanji protiinflacijski ukrepi neke vrste alarm vsem, ki so vključeni v gospodarstvo in potrošnjo, da spoznajo resnost, v kateri smo in da vsak po svoji moči prispeva k njeni odstranitvi. — Temu do sedaj ni bilo tako. Vsa ukrepanja so visela v višjih sferah, premalo so se spustila na konkretna tla, premalo so zato vsi spoznali in se zavedali položaja.
Kako je svetovna inflacija udarila po nas v lanskem letu in kako smo se izpod njenega pritiska reševali v teku letošnjega leta, se menda še spomnite. Cene surovin so se tako močno dvignile, da smo ob tedanjih prodajnih cenah lahko spoznali, da nam bo letošnje gospodarsko leto izkazalo izgubo, če ne bomo kaj ukrenili.
No, ukrepi so bili, jasno, usmerjeni v dvig prodajnih cen, saj drugače ni bilo mogoče pričakovati donosnosti naše proizvodnje in realizacije, ki sta bili v tem primeru o-čitni »žrtvi« zunanjih gospodarskih prilik.
Postopoma, »po kapljicah« smo
dosegli poviševanja naših prodajnih cen. Šestkrat smo spreminjali naše prodajne cene po posameznih grupah naših izdelkov. Naš gospodarski položaj se je spreminjal od primera do primera, ob polletju smo že ugotavljali zelo dobre rezultate, zdaj, ob devetih mesecih še boljše. Čeprav ugotavljamo tudi višjo produktivnost, je jasno, da je največ prispevalo k uspehu tudi zviševanje prodajnih cen.
To pa je zagotovo tudi poslednje, kar nam je dala inflacija. Naša naloga je, da uspehe, ki jih imamo, z lastno zagrizenostjo, znanjem in sposobnostmi obdržimo. Ne glede na to, da politična vodstva terjajo od posameznih udeležencev družbene reprodukcije, da pripravijo svoje protiinflacijske programe, bi bili mi že zaradi tega spoznanja, kot dobri gospodarji, prisiljeni, da podvzame-mo ukrepe, ki bi nam omogočili zadržati sedanje gospodarske uspehe.
Tako pa se pridružujemo skupni protiinflacijski akciji in smo prav zdaj v pripravljalni fazi za izdelavo protiinfacijskih programov. Ti programi naj bi spodbodli nas vse k prizadevanju za večjo proizvodnjo in dohodek, večjo produktivnost dela, k izboljšanju organizacije dela, boljšemu izkoriščanju proizvodnih zmogljivosti, manjšim stroškom poslovanja, boljši delovni disciplini, smotrnejšemu izkoriščanju celotnega delovnega sklada in k bolj učinkovitemu in donosnemu poslovanju nasploh.
VSAK MED NAMI SE MORA BORITI PROTI INFLACIJI
Protiinflacijske programe bodo izdelali na podlagi nekaterih napotkov vsi vodje posameznih služb in oddelkov. Njihove predloge bosta obravnavala strokovni kolegij in poslovni odbor, ta pa jih bo tudi, po obravnavi, potrdil in njihovo izvajanje skrbno spremljal in v primeru neizpolnjevanja ukrepal proti kršil-ceni- Skratka: vstopamo v obdobje večje in vsesplošne gospodarske soodgovornosti. — Rekel sem:	vse-
splošne, kajti kot samoupravljale! se moramo zavedati, da je gospodarno poslovanje zadeva nas vseh. Noben vodja ne more uspešno izvajati svojega protiinflacijskega programa, če mu ob strani, ne stoje vsi njegovi sodelavci, če vsi ne doumejo, da gre za korist vseh.
Zatorej lahko to akcijo .razumemo le v tem smislu, da morajo pri njeni realizaciji sodelovati -vsi, bo-disb da jih k temu sili program, bodisi, da sami zapazijo -neko nepravilnost. Prav k temu, se pravi k lastnemu zapažanju in k lastni pobudi za odpravljanje pojavov, ki vplivajo pri nas na neekonomičnost, na nepotrebno dviganje stroškov, vas mišlim v tem članku še posebej opozoriti, zaprositi.
Marsikaj je pri nas takega, kar dobrega gospodarja bode v oči. Ta ali oni zapazi, odkrije ali spozna kakšno tako zadevo, jezi se zaradi takšnega spoznanja, brezmočno kritizira kje za vogalom, stvar se pa zato nič ne spremeni. Protiinflacijski programi bodo sicer poskušali biti čim bolj obsežni in zajeti kar največ, pa vendar je povsem mogoče,^ da popolni ne bodo. Zatorej sd zaželene in koristne pobude od vsakogar, ki mu ni vseeno, kako gospodarimo. Ali je kdo med nami, ki mu je vseeno? Ki mu je vseeno s kakšno plačo bo šel desetega domov?
Svoj-a zapažanja, svoje predloge posredujte v pismeni ali ustmeni obliki. V pismeni obliki jih lahko ivržate v Tosamini skrinjici pri jedilnici ali pri vratarju. Lahko se podpišete, lahko itudi ne, to vam je na prosto voljo. Ustmeno jih lahko sporočite na telefonsko številko 25. Vsa vaša zapažanja bosta obvezno obravnavala strokovnni kolegij in poslovni odbor in svoj sklep o razrešitvi in ukrepanju javno sporočila.
Smo zmožni svoje kritike analizirati v organizirano obliko? Smo zmožni korajžno povedati kaj je narobe? . Smo zmožni prispevati k zniževanju in odpravljanju nepotrebnih stroškov v naši delovni organizaciji? K boljši izrabi naših zmogljivosti? K odpravi vseh Inflacijskih vzrokov, na katere lahko vplivamo?
Dokažite s svojim sodelovanjem, da smo zmožni!
Uveljavljanje ustavnih dolutil je nujnnst!
Na sestanku OO ZK Tosama 22. oktobra smo se pogovarjali o sistemizaciji delovnih mast, poslušali finančno poročilo za obdobje od 1. do
9.	meseca v letošnjem letu, in opomoči Kozjanskem.
Sestanka se je udeležil tudi sekretar OK ZKS Domžale tov. Milan Narat.
Ob predlogu sistemizacije delovnih mest je bilo veliko krditičnih pripomb. Ugotovljeno je bilo, da ta sistemizacija ne bazira na neki novi organizaciji dela. Veliko je novih delovnih mest, za katera, je vprašljiva pomembnost vsaj v tej situaciji. Težiti je treba k temu, da se sistemizacija podre1 ja organizaciji in me obratno, ali da se vsaj prej točno odgovore oziroma določijo naloge delovnega mesta. Za nekatera delavna mesta je podana starostna omejitev, kar je v nasprotju z ustavo. Nesmiselno je ponavljati določene določbe kot so v 61, 62, 63, in 65. členu kot te ureja 107. člen samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev.
Finančno poročilo je pokazalo ugodno poslovanje Tosame. Tako-zvanega dobička niso »krive« le višje cene naših izdelkov, dvignila se je -tudi produktivnost in še nekaj drugih vplivov je pomagalo do tako ugodnih rezultatov. To pa nas ne sme uspavati, saj svetovno gospodarsko gibanje kaže precejšnjo nestabilnost. Zelo smo vezani na zunanji trg (predvsem uvoz), zato pa moramo biti še toliko bolj previdni.
Tov. Narat je opozoril tudi na budnost zaradi še vedno nerešenega spora o Cipru. Mi smo s Sredozemljem neločljivo povezani. Tu je še naftna kriza. Zato moramo biti komunisti enotni, odpraviti nedelav-
nost, dvoličnost, sektaštvo, kar je na področju Domžal tudi bilo prisotno. Zaspalo je tudi sprejemanje novih, mladih delavcev v ZK.
Sporno je tudi uveljavljanje ustavnih določil. Tosama in Papirnica imata pogoje za ustanavljanje TOZD, vendar tega še ni. Tov. Bajec je obrazložil stališče, oziroma težave, ki spremljajo ustanovitev TOZD. Kadrovsko smo šibki, še bolj pa smo prostorsko utesnjeni.
Po drugi strani pa je treba vse organizacijske priprave usmeriti tako, da bo kolektiv prepričan v upravičljiivost ustanovitve TOZD. V poštev pridejo kvečjemu 3 TOZD, saniteta, cigaretni filtri in skupne službe. Drugo vprašanje pa je integracija s Senožečami. Z njimi ves čas tesno sodelujemo, ne bi bilo napak združiti se, specializirati proizvodnjo. Sprejet pa je bil sklep, da se sestavi strokovna komisija: Slavko Bajec, Toni Laznik, Mirko Po-žek, Janez Leskovec ter Dušan Bor-štnar, da pripravijo vse potrebne analize v sodelovanju z ostalimi o možnosti ustanavljanja TOZD-ov v Tosami.
Da smo o delu za Kozjansko razpravljali dvakrat vemo vsi. Vemo tudi, da je prva akcija bila neuspešna, prav zaradi nepravilnega organiziranja. Poleg tega pa se tudi širijo razne »alarmantne« govorice, za katere vemo, da so večinoma izmiišljeriiie, propagirajo pa jih naši sovražniki, ki posebno ob takih prilikah ne mirujejo. Denar, ustvarjen z delom v drugem delu akcije pomoči potresnim območjem, se bo stekal na račun v Domžalah.
Tako bomo torej imeli popoln pregled in možnost kar najboljše kontrole uporabe tega denarja.
To pa vsekakor smemo zahtevati in prav je tako.
DD
Delo
Tosame v občinski skupščini
V tem letu je občinska skupščina, spremenila način dela. Voljene
odbornike, ki so na sejah skupščine zastopali volilce, so zamenjali delegati.
Z določili nove ustave pa so vlogo odbornikov, prevzele delegacije
Pri evidentiranju kandidatov za delegate, je veljalo načelo, naj bo čim več delegatov iz neposredne proizvodnje. -Sestava naše delegacije, nam potrjuje, da smo se držali teh načel. Zastopani so delegati vseh proizvodnih enot. Tako delegati dobivajo predloge svojih sodelavcev, seznanjajo zaposlene z delov v skupščini -in zastopajo interes podjetja.
Na sajah občinske skupščine, so delegatom dane možnosti, da spoznajo težave krajevnih skupnosti, probleme posameznih družbeno politič-
(Nadaljevanje na strani 8)
TONI LAZNK, dipl. oec.
g St. 11 — november 1974
X. kongres ZKJ - naloge v zvezi z zaposlovanjem
Pri socialistični preobrazbi naSe družbe je pomemben faiktor tudi politika zaposlovanja in zaposlenosti. Težave in nepravilnosti na tem področju namreč direktno udarjajo po delovnih ljudeh. Tu se misli predvsem odhajanje na delo v tujino, neustrezna uporaba in nagrajevanje kadrov in hitrejše uveljavljanje pravice do dela na celotnem območju države ter neugodnejši položaj ženske pri zaposlovanju v primerjavi z moškimi.
Najhitrejši ukrep za povečanje zaposlenosti je v večjem in produktivnejšem angažiranju prostih delovnih zmogljivosti, ki so še v večji meri na razpolago širom države. S tem bi lahko zmanjšali nezaposlenost in odhajanje občanov v tujino.
O DELU DELEGATOV TOSAME V OBČINSKI SKUPŠČINI
nih_ organizacij in potem usklajajo možnosti delovne organizacije z zahtevami ostalih. To so splošna načela, po katerih naj bi delegati o-pr avl j ali svojo funkcijo.
Na petih sejah Občinske skupščine, smo delegati bolj ali manj uspešno sodelovali v razpravah in zastopali predloge in pripombe delegacije.
Za delo pa je potrebno delegate seznaniti z gradivom. Zato gradivo za seje skupščine v tovarni razmnožimo tako, da se vsak delegat seznani z materialom, ki se bo obravnaval. S tem ima možnost seznaniti svoje sodelavce s problemi in dobiti njihovo mnenje. Na skupnem sestanku delegatov, ponovno pregledamo gradivo in sprejmemo sklepe za sejo skupščine.
Delegati imajo dovolj zagnanosti in dobre volje, da poleg svojega rednega deta, pregledajo gradivo za seje, ki je včasih obsežno in tudi zahtevno.
Večina strokovni služb občinske skupščine se zaveda, da je vsak delegat najbolje seznanjen, če je gradivo in obrazložitev za posamezne zadeve kratka, jasna in razumljivo opisana. Zahtevnejše gradivo, kot so (bilance, proračuni, rebalansi pianov itd.) pa nam na sestanku delegacije pojasnijo strokovne službe iz podjetja. Tako je vsak delegat seznanjen z gradivom in mu je jasno zakaj se odloča.
Tak način dela v skupščinah je nov za službe v skupščinah in delegate. Vsi po svojih močeh in znanju, skušamo najti najboljše rešitve za probleme, ki nas obdajajo.
FRANC CERAR
to, da bi z dolgoročno razvojno politiko države zagotovili, da se ves prispevek aktivnega prebivalstva zaposli, predvsem mladi šolani kadri, pri tem pa na podlagi večje zaposlenosti in življenjske ravni ustvarjajo možnosti za boljše zadovoljevanje osnovnih življenjskih potreb, tako, da to ne bo več motiv za odhod občanov v tujino. V ta namen morajo vsi družbeni dejavniki v svoje družbenoekonomske programe vključiti tudi probleme in plane zaposlovanja, razen tega pa se morajo komunisti tudi stalno prizadevati za hitrejši in skladen gospodarski razvoj, za čimintenzivnejše izkoriščanje prostih kapacitet, produktivnejše delo, ter za vključevanje v mednarodno delitev dela.
Zagotoviti je treba tudi pravico delavca, da ne more zgubiti dela, če zaradi povečanja produktivnosti ali tehnoloških izboljšav njegovo delo ni več potrebno. Ustavne obveznosti določajo, da morajo organizacije združenega dela same ali v povezovanju z drugimi priskrbeti sredstva za prekvalifikacijo, nove zaposlitve in tako zagotoviti svojim delavcem pravico, da ne morejo zgubiti lastnosti delavca TOZD, če TOZD ne potrebuje več njegovih delovnih prispevkov.
Zveza komunistov ugotavlja tudi, da obstaja družbena potreba in možnosti za razvoj osebnega dela s sredstvi v lasti Občanov v ustavnih okvirih. Ravno tako so potrebe po večjem delovnem angažiranju individualnih kmetijskih proizvajalcev na kmečkih gospodarstvih. Na ta način bi omogočili znatnemu številu
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujem vsem, posebno mojim sodelavkam za lepo darilo in čestitke ob mojem odhodu. Vsem še enkrat hvala in mnogo uspehov na delovnih mestih.
Hvaležna Kurmanšek Olga poročena Milanič
ZAHVALA
Ob prerani smrti dragega moža in očeta, se vsem sodelavkam in sodelavcem iskreno zahvaljujeva za podarjeno cvetje, denarno pomoč in izrečeno sožalje.
Vsem še enkrat iskrena hvala! Tonka Strmšek in Slavka Paštebar.
ZAHVALA
Ob smrti moje drage mame se najlepše zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem za poklonjeno cvetje in denarno pomoč.
Vida Suša
občanov, da si pridobivajo dohodek, s tem pa tudi zmanjšamo potrebe po investiranju v nova delavna mesta.
Veliko truda bo potrebno vložiti tudi za dosledno politiko pri uvajanju mladih kadrov v proizvodnjo in za zboljšanje kvalifikacijske strukture zaposlenih. Izobraževalni sistem bo potrebno prilagoditi tako, da bodo izšolani kadri ustrezali potrebam gospodarstva. Omogočiti bo potrebno tudi uresničenje pravice, da je vsakemu občanu odprto vsako delovno mesto v državi, kar je možno z večjim prostorskim gibanjem prebivalstva, ki ga naj urejajo medrepubliški in medobčinski družbeni dogovori.
Pri politiki zaposlovanja pa se morajo komunisti zavzemati predvsem za reševanje ključne problematike nezaposlenih, k prednostnemu reševanju tistih oseb, ki nimajo nobenih drugih možnosti za pridobivanje dohodka kot zaposlitev v OZD in so v težkem materialnem položaju.
Posebno pa se morajo komunisti zavzemati za zmanjšanje števila začasno zaposlenih v tujimi. V zvezi s tem je treba delovati tako doma kot v tujini s povečanjem gospodarske dejavnosti, informativno propagandne dejavnosti, s šolsko dejavnostjo v materinščini med mladino v tujini, itd.
Naloge komunistov na področju zaposlenosti in zaposlovanja eo torej predvsem take, ki bodo omogočile našim občanom svetlejšo bodočnost glede socialne varnosti in življenjskega standarda.
J. L.
ZAHVALA
V času mojega dolgega okrevanja sem bil deležen obiskov posameznikov in predstavnikov tovarniških organizacij in sem tako lahko vseskozi držal tanko vez z življenjem tovarne. Od njih — in preko njih tudi od drugih — sem prejemal obilo dobrih želja za uspešno ozdravitev. Pa tudi obdaritve. Vršilci mojih dolžnosti in moje ožje sodelavke pa so se vseskozi trudili, da je dalo sektorja tudi v tako napornem letu, kot je letos bilo, teklo čimbolj normalno.
Vsem — prav vsem — moja globoka zahvala!
TONI LAZNIK, dipl. oec.
ZAHVALA
Ob prerani smrti mojega očeta, se vsem sodelavcem in sodelavkam iskreno zahvaljujem za vso pomoč .in izraze sožalja.
Iskrena zahvala tudi pevcem in sindikalni organizaciji.
ANTON PETERKA
SINDIKALNE VESTI
Krajše vesti
• Po evidentiranju kandidatov za republiški in zvezni kongres siin-dikatov v IO OOS je aktiv predsednikov OOS potrdil kandidaturo, nakar so na občinski sindikalni konferenci izvolili Pavlo Kamin za delegata tekst, in usn. ind. kongresa ZSJ v Beogradu.
O V okviru vsebinskih priprav na 8. kongres ZSS in 7. kongres ZSJ je bil pred vsem članstvom prebran povzetek programa o novem organiziranju in delovanju sindikata. Ta množični sestanek (prvi tak sindikalni zbor) pomeni krepak korak v smeri seznanjanja članstva z vlogo te organizacije v naši družbi.
O Predsedniki družbeno političnih organizacij ter samoupravnih organov, so skupaj s člani IO OOS podprli nadaljnja prizadevanja za oblikovanje TOZD v okviru naše OZD. V ta namen je bil izpolnjen, ter odposlan na občinski sindikalni svet »Vprašalnik o razmerah pri u-stanaviljunju in registriranju OZD, ter aktivnosti sindikata.«
© Ker je skoraj sklenjeno mandatno obdobje našega IO so bili
V tem članku bi želel spregovoriti o izobraževanju samoupravnega organa — Odbora delavskega nadzora. v prejšnjih člankih smo omenjali, da je ta samoupravni organ nov, ki je šele začel orati ledino. Ker še nima svojega poslovnika, si težko določa svoj delokrog.
Vendar pa je delavska univerza iz Ljubljane v mesecu oktobru organizirala dva seminarja za člane delavske kontrole. Tudi naš kolektiv je omogočil, da sem se udeležil seminarja v Radencih. Seminarja v Portorožu pa sva se udeležila skupno s tovarišem Kerčem.
Seminar v Radencih je obravnaval samo delo delavske kontrole. Tam smo dobili smernice, na katera področja naj se omejimo. Dolžnost omenjenega samoupravnega organa Je, da kontrolira zakonitost sprejetih Sklepov samoupravnih organov, njihovo izvršitev in pa gospodarjenje podjetja. Ako delavska kontrola o-Pazi kako nepravilnost, mora opozoriti na to tov. direktorja in pa pristojne samoupravne organe. V Primeru, da se kljub opozorilu nepravilnost ne odpravi, ima delavska kontrola pravico, da se obrne na Pristojno sodišče.
športniki, ki so častno in uspešno zastopali našo delovno organizacijo povabljeni na skupno kosilo v Preddvor. Na poti domov je bilo ugotovljeno, da so nekateri udeleženci v svoji prekomerni irazposajenosti pozabili, da so pravzaprav delegacija Tosame v organizaciji sindikata. Zaradi ilegalnih hobijev (konjičkov) so tako vse športnike postavili v slabo luč. Na sestanku z manjšino teh pozabljivcev se je pokazala potreba, da se tudi po tej poti opozori te zbiralce, kako nevarno se je igrati s svojim dobrim imenom poštenjaka.
• Solidarnostna akcija za pomoč Kozjanskemu področju je bila predmet obravnave na dveh zborih. Na zadnjem je bilo sklenjeno (na nekaterih zborih delovnih enot soglasno, na drugih pa z večino glasov), da bomo delali na prosto soboto. Drugi zbor, tisti, ki je bil Sklican pravzaprav za obravnavo kongresnega gradiva pa je obravnaval tudi akcijo za Kozjansko, pa je po izčrpni debati in vsestranskemu pojasnjevanju odklonil delo na prosto soboto. Na glavno in najmočnejša zahteva članstva to je poročila kam je šel denar od prve akcije nista mogla odgovoriti oba poročevalca — direktor in predsednik OOS, čeprav smo vsi pričakovali to poročilo.
Naslov seminarja v Portorožu pa je bil: MEDSEBOJNO RAZMERJE DELAVCEV. Tu smo obravnavali več tem: »Kako pridobiti lastnost delavca«, »Osebni dohodki delavcev«, »Sistematizacija delovnih mest v podjetju«, »Varstvo invalidov in žena«, »Dopusti delavcev« in »Prenehanje lastnosti delavca«. Na teh predavanjiilh .sva s tov. Kerčem dobro spoznala pravice in dolžnosti delavcev.
Na koncu želim omeniti še to, da so bila predavanja zelo kvalitetna, saj nam je delavska univerza preskrbela same dobre in znane predavatelja.
S tov. Kerčem sva spoznala dosti novega na področju dela delavske kontrole in upava, da nama bo to znanje, ki sva ga pridobila na seminarju koristilo pri nadaljnem delu našega samoupravnega organa.
Poleg tega pa bi želel omeniti še to, da so taki seminarji zelo koristni. Takih ali podobnih seminarjev bi se morali udeleževati tudi člani ostalih samoupravnih organov, kajti zavedati se moramo, da samo izobraženi samoupravljalci lahko dobro samoupravljajo.	M. Hafner
STANOVANJSKA
PROBLEMATIKA
Z ustanovitvijo samoupravnih stanovanjskih Skupnosti, ki je organizacijsko močno razvejana in vključuje lepo število posameznih samoupravnih enot se je reševanje stanovanjske stiske v naši tovarni zelo spremenilo. Do sedaj smo ves denar namenjen za stanovanjsko gradnjo razdeljevali sami znotraj naše delovne organizacije. V ta namen so organi samoupravljanja ustanavljali različne komisije, ki so strokovno pripravile gradivo in s tem osnove za razdeljevanje denarja oziroma kreditov. Sedaj, ko točno določen del denarja odvajamo in združujemo na občinskem nivoju pa je postala vloga in dejavnost delegatov samoupravne stanovanjske skupnosti za ves naš kolektiv hudo zanimiva. Člani našega kolektiva namreč pod določenimi pogoji, ki jih je treba izpolnjevati, lahko dobe kredit za rešitev stanovanjskega vprašanja. Se vedno pa tudi sami znotraj naše organizacije združenega dela dajemo kredite v ta namen. Samoupravni organi, bi jim je poverjena ta skrb stoje pred zahtevno nalogo usklajevanja naših načel in meril za dodeljevanje kreditov s tistimi, ki jih daje samoupravna stanovanjska skupnost prek svojih organov.
Naša organizacija združenega dela ima v tej skupnosti 5 delegatov. Nedvomno večino članov kolektiva zanima dejavnost te peterice. Zato sem zaprosil vseh pat da, za boljšo informiranost kolektiva katerega delegati so povedo ali napišejo bistvene podatke o svoji dejavnosti.
Dušan Borštnar — predsednik zbora delegatov samoupravne enote za gospodarjenje s 'StanovarajiSkim skladom, ter član skupščine solidarnostnega stanovanjskega sklada.
Medtem, ki je bil bolniško odsoten, je bili sklican ustanovni sestanek, kjer je bil izvoljen, kasneje ni prejel vabil na sestanke.
Marjan Hafner — član izvršnega odbora samoupravne stanovanjske skupnosti. Bil je prisoten na ustanovnem sestanku, vendar pa kasnejših sklicev ni bilo.
Ivanka Ogorevec — delegat samoupravne stanovanjske Skupnosti in delegat samouprarvne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu.
Udeležila se je ustanovnega zbora, vendar pa kasnejših Sklicev ni bilo.
Mislej Tončka — delegat samoupravne stanovanjske skupnosti in delegat samoupravne enote za grad-(Nadaljevanje na strani 10)
Seminarja za člane ODN
njo stanovanj. Njeno poročilo je priloženo temu zapisu.
Matevž Florjančič — delegat sa-mouprarvne stanovanjske skupnosti in podpredsednik izvršilnega odbora samoupravne enote za gradnjo in nakup stanovanj.
Do tega časa je samoupravna e-nota oziroma komisija, kjer deluje tov. Florjančič delala največ, imela je tudi največ sej. Poročilo, ki je nadaljevanje tega zapisa pa potrjuje to ugotovitev.
VILJEM DOLENC
O DELU STANOVANJSKEGA GOSPODARSTVA V DOMŽALSKI OBČINI * 1 2 3
Poročilo delegata, člana — podpredsednika, izvršilnega odbora samoupravne enote za gradnjo in nakup stanovanj.
Z občinskim odlokom v decembru 1973 sta bili ustanovljeni dve enoti
1.	Samoupravna enota za graditev stanovanj (izvršilni odbor 7 sej)
2.	Solidarnostni sklad
Sredstva za ti dive enoti se zbirajo pri LB Domžale od vsakega zaposlenega 7 °/o BOD. Od teh 7 % se zbira za graditev stanovanj 25 %, 30 % za samoupravno enoto za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu (prej solidarnostni sklad), 45 % ostane delovni organizaciji za samostojno razpolaganje in reševanje stanovanjske problematike njihovih delavcev.
V juniju 1974 je bila ustanovljena skupščina stanovanjske skupnosti katero sestavljajo tri samoupravne enote:
1.	Samoupravna enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu
2.	Samoupravna enota za graditev stanovanj
3.	Samoupravna enota za gospodarjenje s stanovanjskim Skladom
Enota za graditev stanovanj je že v prvem razpisu od 20. 1. do 20. 2. kolikor je trajal razpis sprejela 55 vlog za individualno gradnjo. Od teh prošenj je IO ugodno rešil 42 vlog, in s tem razdelil 1,500.000,- din. Poleg rtega je bilo razpisano posojilo za nakup etažnih stanovanj v blokovni gradnji. Prispelo je 13 vlog, ki so bile vse ugodno rešene. Po pravilniku samoupravne enote ima prosilec pravico dobiti posojilo v višini 60 % od vrednosti ustreznega stanovanja po kupni pogodbi. Iz tega natečaja so med 13 prosilci dobila posojilo za nakup etažnega stanovanj a naslednje sodelavke iz našega kolektiva:
1.	Cencelj Ani	60.000	din
2 % obresti in	9,5	let	odpl.	rok
2.	Suša Vida	70.000	din
2 % obresti in	11,5	let	odpl.	rok
3.	Zemljarič Rezka	80.000	din
2 %	obresti	in	25	let	odpl.	rok
4.	Slapar Maksa	150.000 din
2 %	obresti	in	25	let	odpl.	rok
5.	Selja Ljubica	70.000	din
2 %	obresti	in	25	let	odpl.	rok
Od 2,500.000.- din razpisanih je billo podeljenih 97 milj. organizacijam, ki združujejo sredstva in 125 milj. delavcem teh organizacij oz. je bilo skupno razdeljenih 222 milj.
Nerazdeljenih je ostalo 28 milj.,
1.	Dolenc Anton,
Vrba 5 Lukovica
2.	Dolgan Dušan, Rozmanova 9 Domžale
3.	Dimič Mitar,
Lukovica 19
4.	Go tar Sonja, Pet-rovčeva 30 Domžale
5.	Krulc Srečo, Sp. Tustanj 13 Moravče
6.	Lavrič Vera, Bukovčeva 32 Vir
10.000	din
30.000	din
20.000	din 20.000 din
20.000	din
30.000	din
^ ri "figp
» a I
■m P
™	jj
’•	.« st *
Hiše * m
.S

n i

i	*	»
'M
Kljub pospešeni gradnji stanovanj teh za vse še ni dovolj
ki so bili prenešeni na drugi javni natečaj.
Pri solidarnostnem skladu ali sedaj samoupravni enoti za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu je bilo po prvem natečaju iz decembra 1973 kupljenih 9 stanovanj za borce in stare ljudi 8 stanovanj za mlade družine, 38 stanovanj za socialne primere. Veliko Vlog je bilo nepopolnih. Nekaj zamujenih čeprav je razpis trajal mesec dni. Veliko boljše je bilo pri obeh enotah pri drugem javnem natečaju. Objavljenem v občinskem poročevalcu kot prvi.
Samoupravna enota za graditev stanovanj je imela za individualno gradnjo 2,000.000.- din in 169 vlog. Zaradi tako velikega števila prosilcev in slabih stanovanjski hrazmer, ki jih je komisija katero smo sestavljali Petek Slavko, Hren Slavko in Florjančič Matevž, videla na terenu, smo vsoto 2,000.000,- povečali za 1,000.000.- Ta milijon ND nam je posodila Papirnica Količevo iz svojega posojila za blokovno gradnjo. V tem drugem natečaju so dobili posojila naslednji prosilci, iz našega kolektiva:
7.	Lavrič Francka, Bukovčeva 32 Vir
8.	Marolt Kristina, Metelkova 2 Vir
9.	Ogorevc Ivanka, Škocjan 13 Dob
10.	Peterlin Franc, Sa-ranovičeva 19 Vir
11.	Pele Marjan, Ljubljanska 101 Domžale
12.	Podpejkar Jože, Masljeva 2 Domžale
13.	Sedušak Ema, Podgorska pot Kamnik
14.	Svetim Janez,
Dob 88 Dob
15.	Štiftar Franc, Vir
16.	Volčini Stane, Kuharjeva 2 Vir
17.	Vidergar Adriana, Domžale
30.000	din
20.000	din
30.000	din
20.000	din
10.000	din
30.000	din 30.000 din
20.000	din
10.000	din
10.000	din
20.000	din
7. 9. 1974 je bila sklicana izredna skupščina te samoupravne enote, da je potrdila sklep izvršilnega odbora naj se prenesejo sredstva 1,000.000.-N din, ki so bila dodeljeni Papirnici Količevo za gradnjo stanovanjskega bloka na sredstva za za individualno gradnja.
V tej vsoti je dobila kredit:
18.	Kovačič Ana,
Linhartova 10 Vir 20.000 din
Za posojilo za nakup etažnih stanovanj je prispelo 18 vlog. Od tega je bilo pozitivno rešeno 15 prošenj.
Iz naše tovarne so dobili kredit za nakup etažnih stanovanj naslednje sodelavke:
1.	Strehar Zvonika,
Trzinska n.h. Trzin 70.000 din
2.	Sitar Marija, Zupančičeva 6 Domžale	50.000 din
3.	Gregorin Milena, Vir 75.000 din
Cerar Majda je vložila prošnjo za nakup stanovanja. Izvršilni odbor samoupravne enote za graditev stanovanj je bil mnenja, da zaradi slabega finančnega stanja ji ne dodeli kredita za nakup stanovanja pač pa jo reši v julije leta 1975 z najemniškim stanovanjem v Domžalah.
Razdeljenih je bilo 1,000.000,- din. Izvršilni odbor je imel veliko dela ravno tako tudi komisija za oglede S?J Je napravila 113 ogledov od Tr-zma pa tja do Peč v Moravški do-lim.
Samoupravna enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu je v letu 1974 kupila 30 novih stanovanj v bloku za tovarno Uni-verzale. Prarvico do teh najemnih stanovanj imajo delavci ki stanujejo vsaj 6 mesecev na teritoriju ob-oine Domžale. Prosilci so bili razdeljeni v tri skupine:
1- Borci — stari ljudje
2.	Mlade družine
3.	Socialni primeri
Ta samoupravna enota ima 4 komisije:
1- Komisija za programiranje in izvajanje programa sklada družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu
Komisija za dodeljevanje stanovanjske pravice na najemnih stanovanjih
3- Komisija za reševanje vlog nosilcev stanovanjske pravice in delno nadomestitev stanarin **• Komisija za reševanje vlog za Programiranje namenskega varčevanja
Komisija za dodeljevanje stano-v®i1i®ke pravice je na svoji 5. in 6. redni seji obravnavala 131 vlog za najemna stanovanja, iki jih je ikupi-a samoupravna enota za družbeno Pomoč v stanovanjskem gospodarstvu.
Izvolili so komisijo za oglede stanovanj prosilcev. V to tričlansko komisijo so bili izvoljeni:
Komisija za ogled stanovanj pri mladih družinah:
a)	Zupanek Metka, Toko o) Golob Ferdo, Sob Domžale c) Korbun Pavel in Hren Slavko strokovna služba pri Biro 71
Komisija za oglede stanovanj pri borcih — starih ljudeh in socialnih Primerih:
a)	Lenček Boris, Zveza borcev
b)	Golob Ferdo, Sob Domžale
c)	Korbun Pavel in Hren Slavko, strokovna služba pri Biro 71
Komisija je napravila 84 ogledov stanovanj in dodelila stanovanje naslednjim prosilcem naše tovarne:
1.	Janežič Ema, Šentvid 33 Lukovica, 42 točk, 2-sobno stanovanje
2.	Globočnik Cveta, Šentvid 33 Lukovica, 38 točk, 2-sObno stanovanje
3.	Stanbek Valentina, Dob 123 Dob 40 točk, 1-sobno stanovanje. Zaradi premajhnega števila točk
niso bili rešeni naslednji prosilci:
1.	Gaberšek Alojz, Krtina, odklanja stanovanje v bloku
2.	Lamut Pepca,
3.	Planinc Peiter.
Stanovanja bodo vseljiva v decembru — januarju. Vloge katere niso mogli ugodno rešiti bodo reševali v naslednjem natečaju, samo obnoviti bo treba potrdila o mesečnih dohodkih članov družine.
Obe enoti sta v letu dni rešili precej stanovanjskih problemov. Veliko je odvisno tudi od delegatov samoupravnih enot, da delo opravlja vestno in zavestno.
Vsi organi samoupravne enote si prizadevajo, da bi se stanovanjski problemi čiropraj rešili. Mladi delavci in mlade družine naj čim prej sklenejo pri LB Domžale varčevalno pogodbo in si s tem pridobijo večje in realnejše možnosti za reševanje stanovanjskih problemov. V kolikor komu ni jasno, kako lahko pride do najemnega stanovanja ali kredita za gradnjo stanovanj naj se obrne na tovariša Florjančič Matevža.
POROČILA DELEGATA SAMOUPRAVNE ENOTE ZA GRADNJO STANOVANJ
Dosedaj sta bili sklicani dve seji te samoupravne enote. Na prvi ustanovni so bile ustanovljene razne komisije. Izbrani so bili organi zbora, pojasnjen program dela in dopolnjen statut.
Na drugi seji zbora delegatov samoupravne endte za gradnjo stanovanj smo razpravljali predvsem o posojilih za individualno gradnjo. Komisija, ki si je ogledala stanovanja prosilcev, je poročala, da je bilo zelo težavno. Razpisano vsoto 2.000.000 din ni bilo lahko razdeliti med 168 prosilcev. Po končanem o-gledu stanovanj, je komisija odobrila posojila 86 prosilcem. Tov. Kor-bunc, vodja strokovne službe, je povedal, da je veliko več prošenj za posojila individualne gradnje kot za nakup stanovanj. Iz posoj.il, ki so bila namenjena blokovskim gradnjam, je bilo razdeljeno:
a)	Papirnici Količevo 1,400.000 din
b)	Občinski skupščini Domžale
250.000	din
c)	Osnovni šoli Slandrove brigade
100.000	din
d)	Hidrometal Mengeš 150.000 din
e)	Tovarni Helios 440.000 din.
f)	TOSAMA ni zaprosila za blokovsko gradnjo (zaprosili pa smo za nakup stanovanj)
Posojilo, ki je bilo odobreno za nakup stanovanj je komisija razdelila 13. prosilcem. Papirnica Količevo odobrenega posojila letos ne bo koristila, zato je bil predlog, da se znesek 100.000 razdeli še med 46 prosilcev, posojila za individualno gradnjo. V prihodnjem letu se ta vrne Papirnici Količevo. Delegate je .tudi zanimalo, kakšna bo doba vračanja posojil in obrestna mera. Tov. Hren je delegatom pojasnil, da bo doba vračanja odvisna od dohodkov posojilojemalca.
Posojilo se obrestuje z 2% Obrestno mero. Natečaj že razdeljenih sredstev in spisek prosilcev bo objavljen v Poročevalcu.
Prosilci, ki so letos dobili kredit v naslednjem natečaju ne morejo priti v poštev za posojilo. Vse člane kolektiva opozarjamo, da bodo vse podrobnosti za naslednji natečaj posojil v Poročevalcu.
MI SLEJ TONČKA
ŠPORTNO SREČANJE
Mladinski aktiv je organiziral prijateljsko srečanje, ki je bilo v soboto 19. 10. 1974. Pri organizaciji pa so pomagale tudi druge družbe-no-polibične organizacije v tovarni.
Želja nas in prijateljev -iz Senožeč, ki so se našemu povabilu odzvali v kar lepem številu se je uresničila.
V tovarni jih je pozdravil tov. direktor in v svojem govoru spregovoril o mnogih stvareh, ki so zanimale naše goste. Med drugim je tov. direktor spregovoril o nadaljnlh načrtih sodelovanja in seveda omenil, da bi bilo takih srečanj še več, kajti ravno taka srečanja so vez za še tesnejše sodelovanje in temelj za naše vidnejše uspehe obeh tovarn.
Po ogledu tovarne smo se skupaj odpravili do dvorane na Viru, kjer je bilo vse pripravljeno za športno srečanjev šahu, streljanju in namiznem tenisu ekipno.
Rezultati so bili tesni saj so vsi športniki potrudili pri tekmovanju.
Srečanja v posameznih panogah pa so se končala z naslednjimi rezultati:
Streljanje: Tosama:	Senožeče:
Sah: Tosama: 3 Senožeče: 5 Namizni tenis:
Tosama: 5 Senožeče: 2
Velika želja predvsem mladih iz Senožeč je bila, da bi si ogledali Veliko planino. Njihovi prošnji smo ugodili z vesoljem.
Dolga pot po tovarni in športno srečanje nas je utrudilo. Za naš glad in željo so poskrbeli v gostišču »Orel«. Komaj smo posedli okoli mi-(Nadaljovanje na 12. strani)
Prizor s športnega dela prijateljskega srečanja
ze in že se je zaslišal glas harmonske, vrisk, pa tudi plesati se nam ni ujprlo.
Tov. Kerč Francka je v imenu mladinske organizacije predala v trajno last pokal za sodelovanje na športnem srečanju med tovarnama.
Kmalu za tem smo se odpravili do gondole, ki nas je popeljala do vznožja Velike planine. Gosta megla in veter sta nas pregnala v ogrete prostore hotela »Šimnovec«. Kako uro in pol smo se pogovarjali in plesali nakar smo se z gondolo spustili v dolino v gostišče »Orel« kjer
Oblačen in meglen jesenski dan. Dan, kot mnogo dni v letu. Hitim
smo se še dolgo v noč zabavali in veselili. Lahko rečem, da je bilo to pravo prijateljsko srečanje, saj smo se mladi med seboj še tesneje povezali.
Ob koncu mojega poročanja s prijateljskega srečanja sem se dolžan zahvaliti v imenu predsedstva MA naše tovarne za pomoč vsem, ki so pomagali pri organizaciji srečanja. Seposebno pa se mladinci in mladinke zahvaljujemo za sodelovanje tov. Borštnarju, tov. Viliju Dolencu, Drolc Ivanu, Cerar Francu, najlepša hvala tudi tov. direktorju za razumevanje in za izrečene besede na sprejemu v tovarni.
M. ŠTRUKELJ
Nekaj misli ob tednu otroka
med množico ljudi, ki je videti ne-prekinjenna, kakor vijugasta reka. Nihče nima časa, da bi vsaj za trenutek postal, vsi vemo le to, da nas
neznana sila nekam priganja.
To dologočasje zmoti glasen živžav veselih otrok. Držijo se za roke in hodijo disciplinirano, ipa vendar je videti njihov korak tako sproščen, tako brezskrben, da se človeku nehote pojavi vedrina na Obrazu. »Tovarišica, jutri prinesemo v šolo dinar,« slišim iz mladih drl, »za teden otroka!« In le še strumni »zdravo« in mali množici so se porazgubili med gručo mimoidočih.
Res je, priznajmo, večkrat nas morajo malčki spomniti na obveznosti, ki jih imamo. Ob obilici izdatkov včasih zagodrnjamo tudi takrat, kadar je treba dati samo en mali dinar. Ali sploh kdaj pomislimo, zakaj smo ga dali? Gotovo ne. Toda zamislimo si, koliko otrok je prepuščenih cestam, krivim potom, negativnim vplivom. Zakaj? Takoj si lahko najdemo odgovor. Neurejeno o-troško varstvo. In ne samo to. Neurejeno varstvo je tudi veliko bre-
me za matere-delavke in njena angažiranost na delovnem mestu je gotovo zmanjšana.
Dejavnosti ob tednu otroka naj bi prestopile svoje okvire, v katerih naj bi sodelovali vsi, ne samo tisti,
ki se s to dejavnostjo pokliono u-kvarjajo. Tako naj bi skrb za otroka postala osnovna naloga vsakega samoupravIjalca socialistične družbe. Pri reševanju te problematike bi morali pritegniti tudi delovne organizacije. Interes bi bil velik zlasti tam, kjer je zaposleno veliko žensk-Neposredni proizvajalec naj bo tisti, ki bo razpolagal z denarjem tudi za vsa vzgojna področja. Torej tu ne gre samo za varstvo otroka, temveč tudi razbremenitev matere proizvajalke in za njeno varstvo.
Tudi na področju šolstva je veliko nalog, ki naj bi se reševale v o-kviru .letošnjega tedna otroka. Pri reševanju teh nalog naj bi pomagali tudi starši in sveti staršev. Večkrat pomislimo na denar. Morda tega mi dovolj? Menim pa, da v tem le m največji problem, treba ga je le pametno usmeriti do končnih potrošnikov — naših otrok.
Ob vsem tem pa ne smemo pozabiti na prizadetega otroka. Tudi njemu je treba pomagati in ga usmeriti, kolikor je mogoče v normalni tok življenja.	„ ..
Naj zaključim teh nekaj bežnih misli. Vsem otrokom moramo ustvariti pogoje, v katerih bodo normalno živeli in do naj višje meje razvili svoje sposobnosti. Ta misel nas mora bodriti in nas siliti k čim hitrejšemu reševanju otroškega varstva in izobraževanja. Pri vseh neuspehih moramo krivca iskati pri sem-Mladi ne morejo čakati na jutrišnji dan, zato bo treba preiti k uresničevanju resolucije 7. in 10. kongresa ZKS. Le ta se glasi: »Vzgoja in izobraževanje nista le stvar šole m vzgojno varstvenih institucij _ ter staršev, temveč tudi stvar zdruzene-
ga dela-	M. D.
DOPISUJTE V NAŠE GLASILO
Otroški vrtec v Domžalah
»Naš razgovor«
Ta mesec sem se srečala z vodjem elektro delavnice, DUŠANOM DOLGANOM. Mnogo mi je povedal, največ o problemih vsakdanjega dela v tovarni, o novostih, ki se nenehno pojavljajo v elektroniki, kaj vse, pa boste 'zvedeli iz naslednjega priispevtka.
Zanimiv bi bil podatek — koliko porabimo dnevno ali mesečno v tovarni električne energije?
»Dnevna poraba se suče okoli
10.000	K v/h. V denarju povedano, mesečno porabimo za 9 milijonov starih din električne energije.«
rila meseca in zgledalo je, da bo stvar enostavnejša. Napravil sem načrte, spisek materiala, zataknilo pa se je pri dobavnem roku, ki je bil sila dolg (eno leto in pol). Za pripravljalna dela sem izkoristil delo medpočitniških praktikantov, da je bilo to ceneje.
Spomladi letos so nam bile od Istkre dobavljene naprave, pričeli smo z delom, vendar pa so nastopali vmes še drugi nujni opravki (novi stroji, razsvetljava tkalnice in
Dušan, najprej se ustaviva na delovnem mestu. Kako delate z vašo grupo sodelavcev, s kakšnimi problemi se srečujete in morda kaj predlagate, da se izboljša? Prosim, predstavi vaš oddelek bolj od blizu!
»V delavnici je zaposlenih 7 delavcev. Od teh štirje stalno delajo na novih delih (rekonstrukcije, investicije) 1 elektrikar dela polovico delovnega časa na vzdrževanju in polovico pri novih delih, 2 elektrikarja pa delata na vzdrževanju. Torej, le 1/3 delavcev dela na vsakodnevnem vzdrževanju. Po planu bomo še precej gradili in rekonstruirali ter obnavljali razsvetljavo in moč. To bo zahtevalo precej dela, zato Predlagam, da bi zaposlili še enega delavca, ki bi bil vodja elektro delavnice.
Kot vodja elektro delavnice do sedaj pri nekaterih zahtevnejših Popravilih nisem utegnil sodelovati, čeprav sem za to ustrezno izobražen, bil sem preobremenjen z nabavo materiala, in drugim delom, zaradi tega pa so bili zastoji daljši, ker je bil elektrikar velikokrat prepuščen sam sebi.
Ne bi našteval kaj vse mora o-Pravljati vodja elektro delavnice in zakaj tudi odgovarja, poudaril bi le, da moramo ta problem rešiti s sprejemom nove sistemizacije, v kateri se tudi predlaga, da bo naša služba samostojna z ustreznim vodjem oddelka.«
»Kakšni so izgledi glede preskrbe z električno energijo v zimskih mesecih?«
»Napovedali so pomanjkanje, vendar upam, da nam je jesensko bujno deževje olajšalo to skrb. Kljub temu pa lahko prav hitro pride do okvare v Šoštanju in redukcija je neizogibna«.
»Bi bila umestna postavitev lastnega agregata?«
»Vsekakor bi bilo priporočljivo, da bi imeli na .razpolago lastno energijo, čeprav je investicija draga. Če pomislimo, da bi redukcija trajala dalj časa, bi se nam kaj hitro doplačala.«
»Ravno včeraj smo dokončno napeljali ozvočenje, dolgo smo čakali, godrnjali kdaj bo končano — kako so potekala dela te investicije?«
»Z delom smo zastavili letos ap-
podobno).
Že v začetku sem bil zelo navdušen nad ozvočenjem, saj imajo po vseh večj.ih tovarnah upeljan ta način obveščanja. Pri tem mislim predvsem na prednosti, ki nam jih prinaša, seznanjanje članov kolektiva o sprejetih sklepih na samoupravnih organih, (da ne bo potrebno stati ob oglasnih deskah in zapravljati dragocene minute), dajanje posebnih znakov za pričetek in konec dela, javi j anje požara (vratar ima napravo, ki mu signalizira, v katerem oddelku gori), klicanje' delavcev k telefonu" in podobno. Tu pa tam bomo zavrteli glasbo in objavili čestitke za praznike.
»Gradim hišo in seveda želim, da bi jo čimprej dogradil in si uredil lasiten dom. Hobija ne gojim, ker mi čas ne dopušča —- izredno obiskujem tudi višjo .tehniško šolo.«
Skromen, kot smo ga navajeni — pa vendar poln ambicij za delo v tovarni in v privatnem življenju!
BV
Varstvo pri delu
NEKATERI VZROKI NESREČ PRI DELU
Ena izmed osnovnih nalog varstva pri delu je preprečevanje nezgod na deilu in s tem v zvezi poškodovanj na delu. Seveda to ni edina naloga- saj sem spadajo še reševanje problemov z zboljševanjem delovnih pogojev, zmanjševanjem psihofizičnih naporov in drugega, kar pa vse skupaj spet posredno ali neposredno vpliva na poškodovanja in obolenja v zvezi z delom.
Nezgode na delu so stalen spremljevalec dela. Ob tem, ko človek o-pravllja neko opravilo na mestu ali v gibanju, se stalno izpostavlja možnosti da pride do neke nezgode. Cela vrsta vzrokov vpliva na to ali je taka izpostavljenost večja ali manjša. Osebno počutje, izurjenost, način opravljanja določene naloge, hitrost dela, izbira delovnega sredstva in poznavanje nevarnosti so samo nekateri vzroki, ki imajo bistven vpliv na stopnjo varnosti deda. Čim več je ustreznih rešitev v zvezi z nastopajočimi vplivi, tem večja je, pravi-
mo tedaj, stopnja varstva pri delu. Z drugimi besedami povedano pomeni zmanjšana možnost poškodovanj ali obolenj v zvezi z opravljanjem določenega dela. Tokrat naj bi bil predmet članka problem nesreč, ki s epojav.ljajo pri delu oziroma v zvezi z delom, o obolenjih v zvezi z delom pa bo govora v kasnejšem prispevku.
1.	Ureditev okolja in priprav dela
Prva stvar, bi jo je treba delavcu zagotoviti, da bo lahko varno delal, je ustrezna ureditev delovne okolice in uporaba tehnično in varstveno brezhibnih strojev in naprav. Ker zahtevano stopnjo urejenosti dosežemo lahko predvsem s tehničnimi prijemi — čeprav pri tem ne gre zanemariti tudi organizacije dela — govorimo o uporabljenih tehničnih ukrepih za dosego varstva pri delu. S predpisi o dograditvi delovnih in pomožnih prostorov, so podane zahteve o ureditvi objektov, v katerih ljudje delajo in se gibljejo. Z izbiro primernih gradbenih materialov, ustrezajočo osvetlitvijo, pre-(Nadaljevanje na 14. strani)
zračevanjem in ukrepi zoper zmanjšanje vibracij ter ropota, so izpolnjene osnovne zahteve v zvezi z varno ureditvijo delovnega mesta. Ustrezne tehnološke in organizacijske rešitve — urejenost nato samo še dopolnijo.
Drugo vprašanje so uporabljene delovne naprave in priprave. Novi stroji oziroma naprave morajo imeti strokovno oceno o varnostni urejenosti. Sicer pa velja, da je delovna naprava varna takrat, kadar se delavec pri normalni pazljivosti po-služevanja ne more poškodovati. Posebno pozornost morajo posluževal-ci posvetiti vzdrževanju strojev in naprav, na katerih delajo. Stalno in redno se morajo vzdrževati in obnavljati vsi varstveni elementi na stroju, kot vsi drugi elementi, ki so življenjsko važni za delovanje delovne priprave. Varstveni elementi — zaščitni pokrovi, končna stikala, fotocelice in drugo — se ne smejo odstraniti s strojev. Pri tem ni važen čas odstranitve (začasno delo brez določenega zaščitnega elementa) kajti obratovanje je dovoljeno samo pri varnostno brezhibni ureditvi delovne naprave.
2.	Usposobljenost za delo
Poznavanje tehnologije dela lin nevarnosti, povezanih z delom je drug zelo važen element v verigi u-krepov za preprečevanje nesreč pri delu. Usposobljenost za delo je dobila potrebno veljavo pri preprečevanju nesreč pravzaprav šele z uveljavitvijo tehničnih ukrepov. Tedaj se je namreč pokazalo, da s samimi tehničnimi ukrepi ni moč doseči potrebne varnosti pri delu. Sele, če človek dovolj pozna svoje delo, nevarne postopke in na morebitne nevarnosti, ki niso neznane, se lahko ubrani nesrečam in s tem povezanimi poškodbam na delu.
O delavcih, ki šele začenjajo delo in o njihovem takozvanem uvodnem izobraževanju, je bilo govora že v junijski številki Tosame. Usposabljanje za varno delo pa mora biti stalno pri vseh zaposlenih. Predvsem to velja pri premeščanju, kjer mora premeščeni delavec predhodno spoznati vse specifičnosti novega delovnega mesta. Slično usposabljanje je potrebno tudi pri tehnoloških spremembah, modernizaoijli ipd.
3.	Delavčeva osebnost in varno delo
Vzrokov za neko nesrečo pri delu je običajno več. Pogosto verižni splet dogodkov pripomore da se delavec poškoduje. Eden od vzrokov poleg že preje naštetih, je osebnost delavca, ki močno vpliva na način dela, reagiranje ipd. Poleg značilnih osebnostnih potez (kot je razdražljivost, flegmatičnost ipd.) imajo pomembno Vlogo trenutna razpoloženja delavca. Veselje, žalost, razburjenje, lahko odločilno vplivajo na
postopke delavca pri delu. Zaradi manjše zbranosti pri opravljanju delavnih operacij, je možnost da delavec napravi napako pri delu ali spregleda predstoječo nevarnost, bistveno večja kot sicer. Tudi dolgoletno delo nastopi kot element, ki pomeni v določenem smislu lahko po večano možnost poškodovanja. Z dolgoletnim opravljanjem dela na nekem določenem mestu dobi človek občutek velike nevarnosti, da se
pravzaprav ne more poškodovati, saj se po njegovem kaj takega primeri lahko samo kakemu mlajšemu sodelavcu. Po nesreči pa kar ne more verjeti, da je do tega prišlo.
Tudi to kaže, da je opozarjanje o varnem dedu in o nevarnostih v zvezi z delom s strani vodij potrebno in ga morajo biti deležni vsi delavci, s katerimi skupaj ustvarja nove dobrine.
F. V.
Ekskurzija v PEKO in BPT
K dejavnostim Društva tekstilnih inženirjev in tehnikov sodijo tudi obiski raznih proizvajalnih podjetij, ki prispevajo k strokovnemu izobraževanju članov društva. Letošnja druga ekskurzija, ki jo je organiziral Upravni odbor DITIS Jarše, je bila 5. oktobra v tržiški tovarni Peko in Gorenjska predilnica in tkalnica. Udeležilo se je je 27 članov društva iz Induplati, Traka in Tosame.
Cas, ki so nam ga v Peku namenili za ogled tovarne, smo malo podaljšali, saj je bil ogled nesorodne-ga podjetja za tekstilca bolj zanimiv, kot smo pričakovali. Tovarna Peko sodi v usnjarsko vejo industrije. Po velikosti je eno večjih jugoslovanskih proizvajalcev obutve. Zaposluje 2500 delavcev. Razvito ima svojo maloprodajno trgovsko mrežo, po kateri proda večino izdelkov na domačem tržišču, velik pa je delež izvoza na zahod In vzhod. Sodeluje z mnogimi kooperanti in obiskovalci modelov. Izdelujejo predvsem modno obutev. Zaradi visokih zahtev tujih kupcev dn zaradi velikega vpliva evropskih modnih centrov na oblačenje Slovenca, se morajo hitro prilagajati modnim in tehnološkim novostim. V Peku pravijo, da so minili časi, ko so izdelovali le nekaj modelov v različnih velikostih, vendar so spremenjenega položaja veseli, saj le nenehno razvojno delo izpopolnjuje kadre in zagotavlja razvoj podjetja. Poklic čevljarja se je v zadnjih desetletjih močno spremenil. Izdelava čevlja se deli na številne faze, ki jih opravljajo specializirani delavci. Uporaba plastičnih mas in poliuretana je spremenila tehnološki postopek, to pa je povezano z investicijami, ki so pogosto tvegane.
Vendar so v Peku zelo iznajdljivi, saj v oddelku plastičnih mas, katerega zmogljivosti trenutno presegajo lastne potrebe, izdelujejo ohišja za Iskrine telefonske aparate ATA.
Bombažna predilnica in tkalnica Tržič sodi po statističnem zajemanju v isto proizvodno grupo kot mi: bombažne predilnice in tkalnice. Zaposluje 1300 delavcev in dosega nekoliko nižjo realizacijo kot Tosama (I. poli. 74 BPT 112 mio. din, Tosa-
ma 128 mio. din) Izdelujejo bombažne preje, ki jih kot polizdelek prodajajo drugim tkalnicam, metersko blago in posteljno konfekcijo. Dosežke razvoja tekstilne industrije uspešno izkoriščajo. Večina proizvodnje poteka na sodobnih strojih. Imajo naprimer sodobno čistilnico bombaža, moderne turbinske predilne stroje, ki pomenijo veliko pridobitev na prostoru in času, saj direktno navijajo križne navitke, produkcija pa je dvakrat večja kot pri klasičnih strojih. Tkalski stroji so opremljeni z unifil aparati, ki previjajo votek na stroju samem. Produktivnost je s tem večja, boljša je tudi kakovost tkanine, stroški izdelave pa so nižji, ker odpadejo faze transporta in čiščenja cevk. Ena tkalka upravlja 19 strojev. Konfekcija je oddelek, kjer večino doma izdelanega blaga predelajo v končne Izdelke — posteljno perilo. Tudi tu je proizvodnja dokaj modernizirana. Rjuhe, preobleke za vzglavnike in prešite odeje izdelujejo od klasičnih do najmodernejših oblik in vzorcev. Novejša izdelka v asorti-manu sta komplet za otroške posteljice in rjuha za vzmetnico Jogi. Barvne efekte dosegajo s tiskanjem, ki ga kot protistoritev opravljajo tuji partnerji in z vezenjem. Vezenine izdelujejo na posebnih večglavih šivalnih strojih, ki jemljejo vzorec z luknjanega traku. Poleg posteljnega perila izdelujejo tudi tetra plenice — izdelek, s katerim so nam konkurenčni. Tržiške plenice se od naših razlikujejo po vezavi, gostoti niti in obrobi, ki je entlana. Režejo jih strojno. Delavke se tedensko menjavajo pri posameznih fazah dela, ker jim je ta način ugodnejši za postavljanje norm, obenem pa se izognejo monotonosti dela.
Po ogledu tovarne smo imeli s predstavniki tržiškega DITIS in GPT pogovor o tistih dejavnostih podjetja, ki jih zogledom ni mogoče spoznati. To so organizacija podjetja, kadri, združeni standard. Generalni direktor BPT pa nam je tudi na kratko opisal priprave na integracijska gibanja v slovenski tekstilni industriji.
METKA JERETINA
Izlet na Kamniško sedlo
Bilo je lepo sobotno jutro, ko smo se odpravili v Kamniško Bistrico. Naše vodilo je bil pregovor starih Grkov: »Zdrav duh v zdravem telesu.«
Sestero mladih nas je zakoračilo na strmo pot do začrtanega cilja. Pot se je strmo vzpenjala, vendar pogled na čudovite s soncem obsijane gore je premagal trud.
Gc^d, ki nam je delal družbo skriva v sebi mnogo skrivnosti. Njegove tihe prebivalke srne so nas spremljale del poti. Vseh skrivnosti gozda zaradi naglice, ki jo terja današnje življenje, nismo mogli odkriti. Hiteli smo naprej. Vendar pot ni bila prazna, zapuščena, ampak je bilo na njej polno življenja. Slišali smo zvončkljanje. Kmalu smo zagledali trop ovac, ki so se s pastirji vračale s svojega poletnega bivanja v gorah.
Ko je zamrlo zvončkljanje, smo
že slišali drug zvok. To je bil šum hudournlika, ki se je spuščal z gora. Hudournik nam je potešil žejo in nas osvežil s svojo kristalno čisto, mrzlo vodo. Tako smo po tej osvežitvi nadaljevali pot.
Nismo dolgo hodili že nam je
pogled zastal na smaragdno zeleni jasi, ki je bila na levi obdana z Brano na desni s Planjavo. Vrhovi so bili obdani s snegom in soncem. Zagazili smo v sneg, kar nas vzdrami pok puške iz občudovanja jase. Zagledamo dva lovca na gamse. Ponudita nam daljnogled in na naše veliko presenečenje se nam odpre pogled daleč naokoli. Ko tako begamo s pogledom od skale do skale se oko ustavi na somtnih prebivalcih sivih skal — gamsih. Kot kralj gora stojijo na skalah in pogledujejo v dolino. Poslovimo se od lovcev in že smo pri koči. Izdajo nas prazni želodci, ki jih kaj kmalu potešimo.
Iz pogovora z oskrbnikom koče izvemo, da je bilo tudi poleti v največji vročini ko so se pripodili veliki oblaki, zunaj belo od snega.
Želja po spoznavanju lepih gora nas žene naprej in pogled se nam odpre v Logarsko dolino. Tu je slap Rinke, njegovo bučanje se sliši do nas. Veter nam biča obraze zato sklenemo oditi nazaj. Pat nas vodi spat mimo čudovite jase. Mokri od stopljenega snega, hočemo ujeti še tisto malo sončnih žarkov, preden nas trda zima ne prisili ostati doma. Sonce prijetno greje, čas pa nas priganja, nadaljujemo pot.
Spuščanje po meliščih nam je občutno časovno zmanjšalo razdaljo in kar naenkrat smo bili v Bistrici.
Talko je bil naš izlet končan. Naj sklenem pripoved z željo, da bi se takih in podobnih izletov udeležilo več mladih, kajti današnji čas, čas motorizacije nas čedalje bolj oddaljuje od narave, katere del smo in kateri pripadamo.
Kerč Francka
ID St. 11 — november 1974
Kadrovske vesti
ROJSTNI DAN PRAZNUJEJO:
Tkalnica ovojev:
Andrejika Andrej 27. 11., Majdič Pavla 10. 12., Kolbl Cilka 17.11., Ivanetič Majda 6. 12., Miklavčič Farni
11.12.,	Kokalj Cilka 9.12., Smolnikar Štefka 25. 11., Daisnsinger Štefka 9. 12.
Avtomatska tkalnica:
Vehovec Andrej 22. 11., Šinkovec Marija 11. 12., Sevšek Slavka 12. 11., Grad Francka 29. 11.
Pripravljalnica:
Ferlič Cilka 22. 11., Koprivnikar Rozka 9. 12., Gostič Angelca 24. 11., Osolin Franc 23. 11.
Konfekcija:
Burja Julka 26. 11., Gostič Francka 2. 12., Križnar Ivanka 27. 11., Lededrer Betka 20. 11., Lukane Tončka 23. 11., Marolt Kristina 21. 11., Pančur Majda 24. 11., Podbevšek Mici 28.	11., Rožič Betka 23. 11.,
Stupica Milja 3. 12., Toman Jožefa 25. 11., Novak Marija 8. 12., Poha-rič Duša 20. 11., Sare Branislava 14. 11.
Mikainica:
Cajhen Marija 24. 11., Hribar Ktai 25. 11., Marolt Lidija 21. 11., Osovnik Mimi 27. 11., Rode Zinka 13. 11., Rožič Minka 8. 12., Urbanija Marija 6. 12., Vrhovnik Gizela 14. 11 ,.Hrovat Marija 26. 11., Pevec Branislava 6. 12., Cerar Frančiška
3.	12.
Belilnica:
Kokalj Franc 29. 11., Pestotnik Dorca 22. 11.
Filtri:
Pavlič Andrej 20. 11., Nakrst Marija 17. 11., Okoren Minka 9 .12., Pevec Jana 25. 11., Sankovič Stanka 29. 11., Svetlin Joži 16. 11., Urbančič Majda 15. 11., Gostič Jožica 3.
12.,	Lunar Marija 6. 12., Žagar Majda 6. 12.
Pomožni obrati:
Kerč Miha 12. 11.
Tehnični sektor:
Prosenc Marija 7. 12., Novak Kristina 30. 11,. Breznik Helena 9. 12.,
Rožič Franc 16. 11.
Komercialni sektor:
Strehar Zvonka 9. 12., Debevc Marjam 2. 12., Capuder Albert 17.
11.,	Piskar Niko 8. 12.
Splošno-kadrovski sektor:
Veit Nuša 26. 11., Ferlič Hedvika 4. 12.
Analitsko-planski sektor:
Prelovšek Marija 18. 11., Kavka Marija 30. 11.
Finančni sektor:
Bunič Kristina 11. 12., Leskovec Janez 29. 11.
K rojstnemu dnevu vam čestitamo in želimo še mnogo zdravih in srečnih let.
RODILI SO SE:
Lebeničnik Anici hči Natalija Lončarju Viktorju hči Nataša.
Staršem novorojenima deklicama prisrčno čestitamo, deklicama pa želimo mnogo zdravja.
POROČILI SO SE:
Kržičnik Maruša — Murn,
Urbanija Ivanka — Cerar,
Nakrst Marija — Poljak,
Štirn Ani — Kordež,
Lunar Majda — Grošelj,
Debevc Marjeta — Katar,
Sterle Vlasta — Primožič.
Na novi življenjski poti vam želimo mnogo srečnih lin razumevajočih let.
ZAHVALA
Zahvaljujem se vsem sodelavcem in sodelavkam ter sindikalni organizaciji za denarno pomoč ob nesreči, ki me je prizadela.
Julka Burja
V DELOVNO ORGANIZACIJO SO PRIŠLI
Prašnikar Jana — 18. 9. 1974 v konfekcijo, Lesičar Dragica 19. 9. 74 v konfekcijo, Petančič Irena 25. 9. 1974 v mikalnico, Dodič Nevenka 1. 10. 1974 v konfekcijo, Premože Marija 2. 10. 1974 v mikalnico, Zupan Marko 1. 10. 1974 v ekspedit, Peterka Dragica 3. 10. 1974 v konfekcijo, Lovšin Roza 21. 10 1974 v mikalnico, Grilj Olga 22. 10. 1974 v mikalnico.
Na delovnem mestu vam želimo mnogo uspeha in zadovoljstva.
IZ PODJETJA SO ODŠLI:
Jenko Marija — sporazumno Tratnik Janko — samovoljno Detar Marjeta — sporazumno Novak Slavka — invalid, upokojena Štirn Kati — invalidsko upokojena
— e —
Ivan se je naslanjal na drog in z muko vračal materi naravi prevelike količine zaužitih dobrot.
Ves žalosten mrmra:	pečenko
sem jedel, pa rdeče vino sem pil...
Tedaj se mimo priklati cucek. »Kdaj sem pa tebe požrl, pes nemarni!!!«
- ♦ -
Na uri šolske vožnje pokara inšpektor učenca:
—	Miha, daj no poglej v ogledalo!
—	Oh, no, saj vem da sem grd.
Izdaja: TOVARNA SANITETNEGA MATERIALA — DOMŽALE Urejuje urednlikl odbor:
Vladka Berlec, Dušan Borštnar — OOZK Viljem Dolenc — IOOO sindikat, Marjan Hafner, Franc Kosirnik, Albina MIŠ — blagajna. Karol Strehar, Marjan Svetlin MA-Tosama, Feliks Vodlan, Jurij Vulkan, Slavko Bajec, Pavel Furlan — odgovorni urednik
NAKLADA: 1000 izvodov Tlak: »Papirkonfekclja«, Krško