272. št. — 4. leto. Poštnina pavšalirana. Današnja številka velja K 4- V LiuM=mi, pondeljeK ,. novemora liTZl. Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 40 K. Letno 480 K. Inozemstvo: Mesečno. 50 K. Letno 600 K. Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 2 K. večkrat popust. JUGOSLAv ' V*! "rfX. Uredništvo! Wo1fova ulica 1/L Tel.fon tSO Uprava: Marijin trg 8. Telafon 44, trtnlf opisi se n« vračajo, injtm je priložiti znamko za odgovor. Kralj Aleksander prisegel na ustavo! Beograd, 6. nov. Na današnji seji flaro.dne skupščine je Nj. Vel. kraij Aleksander prisegel, kak >r to -predpisuje člen 58 ustave. Narodni poslanci so kralja ob prihodu in odhodu iz skupščinske dvorane burno pozdravljali. Beograd, 6. nov. (Izv.) Jugoslovanski kralj Aleksander je danes dopoldne v narodni skupščini slovesno prisegel na ustavo. Dasi je bilo vreme dokaj neugodno, Je bilo vendar na ulicah na tisoče naroda, ki Je hotel pozdraviti svojega novega kralja po dolgi odsotnosti. Ob 10.55 je kralj Aleksander v spremstvu ministrskega predsednika Nikole Pašiča krenil v avtomobilu z dvora proti poslopju narodne skupščine. Na vsem potu ga je množica navdušeno pozdravljala in mu oduševljeno vzklikala »Ziveo naš kralj!« V drugem avtomobilu sta se Peljala prvi kraljev pobočnik general Hadžič in dežurni pobočnik. Drugega sprevoda ni bilo, ker kralj žaluje za svojim očetom kraljem Petrom. Pred narodno skupščino je bila postavljena kraljeva garda, po ulicah, po katerih se Je vozil kralj, pa vojaštvo beograjske posadke. Pri vhodu v skupščinsko dvorano ga je sprejel predsednik dr. Ivan Ribar z vzklikom »Ziveo Njegovo Veličanstvo kralj!« V dvorani so prisotni poslanci ter galerije, polne občinstva ter v diplomatskih ložah se nahajajoči zastopniki tujih držav oduševljeno pozdravljali novega kralja, ki je danes prvič kot vladar vstopil v to dvorano. Ploskanje in vzklikanje se kar ni hotelo poleči. Kralj Aleksander je nato polčžil prisego na ustavo. Pri tem svečanem činu mu je stal ob desni ministrski predsednik Pašič, ob levi pa zbornični predsednik dr. Ribar, v polkrogu okoli vladarja pa ostali ministri in predsedstvo narodne skupščine. Ko je kralj prisegel, se je ponovilo dolgotrajno ploskanje in vzklikanje. Predsednik dr. Ribar je nato objavil, da Je. Nj. Veličanstvo kralj Aleksander prisegel na ustavo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Sledili so podpisi kralja in ministrov na pismeno prisego Po prisegi se je Nj. Veličanstvo vrnil na dvor v spremstvu ministrskega predsednika Pašiča po isti poti, kakor v narodno skupščino. Množica mu je na vsej poti prirejala naydušene ovacije, za katere se je kralj ginjen zahvaljeval. Med svečanim činom prisege je na dvorišču zbornice svirala godba kraljeve garde, a z gornjega mesta so grmeli topovi. Po povratku na dvor je kralj Aleksander sprejel ministrskega predsednika Pašiča, popoldne pa patriarha Dimitrija. Demobilizacija na CehosSovaikem. Praga, 6. nov. (Izv.) V poslanski I objavila razglas o demobilizaciji če-'zbornici se govori, da bo jutri vlada | škoslovaške vojske. Začasna ustavitev borze. Beograd, 6. nov. (Izv.) V zvezi s padanjem naše valute se bavi finančno ministrstvo z mislijo ustaviti za nekaj časa poslovanje borze. S to odredbo •e misli doseči, da se za nekaj časa izloči nezakonito postopanje nekaterih bank, ki izkoriščajo padanje, naše valute na nedovoljen način in tirajo naš denar v vedno manjšo vrednost. Skupščina zagrebške sokolske župe. Separatistično gibanje zagrebškega Sokola na Wilsonovem trgu. Zagreb, 6. nov. (Izv.) Danes dopoldne je bila v mali saborski dvorani skupščina zagrebške sokolske župe, ki je bila sklicana zato, da se reši spor, ki je nastal v tej župi med pravimi jugoslovanskimi Sokoli, ki stoje na stališču vidovdanskih sklepov zborovanja V Novem Sadu in separatističnimi elementi, ki hočejo rušiti edinstvo sokolstva v plemenske separatistične sa-yeze. Na skupščini so bila zastopana vsa društva zagrebške župe. ter slovenskega Posavja. Manjkalo je edino sokolsko društvO na Wilsonovem trgu v Zagrebu, ki je izjavilo, da noče slišati O nikakem kompromisu in da odločno zahteva, da se sedanji jugoslovanski sokolski savez razpusti ter da se ustanove posebni separatistični plemenski sokolski savezi. To sokolsko društvo sklicuje samo zase skupščino za 17. november, na kateri hoče ustanoviti posebno hrvatsko sokolstvo. Jugoslovanski Sokoli so na današnji skupščini ostro obsojali tako postopanje sokolskega društva na Wilsonovem trgu v Zagrebu. Novoizvoljeni odbor je dobil nalog, da postopa v zmislu župnih pravil, namreč da to društvo izključi iz zagrebške sokolske župe, ker s svojim odkritim podpiranjem radičevske in frankovske politike kaže separatistične tendence. Za starešino zagrebške sokolske župe je bil izvoljen dr. Oton Gavrančič. NASE MEJE NAPRAM ALBANIJI. Pariz, 6. nov. Poslaniika kodfe-renca je na svoji včerajšnji seji odobrila poročilo komisije za ureditev albanskih mej in je sklenila, da se na prihodnji seji, ki se bo vršila v pon-deljek ali torek, podpiše protokol o 'imenovanih mejah. »Temns« piše, da ostane albanska meja v glavnem ista, kakor'je bila leta 1913. Izpremenjena bo na štirih krajih: 1, Kraj Lim pri- pade ves Albaniji. 2. Fot Nebar-Truga pripade kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. 3. Popravi se meja pri Prizrenu v korist Jug',slaviie. 4. Severno-vzhodno od Skadra bo meja znatno pomaknjena naprej, da se zavaruje Podgorica. Podpirajte družbo sv. Cirila in Metoda. ZAKON O URADNIŠTVU. Beograd, 6. nov. Zadmi čas se pojavljajo v javnosti vesti in članki, ki se nanašajo na delo komisije za izdelavo zakona o uradnikih. Te vesti pa ne odgovarjajo resnici, so popolnoma neosnovane in javnost le moti 10, kakor se je moglo to doslej konstatirati. — Zaraditega smatra ministrstvo priprave za ustavotvorno skupščino in izenačenje zakonov, pri katerem posluje ta komisija, za potrebno, izjaviti, da te vesti ne izvirajo iz komoetetnega mesta in niso zanesljive. Načrt je še v delu ter bo objavljen, čim bo gotov. Potem bo imela javnost priliko da o njem izpregovori. REPARACIJSKO POSTOPANJE. Beograd, 6. nov. Oddelek za izvrševanje mednarodnih pogodb daje za-mteresovanim na znanje, da v slučaju stavke v onih nemških tovarnah, ki so sprejele jugoslovenske naročbe na vojne reparacije, predpisuje repara-cijska komisija razliko glede na odgovornost za naročbe. Ona pozna uradne naročbe in pa one na temelju direktnega sporazuma oškodovane osebe. V prvem slučaju nosi odgovornost nemška državna komisija, v drugem pa bo ta odgovornost predmet razprave pri reparacijski komisiji. POHOD PETLJUROVE VOJSKE. Riga, 6. nov. (Izv.) Moskovska agentura Radio javlja: Močna arma- da Petljurovih pristašev je prekoračila poljsko-ukrajinsko mejo in zavzela Bogusnjatin in Modorok. Okoli Ka-menca Podolskega se bijejo ljuti boji Cilj vstašev je Kijev. ZAPLENJEN FOND ZA BOLJŠEVI-ŠKO PROPAGANDO V JUGO- SLAVIJI. Dunaj, 6. nov. (Izv.) Pred kratkem je dunajska policija vdrla v stanovanje Malvine Amborove, vdove po stavbnem mojstru, kjer je bilo shajališče jugoslovanskih komunistov. Pri tej priliki je zaplenila propagandni zaklad boljševiških emisarjev, ki je znašal nešteto milijonov. Aretiranih je bilo več oseb. Pri njih so našli 5000 angleških funtov in 16.000 dolarjev ter velike vsote v drugih valutah. — K temu se poroča z uradne strani, da se za ta denar zelo 2anima davčno obki-stvo. Bivšima jugoslovanskima komunističnima poslancema Iliji Miltiču in Simi Markoviču, v čiju posesti se je večinoma nahajal zaplenjeni denar, jc davčno oblastvo predpisalo 150 milijonov kron na dohodarini in oddaji premoženja. Hkrati s predpisanjem tega zneska, je davčna administracija ukrenila vse potrebno, da ji ta vsota ne uide. STAVKA GOSTILNIŠKIH USLUŽBENCEV V INNSBRUCKU. Innsbruck, 6. nov. (Izv.) Danes so tukaj začeli stavkati gostilniški uslužbenci. Patrole stavkajočih so korakale po ulicah in demonstrirale pred malimi gostilnami, ki niso bile zaprte. Več lastnikov malih gostiln so pretepli in njihove poslovne prostore poškodovali. Vmes je posegla policija in aretirala več demonstrantov. Množica je nato skušala osvoboditi aretirance. Policija je ponovno morala poseči po gumijastih palicah, da se ohrani pred napadi množice. Šele močan naliv je prepodil demonstrante. Le tako dalje! Brzojavi iz Praše in Beosrada poročajo, da sta Eeneš in PašiČ pristala na ukrepe velike entente slede Madžarske in da se bo vsled tega v najkrajšem času demobiliziralo. S tem se bo zaključil prvi samostalni nastop male entente kot političnega činitelja v srednji Evropi, v katerem je doživela nezaslužen poraz. Stroški mobilizacije so narasli v češkoslovaški republiki na 500 mil. č. kron, naš vojni minister pa je zahteval kredit v znesku 200 mil. dinarjev. Toda poleg gmotne razlike med našimi zahtevami in doseglimi uspehi si moramo predočiti politično dalekoseinost, ki jih bodo imeli samozavestni sklepi velike entente za bodočo zunanjo politiko jugoslovanske in češkoslovaške države. Nastop male entente se je opiral na utemeljene razloge. Madžarska je bila kršila mirovne pogodbe v bistvenih točkah. Hotela je postaviti Habsburžana na svoj kraljevski prestol, vojno silo je bila povečala na dvojni obseg tozadevnih določil trianonske pogodbe in tudi prej je že bila pogazila isto pogodbo v vprašanju Burske. Kljub temu je velika ententa odrekla upravičenim zahtevam male entente. Izkazalo se je, da bo velika ententa še nadalje imela glavno in odločilno besedo v srednji Evropi in na Balkanu. Angleški državnik lord Cecil je s presenetljivo naglico povedal naši in češki državi, da je odškodninska zahteva .neosnovana, ga nas posebej pa je poročal v spodnji zbornici, da so jugoslovanske čete udrle v Albanijo in da po informacijah angleškega zunanjega urada tako postopanje ni utemeljeno. Zato se je ministrski predsednik Pašič moral podvizati in podati angleškemu poslaniku na našem dvoru »zelo pomirljive informacije«. Z drugimi besedami, zapadne velesile so si pridržale izključno pravico urejevati politične zadeve srednje Evrope in Balkana. Mala ententa se ni mogla uveljaviti kot samo-stalen činitelj v zadevah, ki se tičejo neposredno nje same. S takim ravnanjem proti nam se je jasno povedalo, da je Evropa razdeljena na določene interesne sfere, kojih razdelitev ni težko uganiti. Angleška si je že davno pridržala neizčrpna bogastva ruske države, Francija se je za vso bodočnost zarila v nemško gospodarstvo, tretja velesila, Italija, pa si je zasigurala srednjo Evropo in Balkan. Sedaj vemo pri čem smo. Albanske meje se bodo določevale po želji Italije. V srednji Evropi se bo še nadalje podpihovala madžarska predrznost in samozavest in se bo poizkušalo čimprej ojačiti njeno vojaško silo. V zboru zapadnih državnikov nimamo zanesljivega zaščitnika. Zopet enkrat vidimo, kaj bo pomenila za nas Rusija, velika slovanska država na izhodu. Tedaj ne bodo o naši usodi odločevali zapadnoevropski računarji in njihove izkoriščevalne imperijalistične težnje. Le tako dalje ... Te besede veljajo predvsem za Francijo. Te dni se nahaja poljski minister Skirmunt v Pragi. Poročila namigavajo, da skuša prepričati češke državnike o nujnosti zveze med Poljsko, Češkoslovaško in Francijo proti Nemčiji. Ponižno mislimo, da Francija ne bo mogla dolgo računati na naša prijateljstva, ako bo na ta način ščitila naše državljanske interese. Pravkar zaključena madžarsko-habsburška afera nas je v zadostni meri podučila, kakšen varuh misli postati velika ententa slovanskim narodom srednje Evrope, tistim narodom, ki so nepozabno in odločilno pripomogli do njene zmage v svetovni vojni; Zanje pa smo le objekt razdelitve v njihovih interesnih sferah in mala ententa za enkrat ni noben politični činitelj, nego enostavna zbirka medsebojnih defenzivnih pogodb. Le tako dalje! Antanta načeloma odobrila nalo za* htevo 00 odškodnini za mobiiizaciio. Beograd, 6. nov. (Izv.) Na snočnji seji ministrskega sveta je predsednik vlade Nikola Pašič poročal o zunanjem položaju v zvezi z dogodki na Madžarskem. Vlada je dobila obvestilo iz Pariza, da je veleposlaniška konferenca načeloma sklenila, da nam mora Madžarska povrniti stroške za mobi- lizacijo, ni pa določila višino te odškodnine. Kakor vse kaže, bo ta odškodnina zelo neznatna in se ne bo plačala v denarju, nego v železniškem in tehničnem materijalu. —- Nato je ministrski svet votiral nekaj kreditov za prehrano pasivnih krajev in rešil nekatere manjše zadeve. KARLI3TIČNI VODITELJ POLKOV-NIK LEHAR POBEGNIL V MONA-KOVO. Dunaj, 6. nov. (Izv.) »Becsl Magyar Ujsag« javlja, da je karlistični voditelj polkovnik Lehar, brat znanega operetnega skladatelja, pobegnil v Monakovo na Bavarskem, kjer se sedaj skriva. Lehar Je pri Komarnu preplaval Donavo in se potem odpeljal v Prago, kjer se je skrival pri nekem igralcu, odkoder je nekaj dni kasnele odpotoval v Mo-nakovo. Mlchčl ZevaccK :, .NOSTRADAMUS." ; Majlua sobica.., Postelja, mizica, par stolov. Skrito zavetje, kakršnih je bil j mnogo po hišah tistih dni, ko nisi bil nikoli varen, da te ne napadejo verski ali politični sovražniki. V postelji je ležal mlad mož in spaval mirno spanje. Gospa brez imena je Pristopila... Marija Croixmartska se je sklonila k Royalu de Beaure-Versu. yi. k Prekleto ime. Gledala ga je z globoko, nežno simpatijo in nepopisno ganjenostjo y očeh. »Morda mi je zato tako čudno pri srcu, ker me je rešil tisto uoč,« si je dejala na tihem. »Ali pa zato, ker sem tudi j a v. njemu otela življenje. Ubogi fant'...« r Tako si je izkušala razložiti simpatijo, ki jo je prevzemala čedalje bolj. Mati se je sklanjala nad svojim sinom in se vpraševala, zakaj jo navdaja ljubezen do tega neznanca, zakaj mu tako goreče želi vsega do-in zakaj se plaši spričo. ki jo čita na njegovem lepem obrazu, razoranem po mučnih snih. Marija Croixmartska je opazovala mladega tujca z nemirom, ki jo je presenečal. Mislila je, da je zgolj sočutje do ranjenca. Toda odkod je prihajala čedalje večja tesnoba, s katero je sledila črtam na njegovem obličju? Vzela je svečo, ki je gorela na mizi, ter posvetila Royalu v obraz. Zakaj? Česa je iskala? Ničesar. Ni si bila v svesti čudne radovednosti, ki ji je narekovala njeno početje. Mladi mož se je zdajci nestrpno zgenil. »Luč mu nagaja,« je zamrmrala Marija. »Ubožček!...« Neizrekljiva miloba se je polastila njenega srca. Čutila je, kako drhti po vsem telesu... Postavila je svečo daleč od postelje, tako da luč ni mogla sijati mlademu možu v lice. In tudi sama je sedla daleč preč, upira-je oči v ta obraz, ki je zdaj tonil v polumraku. Gledala ga je dolgo časa, s tako napeto pozornostjo, da se je zdajci naredila pred njenimi očmi megla. V tej meglLse je ranjenčevo lice izpremenilo; Smehljaj mu je zaigral na ustnicah. Zdelo se je, da odpira .odi... To ni bil Beaureversov pogled! To ni bil njegov smehljaj!... Marija Croixmartska je planila kvišku, vsa prestrašena, vsa zasopla.., Toda megla se je razletela... Obraz je postal spet to, kar je bil: obraz Royala de Beaureversa •,. obraz neznanca.., Toda Marija je trepetala še vedno. Kakor iz uma je šepnila sama pri sebi: »Mislila sem... o, n blaznost! Blodnja mojih ubogih, zbeganih možganov! ... Mislila sem, da leži tu.,. na postelji... Renaud! •..« Ure so minevale. Zdanilo se je. Marija je ostala pri Royalu. Trudno-sti ni čutila, saj je bila vajena dolgih, neprespanih hoči. In še vedno Je goreče motrila ta lepi, mladi obraz s smelim In žlahtnim obrisom. Borila se je s prividom, ki ji je slepil oči. In prikazen je zmagovala. Zakaj Marija, ki jo je zavrnila že stoinstokrat, je mahoma vstala; drhtč je stopila k ležišču in zamrmrala: »Naj rečem in storim kar hočem, ne morem se upirati čudni resnici... Ta mladi mož... ta neznanec •.. je podoben... da, čudno se zdi, a vendar... moj varovanec je podoben Renaudui...« In zdajci jo je popadla domišljija s vso svojo prepričevalno silo. Trepet ji je stresel telo, mraz ji je segel v srce, njeno čelo je zažarelo, oči so se ji razširile... odrevenela je pred Royalovo posteljo •., »Ali si ti, Renaud?« je vprašala. Govorila je s tistim sanjskim glasom kakor v minuti, ko jo je zazibal Renaud v magnetsko spanje. Tedaj pa je Royal de Beaurevers odprl oči. Okameneli obraz, ki se je sklanjal čezenj, zrenlce, ki v svoji zamaknjenosti niso videle ničesar in so se vendar upirale vanj, in glas, ki ni bil podoben nobenemu izmed vseh človeških glasov, kar jih je katerikrat slišal — vse to je navdalo mladeniča s silnim, začudenjem, ki mu ni manjkalo ne groze ne sočutja. Ležal je nepremično, pritezaje sapo nase in upi-raje oči v neznanko. Marija pa je govorila počasi, kakor tipaje: »Zares si ti, preljubi moj?... Vendar si me slišal? Oh, kako sem te klicala! Koliko sem prejokala! Veš li to? Si li štel noči, ki sem jih prečula, obujaje, v duši tvoj ljubljeni obraz? Renaud, Renaud, mari se nikoli ni oglasilo v tebi usmiljenje do tvoje žene ? ... Poslušaj: resnica je! Tisto, kar je bilo zapisano, je resnica! Ime mi je JVlarlk! de CroUmartlf »Marija de Croixmart!« je zamolklo ponovil Royal de Beaurevers-Strašna legenda, ki so jo bili spletli okrog tega imena, je zdajci vstala pred njegovo dušo. Spomnil se je razgovora med Trinquemaillem. Corpodibalom, Strapafarjem in Bou-racanom, ki ga je poslušala v klet! velike profosije. Spomnil se je svojega ogorčenja in svoje zaobljube, da hoče kaznovati Marijo Croixmartsko, kjerkoli Jo dobi! . . . Beaurevers Je vztrepetal In skrčil pesti. »Res je ona? . . . Ce Je — tako mi vseh hudičev « »Renaud,« je povzela Marija. »Usmili se, Renaud, ne odvrni se od mene. Saj vidiš. Vse priznam. Hči velikega sodnika sem. Ime, ki ga nosim, je prekleto: Marija Croixmart-ska ... •« »Tristo satanov!« je zarjul Roya) de Beaurevers. »Ona je!« Marija se je bila zrušila na kolena. Ihtela je. Plakala je kakor takrat, na pragu Sv. Germana Auxerrslcega, ko je klečala pred svojim Renaudom in ga prosila milosti. Njen plač je bil poln brezmejne žalosti. Še kamen bi bil moral vztrepetati od sočutja . . • (JDalje prihodnjič.) "Stran S. j/mmmrnmmmmmmmmmm Socijalizacija demokratske stranke. Metamorfoze niso v priroclnera in družabnem svetu nič izvanrednega. V posebni meri velja to pravilo za stranke, ki so se pojavile na naši državni in politični- pozornici. Metamorfoza, oziroma razvoj strankarske organiza-5ije in ideologije bi bil zanimiv predmet socijološke študije. Vendar moramo s Socijalizacijo demokratske stranke, ki se je izvršila na prošlem kongresu v Beogradu, misliti nekaj bolj enostavnega, ki bo še nadalje ostalo v intimnem soglasju z dosedanjo zaščito velekapitala s pomočjo državne oblasti in policije in protidržavnega sumničenja in protidržavnega stigmatiziranja strankarskih nasprotnikov. Gre pač zato, da stranka, ki ima pfe-cej masla na svojem temenu, od časa do časa zasvira spokojno uspavanko, v ostalem pa nadaljuje dosedanji boj za kapitalistične cilje. Ker pa samo »Jutro« sporoča to metamorfozo v et, zakaj bi tudi mi ne pomagali razširiti kongresne sklepe o izpremembi dosedanje politike tlačenja delavskih pokretov v Jugoslaviji. Z drugimi besedami, stranka se bo socijalizirala in odslej oprla na malega kmeta, obrtnika in delavca. Cujmo izvajanje lista samega: »Demokratski križarji« so sklenili v Beogradu, da bo bodoče delo demokratske stranke moralo omogočiti duševnemu in fizičnemu delavcu, da se bo v njej »počutil domačega in zaščitenega«. Ze danes hoče stranka izpre-meniti program tako, da ne »polaga važnost samo na blagostanje malega kmeta, obrtnika, temveč, da ne pozabi tudi na blagostanje — delavca«. Nadalje je demokratski zbor v Beogradu spoznal, da je »vprašanje delav-jca in uradništva najvažnejše državno in narodno vprašanje« in končno uvidel, da je' »zadovoljost delavca ena najboljših garancij za mir in blago-' mje v državi«. Naše Uvedbe so avtentične, poglejmo še, kaj je z resnostjo takih izjav. ,V istem članku »Jutra« nahajamo namreč stavke, ki dovoljno jasno kažejo izhod iz miselnega vozla socijali-zirane kapitalistične stranke. Demokratski državniki velevajo, da se delavstvo mora odreči »teženj razrednega boja in da začno strogo ločiti svojo strokovno organizacijo od politike.« Edina rešitev proletarijata v Jugoslaviji leži v njega pokornosti demokratski stranki. Kajti poslednja ima pripravljene debele zbornike socialnopolitične zakonodaje. In najvišji cilj dem. stranke in po njej zaščitenega proletarijata mora biti složno delo vseh stanov. Sedaj približno vemo, kako si demokrati zamišljajo razvoj socijalnega vprašanja in borbo za blagostanje sikih slojev jugoslovanskega naroda, clavstvo, uradništvo, in malo kmet-1 stvo bi moralo biti tiho, ne smelo bi se ganiti, kaj šele združiti na temelju skupnih interesov. Pohlevno naj dela in gara, dokler se socijalni ministri usmilijo njihovega bednega stanja in se jim bo zahotelo sestavljati zbornike socijalnopolitične zakonodaje. Demokratski pisec predpostavlja naivnost čitateljev, da ne vedo, da je vsebina in Obseg tudi zakonodaje na socijalnem področju le izraz političnih tendenc in politične moči, ki delujejo v posameznih državah in družbah. Ce v eni družbi ali v enem narodu ni mogočne stranke, ki zastopa zahteve ekonomsko zapostavljenega človeka, tedaj bo tudi socijalna zakonodaja prazna. Vemo, da so posamezni paberki socijal-no-politipne zakonodaje, ki jih stranka velekapitala, bank in velikega trgovstva daje od sebe, le koncesije, s katerimi skuša slepiti javno mnenje in Ivan Zorec: Med Srbi. (Nadaljevanje.) »Tudi 'jaz ne vem,« sem odgovoril. »Vem samo to, da je slovenski jezik bogat in mu ni treba loviti izrazov. Lovijo jih samo ljudje, ki bi radi ujeli kaj drugega in ki so izgubili svoje slovenstvo. Ali teh ni dosti in so najslabši med nami.« Oče Sebastijan bi bil končno rad vedel, ali je res, da so slovenski klerikalci nasprotniki državnega edinstva. »Na Slovenskem sem o tem večkrat Slišal,« se je nasmehnil podpolkovnik, »ali opazil nisem ničesar, kar bi moglo potrditi to obdolžitev.« »Tisto govorjenje je zlagano in pretirano,« sem mu pritegnil. »Ce so kaka nesoglasja, sta jih zakrivila slaba uprava in korumpirana politika. Slovenski narod in srbski narod nista kriva, da je tako,' kakor je: oba sta bila osleparjena, brezvestne pijavke gulijo in ujedajo oba. y vsej Sloveniji pa ne najdete niti enega, ki sploh mislil o kaki razdružitvi. Kar se je ponesrečilo Ljudevitu Posavskemu, se je posrečilo Petru Karadžor-jdževiču! Vsi vemo, da je naše narodno iivljenje mogoče le, če smo'vsi skupaj in da je zato državna skupnost potreb-j| in nujna. Sleherni Slovenec tudi ve, loviti nevedne kaline na limanice. — Kakšen bi bil sedanji socijalni, gospodarski in kulturni položaj delavstva v Evropi, da ni proletarijat iz sebe, z nadčloveškimi žrtvami, z veličastnimi merami idealizma in borbe za ideali čistega, višjega, popolnejšega človeštva v teku skoro enega stoletja organiziral nižinske sloje narodov, razplamtel njihove duše s socijalnim idealom, z naukom o kapitalističnem izkoriščanju ! Literatura o socijalizmu spada med najsvetlejše dokumente, ki jih je kedaj sestavila kaka plast ali razred kot opravičilo za svoje gospodarsko, socijalno in kulturno vstajenje. Ta viharni polet najnižjih slojev proti višinam življenja je tisto, kar je občudoval ranjki Dermota in kar je tvorilo njegovo pravo, čisto nacijonal-no stališče, ker je skušalo večino naroda, ki je proletarska, dvigniti na površje kot ustvarjajočo edinico narodnega življenja. Kadar bo razredna organizacija in boj jugoslovanskega proletarijata izvojeval močnejše politične uspehe, kot jih more izkazati danes, ko je uničen in poteptan po dejanjih demokratskih ministrov, tedaj bo socijalna zakonodaja očitovala drugačno varstvo interesov in blagostanja delavstva, kot pa miloščina gosp. Kukovca. Demokratski pisec zagovarja slogo vseh stanov. Kako pa naj bo sloga vseh stanov pametna . deviza, kadar izhaja socijalna beda predvsem iz kapitalističnega izkoriščanja delavnih in produktivnih slojev po kapitalu in bankah. Kadar bo demokratska stranka za odpravo mezdnega razmerja med delom in izdelkom, kadar bo zagovarjala odpravo kapitalističnega zajedal-ca med delom in vrednostjo dela in bo vsled tega resno pripravljala zadrtiž-niški in kolektivistični sestav družbe in delovnega razmerja, tedaj bodo njene besede in izreki sklep, ki ga bomo z veseljem pozdravljali. Za enkrat je to golo besedičenje in političen trik, ki pa predpostavlja naivno vero v nespouobnost delavstva in uradništva razločevati besede demokratske stranke od njenih dejanj. Velika je niena nainost, ko se osmeli javno pisati, da hoče postati zaščitnica delavskega razreda. Loyd Georg o irskem vprašanju. Konferenca angleške vlade s sinfaj-novci ne kaže posebnega napredka. Irci so večinoma odločni republikanci ter stremijo za popolnoma neodvisno irsko državo. 31. oktobra je govoril angleški premijer pred spodnjo zbornico o tem vprašanju. Zdi se, da je hotel s svojim govorom še enkrat opozoriti Irce na možnost sporazuma, ter obvestiti angleško javnost na usodne posledice, ki lahko nastanejo za angleško državo, če pride do razkola. Uoyd Georg je izvajal med drugim: Spodnja zbornica mora ali svojim posredovalcem zaupati ali pa jih nadomestiti. Ako se naj sploh konferenca vrši, potem jo je treba voditi z ljudmi, ki v trenutku govorijo v imenu večine irskega ljudstva. Prizna, da so vsi sin-fajnovci republikanci, ki zametujejo avtoriteto krone. Toda če Anglija ne razpravlja z njimi, ni sploh nikogar, s komer bi vodili razgovore. Ako bi se pogajanja prekinila, bi bilo prvo, kar mora vlada storiti, da pomnoži bojne sile krone. Izkušnje v južnoafriški vojni so učile, da je bilo treba poslati v / Afriko velikanske vojne sile, ki so bile kos guerilski vojni. Vesel bi bil, če bi mogel zbornici povedati, da je bratski narod, ki je pomagal stvarjati Anglijo, sklenil končati .stoletno borbo. Noče zakrivati, da bi mogel morda sporočiti da bi nas sosedje kmalu raztrgali, če ne bi bili v zvezi, v kakršni smo. In kdo bi verjel, da klerikalci tega ne vedo?« »Jasno, jasno!« so pritrdili vsi. Po kosilu smo šli v knjižnico, da bi pili čfno kavo. Knjižnica ni bila velika. Moja bi bila skoraj večja, čeprav je ni dosti. Knjige so bile večjidel samo obredne in glagolsko pisane, kakor bi nekaj starih molitvenikov in starih mašnih knjig na-mašil po policah. Znanstvene ali leposlovne knjige nisem videl nobene. Med njimi je bilo dosti prav starih knjig, pisanih z roko na gori' Athos in nekje ob Črnem morju. Neka knjiga evangelijev je bila posehno lepa. Imela je tri srebrne zaponke s srebrnimi ključavnicami, silno debele platnice so bile okovane s pravim srebrom, papir je bil pergament, začetne črke so bile vsaka zase čudovit umetijiški izdelek. V sosednji sobi so bili stari cerkveni parainenti iz težke svile, atlasa in ne vem, iz kakšnega blaga še. Odtod sva šla še po vsem samostanu. Videl sem precej starih slik, nekaj je bilo zelo potrebno veščega popravljavca. Slike so bile umetnine starih italijanskih mojstrov. Hodila sva po dolgih, širokih hodnikih, pod smelimi arkadami in po vseh samostanskih prostorih strašno novico, da ni mogoče doseči sporazuma brez nevarnosti in sramote. Ako naj bi bila varnost Anglije ogrožena, če krona ne bo priznala, britska država okrnjena in naj bi se Irska spremenila v tujo državo, če naj bi bilo v angleškem najobčutljivejšcm boku prosta, da bi nasprotniki Anglije sklepali dogovore, ki naj bi uničevali angleško trgovino, ne da bi Velika Britanija imela pravico, da uporablja irsko obrežje v svojo korist, če bi se vstrajalo na zahtevah, ki bi pomenile meščansko vojno med protestanti in katoliki, potem bi Anglija prenesla žrtve, da se taka nezgoda odvrne. Zbornica je izrekla Lloyd Georgu zaupnico s 439 glasovi proti 43 glasovom unijonistov, ki so sploh proti vsakemu sporazumu. Sedaj ima Lloyd Georg prosto roko, da izvede vsaj temeljni sporazum s siniajnovci. Madžarske osebnosti. (Dalje.) 3. Grof Julij Andrassy. Kot grof, kot Julij in kot Andrassy je bil rojen in to je zapečatilo njegovo usodo. Julij Andrassy monarhije, ki je bil zmožen politik, se je spačil v svojem sinu v groteskno podobo. V vsakem slučaju pa je Andrassy edini »mirovni« politik med tistim, ki so trenutno na površju. Z eno besedo, že dolgo uganja politiko. Je tast grofa Mihaela Karolyja in je bil včasih tudi njegov bojni tovariš, t j. pred revolucijo. Bil je med zmernimi opozicijonalci (kojih nijansa se je seveda od slučaja do slučaja menjala) — in ustanovil je pod imenom »Andrassyjeva stranka« polit, stranko. Ta stranka je imela edini program: napraviti namreč Andrassya za zunanjega ministra. To je bil tedaj program stranke, nikakor ne preneznatne časopisne organizacije in predvsem Andrassya samega, ki morda tudi ni imel drugega cilja, nobene druge želje v svojem življenju, kakor da bi prišel v schon-brunsko stanovanje zunanjega ministra, kjer je nekoč stanoval njegov oče. * Lep cilj, tega ni mogoče tajiti. 40 let je minulo v tem vztrajnein, smo-trenem borenju in sanje so postale hipoma resnica: Andrassy je bil imenovan. Bil je zunanji minister — polnih štiriindvajsetih ur. Potem se je vse zrušilo, monarhija je razpadla, kralj je bežal, revolucija je izbruhnila — in Andrassy ni, imel več čaša, da bi prišel v grad Schčn-brunn. Andrassy tedaj še vedno ni izčrpal svojega programa. Težko je, kaj takega govoriti za sedemletnim politikom. Selitev se še ni izvršila. Zato se splača tudi za starega gospoda sedemdesetih let, da se pusti pretresati na utrudljivi poti Šopronj— Budimpešta. Občinski tajniki in uradniki. v Par tozadevnih člankov, ki sem jih bral zadnje čase v dnevniku Jugoslaviji, mi daje povod, da spregovorim tudi jaz kot magistratni uradnik par besedi o tej stvari. Predvsem moram povdariti, da sem na celi stvari popolnoma neint?resiran in se ne potegujem niti za svoje, še manj pa za koristi kakega svojega sorodnika. Podati hočem toraj svoje mnenje izključno le v korist onih, ki kličejo po odpomoči, a kličejo v napačno stran. Ali menite tovariši, da bodo dosegli Vaši dosedanji članki, priobčeni v S čim se samostanci ukvarjajo? Ali z znanostjo, umetnostjo? Ne. Imajo precej polja, dosti zelo rodovitnih vinogradov in nekaj sto drobnice. Vsak samostanec ima svoje opravilo. Koliko je samostancev? Število je nestalno. V samostanu jih je malo. Deset; tudi več, ali manj. Zakaj dosti sobratov je zunaj na župnijah, ker manjka svetnih svečenikov. Vsi so-bratje se vrstijo v župnijskih službah. Odkod dobijo naraščaj? Zdaj imajo v samostanu štiri »dijake«; To so preprosti dečaki, ki se šele v samostanu naučijo branja in pisanja. Potlej jih pošljejo v bogoslovsko šolo, da se »zapopijo«. Koliko izobrazbo dosežejo tam? Naučijo se liturgike. Druge izobrazbe ne dobijo dosti. Malo več ko nič. Zdaj sem razumel revščino v knjižnici. Počasi sva obredla ves samostan. Tudi cerkev sva pogledala. Bila je kakor vse pravoslavne cerkve, kolikor sem jih videl do zdaj: preprosta in mračna, vsa v narodnih trobojnicah. Samo slike so bile malo večje. Na vrtu je odprl vrata v mali cerkveni prizidek. V nizkem prostoru je stal bel sarkofag, nič drugega. Kdo? dnevniku Jugoslaviji, uspeh, ki si ga želite? —■ Težko, ali bolje rečeno ne! Članki brez podpisov, brez jasnega naslova onega tovariša,' ki se hoče prostovoljno žrtvovati temu ogromnemu in nehvaležnemu "delu ter prevzeti vsaj začasno vodstvo zamišljene stanovske organizacije, so po mojem mnenju zgrešili svoj cilj. Čemu se je treba skrivati pod začetnice in psevdomine; ako hočete delati?! Sramuje in boji naj se oni, kateremu' delo smrdi; a oni, ki je čist in želi dela, naj stopi jasno in odločno na dan, da boječi stanovski tovariši zvedo s kom imajo opraviti ter tudi sami zgube bojazen in stopijo odločno na plan. Za Boga, tega jim vendar nihče ne more zameriti, če si osnujejo lastno stanovsko organizacijo, saj so danes organizirane že vse plasti ljudstva. In dolžnost organizacije bo, da izdela pragmatiko za občinske tajnike in ostalo občinsko uslužbenstvo ter skuša to pragmatiko uveljaviti pri vseh županstvih, kar bi se po mojem mnenju dalo gladko izvršiti potom županskih zvez, ki zadnje čase vstajajo k življenju, in potom vlade. Toraj je treba predvsem spraviti vse prizadete ljudi skupaj in stvoriti organizacijo. Do tega pa ne bo prišlo, ako se ne bo nihče upal na dam Da bi jaz ne bil tako preobložen z raznimi društvenimi posli, ponudil bi se, dasirano neinteresiran, s svojim naslovom, da bi se mi tovariši prijavili. In kakorbitro bi mi dospelo vsaj petero prijav, povabil bi tovariše, da izdelamo pravila zamišljene organizacije in takoj potom okrožnic opozorimo vse prizadete k prijavi in za tem skličemo ustani občni zbor. Tako bi storil jaz in ta nasvet priporočam tudi neznanim tovarišem predčlankarjem; zakaj samo skrivnostni apeli in vzdihi v enem dnevniku ne morejo roditi zaže-ljenega vspeha. Pomisliti moramo, da je na stotine tovarišev, ki so različnega političnega naziranja, in zopet na stotine onih, ki časopisa sploh nq dobe v roko. Pri tem bi opozoril še na nekaj, kar mi v omenjenih predčlankih ne ugaja. Ono bedasto prerekanje namreč glede študij in pa vpokojencev. Ta način za-frkačije mi nikakor ne dopade. Znano je, da je velika večina občinskih tajnikov in uradnikov takih, ki posedujejo samo ljudskošolsko izobrazbo in le malo jih je, ki imajo tudi par razredov srednjih ali tem sorodnili šol, a one z absolvirano srednjo šolo bi lahko Sešteli na prste. Zakaj toraj vzbujati prepir in nezadovoljstvo?! Dejstvo je, da so oni kot drugi občinski tajniki in uradniki, da imajo vršiti ono kot drugi slične posle, in da pride prvim kot'drugim slaba v njihovem življenju. .Vsi kličejo po odpomoči, vsi žele organizacije, ki bi ščitila njihove interese. S tem je treba račnrtiti in nikakor ne vzbujati suninie, da bi se enega ali drugega preziralo. Pragmatika, oziroma ■ predpisi,, ki jih skušate uveljaviti za občinske uradnike, nikakor ne smejo biti mišljeni tako, da bi bili uradniki, ki že sedaj delujejeo kot taki v občinskih pisarnah, prikrajšani pri svojih prejemekih in napredovanju. Predpisi morajo biti veljavni le za one, ki bodo šele vstopili v občinsko službo ko bo pragmatika sprejeta. One pa, ki že danes službujejo, se mora uvrstiti v tisto kategorijo in tisti razred, ki jim po njih zmožnosti in službeneih letih pripada. — Konečno pa tudi vse občine ne potrebujejo maturantov in tudi ne bi mogle kriti izdatkov plače, ki bi po pragmatiki pripadala tozadevnim tajnikom in uradnikom. Ttreba bo razdeliti županstva v tem oziru na več kategorij in sistemizirali le službena mesta, katera bodo lahko zmagovala. Istotako pa se bo lahko potem delilo tudi občinsko uslužbenstvo po svoji zmožnosti in izbornosti. — Povem pa naprej, da je Patrijarh ali neki vladika. Beležko o tistem za samostan neki zelo zaslužnem možu sem izgubil. Prešle so mi tudi vse beležke s točnejšimi podatki o samostanu., Zato ne morem navajati podrobnosti. Tudi v klet sva prišla. Razočaranje. Tisti možje res nimajo pojma, kakšna menda mora biti samostanska klet! Sodov je res cela vrsta, ampak vsak ima votel glas! Samo v dveh manjših sodih je bilo še vino, vse drugo so samostanci prodali ali pa razdali. Za božji čas, kaj sami ne pijo? Pijo, kadar imajq goste; drugače pijo večjidel samo vodo. Kesneje mi je pop Ilija povedal, da je to res. Ne, dobri očetje, z vami ni nič. Knjig nimčitc, pijete vodo, kot skoraj stradajoči popi župnikujete po revnih vaseh in morate živeti v silno strogem celibatu. In kaj je pop brez dobre, lepe in mlade popadije, ki mu krasi dom in rodi zdraj ve junake, kakor bi rekel pop Ilija? Kif-ha in gospodinji vam cerkovnik ali kak siromašen deček, če in kakor zna. Največkrat pa si morate kuhati, šivati in črati sami in morate živeti kakor sveti Alojzij!... Ne, z njimi res ni nič. Včasih je bil samostan moj ideal; Ideal zaradi samote in miru in zaradi treba storiti organizacijo občinskega uslužbenstvo in ne samo organizacij« občinskih tajnikov in uradnikov, ki služijo istega gospodarja, naj bodo tudi enotno organizirani v skupni organizaciji. Prezreti se-torej ne sme občinskih slug in raznih biričev in čuvajev, tudi te se mora pritegniti k zamišljeni organizaciji in tudi za te je treba enotne pragmatike in predpisov. Kajti v slogi je moč in demokratizem ne pozna starega preziranja in omalovaževanja nižjih. Da se dotaknem še vprašanja vpokojencev, — ki silijo v občinske službe. Nečloveško se mi zdi zapirati vrata tem prepotrebnim revežem, v današnjih krutih razmerah. Ali ste res toliko naivni, da mislite, da se bo vpokojenec, ki lahko shaja s svojo pokojnino in premoženjem, rinil na stara leta v občinske pisarne. Mogoče je en ali drug res tak, a večina njih išče tega zaslužka s solznimi očmi. le vsled tega, ker mu obupne življenske razmere ne dopuščajo, da bi v miru in pokoju preživel zadnje dni svojega življenja. Koliko je teh siromakov s kopico nedeoraslih, šoloobveznih otrok, za katere morajo skrbeti v današnjih težkih časih! Kako naj revež s svojo škandalozno pokojnino vzdržuje svojega sina ali hčerko, ki jo ima v mestnih šolah? In kaj naj stori, če ima dva, tri? — Tovariši, bodite prizanesljivi tudi v besedah, zakaj kdo ve, kaj čaka nas?! Verjemite mi, kakor hitro bi imel vpokojenec toliko sredstev, da bi lahko shajal s pokojnino, ne bi se potegoval za nobeno službo in bi raje v miru in pokoju uživaJ sad svojega dolgoletnega garanja. Naposled naj se dotaknem še v zadnjem članku izražene želje, naj bi se za organizacijo občinskih tajnikov in uradnikov zavzeli predvsem magistratni uradniki, kateri naj bi tudi prevzeli vodstvo te organizacije. Ta želja je sicer po mojem mnenju opravičljiva, vendar pa težko izvršljiva. Da bi se mogli neinte-resirani ljudje kdaj trajno in z vnemo zavzemati za koristi interesirancev, se mi zdi malo verjetno. To tem manj, ker poznam razmerje, ki vlada med magl-stratnim uradništvom. Magistratno uradništvo je nekaka država v državi. Ono opravlja po večini tudi posle okrajnega glavarstva ter ima lastno pragmatiko, ne oziraje se na pragmatiko državnih uradnikov. Večino referatov vodijo juristi, ki se prav gotovo ne bodo spuščali v zamišljeno organizacijo občinskih tajnikov in uradnikov. Ravno tako je z drugo močno in važno skupino magi-stratnih uradnikov, to so magistratni računski uradniki, ki istotako nimajo skoraj ničesar skupnega s podeželn. občinskimi uradniki. Edina panoga magistralnih uslužbencev, ki bi prišla v omenjenem slučaju sploh v poštev, je skupina magistratnih pisarniških uradnikov — in pa skupina pomožnega magistralnega uslužbenstva. A tudi ti dve skupini sta po službeni pragmatiki skoraj tako daleč pred podeželskim občmskim usluž-benstvom, da ga to še dolgo, dolgo ne bo došlo, in da se toraj tudi imenovani skupini gotovo ne bodeta posebno inte-resirali za razvoj zamišljene organizacije. Treba je torej, da se tovariši z dežele ne zanašajo na neinteresirano magistratno uradništvo, ampak se sami z vnemo lotijo dela, katero bo sicer ogromno in težko, a potrebno in izvedljivo. Taka organizacija državnih kot magistratnih uslužbencev jim bo gotovo radevolje šla na roko s pojasnili in navodili, a da bi ena teh vzela izpeljavo in vodstvo njlhovee organizacije v svoje roke, o tem dvomim. Janko Mojan. Pridobivali« note naročnike! ———————————— samostanskih knjižnic. A ko sem videl, kako žive trapisti, kako samo molijo in trdo in preveč delajo in se trpinčijo; ko sem videl kako revna je njih knjižnica in sem zdaj videl še pravoslavne »ka-ludjcre«, hvalim Boga, da se nisem po-samostanil in »zapppil«, čeprav mi je ostalo malo upanja, da bi se kdaj v nebesa zrinil. Čudno pa je, da so vsi samostanci tako veseli ir zadovoljni ljudje. Temle lasatim in bradatim »kaludje-roin« je največji praznik, kadar dobijo goste. Kar pustijo te več ne izpod strehe. Ampak podpolkovnik in stotnik sta se jim iztrgala, nas pa so obdržali. Sredi noči smo prišli domov. Drugi dan sem jemal slovo pri prijateljih, ki sem jim bil brat in gost tiste lepe', nepozabne, dni. Kar hude mi je bilo po njih. * * * Taki so bili Srbi v tistem kotu, ki se dotika Dalmacije, Liko in Bosne. Srbov v Srbiji ne poznam dosti. Vem samo, da so še dosti bolji, če je to sploh mogoče. Ce boru količkaj bolj zdrav, bom dri. i,o leto oldežel Srbijo. Posebno me kliče domovina Kraljeviča Marka. (Konec.) Btrsrt š. mm,. .... G6spHdarsf¥o. Kaj se je vse prodalo s praškega Velesejma v inozemstvo. O mednarodni važnosti praškega velesejma pove največ razno blago, ki je bilo prodano v inozemstvo. Jugoslavija je ku-P|la: Tekstilne in oblačilne izdelke, usnje* obutev, športne potrebščine, kovinsko robo, elektrotehnične potrebščine, galanterijo, steklo, porcelan, kemikalije ter predmete umetalne obrti. "•Madžari so peljali domov: Tekstilne izdelke, konfekcije, kovinske Predmete, usnjate izdelke, steklo, porcelan, galanterijo, športne potrebščine. — Avstralija sl je nabavila elektrotehnične stroje. — H o 1 a n d -*ka je pokupila: Konfekcijo, tekstilne •n usnjate Izdelke, steklo, porcelan, pa-Plf* kemikalije, kovinaste predmete in «rače. — V Poljsko je šlo sosebno: Papir, usnje, konfekcije, steklo, porce-'an, kovinasta roba in tkanine. — V Ameriko so odpeljali: Konfekcije, tekstilne In usnjate izdelke, papir in tonietatno-obrtne predmete. — F r a n -Cozje so nakupili: Usnjate izdelke, •teklo, porcelan, tekstilne in kovinaste Izdelke, zlato, srebro, papir umetalno-°brtne Izdelke, igrače. — Avstrija *1 Je omislila: Tekstilne Izdelke, steklo, Porcelan in usnjate Izdelke. — An-tležu Je bilo najbolj po Volji: Steklo, Porcelan, leseni izdelki, kovinasti Predmeti, galanterija, tekstilna roba ter igrače. — Bolgari so nakupili: Tek-»tilne Izdelke, kovinaste predmete, •teklo, porcelan, papir, galanterijo in »delke umetalne obrti. — V Švico •o ili: Tekstilni izdelki, steklo, porce-‘*n, galanterijo, konfekcija, papir in •vinčnikl. — Švedska je nakupila: Steklo, porcelan, igrače in umetalne Obrtne izdelke. — Danci so si omilili: Usnjate izdelke, tkanine, papir in Jvinčnike. — Norveški so bile najbolj všeč: Salame, gnjati, konserve. — v Belgijo so eksportirall: Lesene «delke, steklo, porcelan, igrače. — Lah si je nabavil: Oodala, steklo, porcelan, tkanine, galanterijo in razne •troje. — Nemci iz rajha so nakupili: Steklo, porcelan, srebrne in zlate predmete. — Grki so si nabavili: Galanterijo, steklo, porcelan in živila. — V tialjnjo Indijo so odpeljali: Kovinaste l2delke, steklo, porcelan. — V Egi-P«t je šla sosebno: Galanterija ter ko- vinasti izdelki. — Na Rusko: Konfekcije. — Na Turško: Galanterija. — V Brazilijo so eksportirali: Lesene izdelke. — V Maroko: ^kamne. — V Tunis pa: Elektrotehnične aparate. — Iz navedenega je videti, kako bogata je češkoslovaška država glede svoje industrije. Lahko se trdi, da zavzema glede obrti eno prvih mest med vsemi kulturnimi narodi na svetu. + Poljske finance. Odločnost, s katero se je oprijel minister Mihalski svoje naloge za izboljšanje državnih financ, je našla v poljski javnosti ter v političnih krogih mnogo priznanja. S splošnim odobravanjem je vzelo poljsko prebivalstvo v vednost poročilo 0 dalekosežni omejitvi državnih uradov. Obsežni in okorni birokratični aparat je že dolgo bodel v oči poljsko javnost. Mihalski je pričel na najvišjem mestu. Odpraviti namerava 6 ministrstev, oziroma se bode spojilo po več ministrstev v eno. Poštno in brzojavno ministrstvo bo spojeno s trgovinskim ministrstvom. Odpravil bo več poslaništev v inozemstvu. Kar je vzel Mihalski državno krmilo v svoje roke, se je začela poljska marka dvigati. Dviganje marke je bilo opaziti že čez dva dneva po razglasu njegovega programa v državni zbornici. In od tistega časa gre poljska marka stalno navzgor. Tako na primer dolar, ki je plačal 29. septembra 6990 mark, je veljal 13. oktobra samo še 3650 poljskih mark. In v istem razmerju je poskočila poljska marka tudi na inozemskih borzah, To veselo dviganje poljske marke je vsekako zasluga ministra Mihalskega ter posledica njegove trdne volje, izboljšati poljske finance. V načrtu ima tudi zakon glede davka od imetja, kar bo neslo državni blagajnici od 80 do 100 milijard in tako bo prenehalo tiskanje državnih bankovcev na srečo poljske republike. -f Kolinska tvornica za kavine primesi, trgovinsko delniško podjetje, je imela 27. m. m. polno sejo, katere se je udeležilo 75 delničarjev, ki so zastopali 9,847.600 čs. kron delniške glavnice. Cisti dobiček iz minulega leta znaša 2,758.617 čs. kron 25 vin. Na seji se je sklenilo izplačati dividendo na delnico A 40 čs. kron ter na delnico B 20 čs. kron. navzočnost sama pri poroki pa ne zadostuje. Nastane vprašanje če je bil prvi zakon veljaven. V svrho natančnejših pojasnil je odredilo sodišče še nadaljne poizvedbe in dokaze. — Pretep. Na Olševku sta se sprla in stepla Jakob Klemenc in France Zaberzov-nik. Med pretepom je potegnil Klemenc nož, napadel Zabrezovnika in ga težko poškodoval. — Prijatelj kokoši. V Dobrovi le vkra-del neznan prijatelj kokoši posestniku Francu Tomcu 16 kokoši. Ljubljana. *■ Češkoslovaško - jugoslovanska Uga. Prlglase za pristop k »Ceškoslovaški-jugo-slovanski ligi« spreiema uredništvo »Jugoslavije«. = Izobraževalno društvo »Bratstvo« v Ljubllanl vabi redne, podporne In ustanovne člane na redni občni zbor, ki bode v soboto dne 12. novembra t. 1. ob 8. url popoldne v društvenem lokalu »Zlatorog« s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor in poročilo predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo odsekov. 5. Volitev osrednjega odbora. 6. Slučajnosti. K točni in obilni udeležbi vabi odbor. = Muzika Dravske divizije. Pri simfoničnem koncertu 10. t. m. nastopi virtuoz na gosli g. Anton Rieck, ki bo sviral Mendelssohnov violinski koncert s spremljeva-njem orkestra. — Vstopnice za koncert se dobe v trafiki Prešernova ulica. = Kal le z našim drobižem? V Ljubljani imamo še vedno ljudi, ki nočejo sprejemati našega drobiža, tako parske kot vinarske komade. Pripetil se je nekemu kupcu slučaj, da mu pek na Gosposvetski cesti ni hotel prodati za dve kroni kruha, ker mu le ponudil kupec drobiž. Izrazil se je, dit ne d5 kruha za drobiž In da se lahko pritoži, četudi v Beograd. Zadeva le naznanjena policiji, ki bo napravila potrebne korake, da se uveljavi red in ne diskreditira naš postavno uvedeni drobiž. = Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenilo s sedežem v Ljubllanl opozarja, da se vrši prihodnja Javna odbo-rova seja v sredo dne 9. novembra 1921 ob 20. uri v mali dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. ure informacije Sv. Petra cesta štev 12, pritlično, desno. = Predrzni nemški hišni gospodar v Ljubljani. Predvčerajšnjem se Je vršila pred sodiščem v Ljubllanl zanimiva stanovanjska obravnava, ki je jasno pokazala brezmejno predrznost In nemško izzivanje nekega hišnega gospodarja v Prešernovi ulici. — Ta mož, ki je znan že od nekdaj kot največji nemški zagrlzenec, Ima drzno čelo, da še sedaj v naši sredini Izziva in zatira svoje stranke, ki so zavedni Slovenci. njegovim nemškim težnjam naklonjene stranke pa seveda protežlra. Mož je hotel spraviti slovenskega obrtnika iz hiše In Je v to svrho na vse možne načine spletkaril pri drugih strankah, da bi se pritožile proti omenjenemu obrtniku. Ker pa se stranke niso udale njegovim predlogom in le mož uvidel pred sodiščem, da je pogorel je lepo umaknil tožbo In plačal tudi stroške. Zanimivo je tudi to, koliko je on zvišal posameznim strankam stanarino. Sedmim strankam bi smel računati po najno-velšem pravilniku ukupno 65.177 kron, mož pa tirja sedaj kar 153.500 kron, torej za celih 88.323 kron preveč. Poleg tega pa jim računa še razne doklade, kot na primer prispevek za hišnika, katerega pa sploh nima. Pri tem pa vedno zmerja slovenske stranke s staro nemško frazo ljubljanskih Nemcev »Ich wer Sle aussischmeissen«. — Podobne obravnave so Jako zanimive, ker nam odkrivajo razmere, katerih se moramo Slovenci prav za prav sramovati. Dokler bomo trpeli tako predrzno postopanje naših Nemcev, ni čuda, da se nam Nemci smejejo za hrbtom v pest. = Obsojen zagovornik komunistov. Dne 29. avgusta letos je govoril kliučav-nlčar Rudolf Burnik v neki družbi v Ljubljani, da ni prav, ker komuniste tako preganjajo. Dobro je to, kar so komunisti hoteli doseči. Napravili so red v Rusiji in ga bodo tudi pri nas. Govoril le dalje o revoluciji in o potrebi slovenske republike brez Srbov. Mož je bržkotne plačan izzi-vač. Burnik, ki je doma v Zirih, Je bil Iz Karlovca pregnan radi komunistične propagande. Deželno sodišče ga je obsodilo na tri mesece zapora, kjer bo imel čas premišljati o svoji republiki, v kateri bi bil rad gotovo vsaj kak podpredsednik. = Vlom v trgovino zlatarja Zupanca v Wotfovl ulici, o katerem smo že poročali, le napravil na ljubljansko' občinstvo precei mučen vtis. Osobito so nemirni trgovci, kajti če se posrečijo tako predrzni vlomi, in to na tako prometnih krajih, potem res v Ljubljani kmalu ne bo nikdo več varen. Policija dela z vsemi silami, toda do sedaj se Ji ni posrečilo najti še nobene sledi o predrznih vlomilcih, ki so bržkotne Isti, kateri so izvršili podoben*vlom pri Černetu. Natančneji popis izkazuje, da so odnesli vlomilci eno zlato uro, 30 koljejev, 3 zlate uhane z dijamanti, 15 dragocenih prstanov, 3 zlate zapestne «ye in več drugih dragocenih predmetov. Čudno Je, da Je tat prezrl celo kopico zlatih poročnih prstanov, ki so bili na tehtnici. Škoda Je za g. Zupanca tem občutneja ker ni bil zavarovan proti vlomu. Pogajal se le z zavarovalnico in bil bi že zavarovan, toda zavarovalnica Je stavila ppgoj, da mora napraviti pri zadnjem vhodu, kjer se Je Izvršil vlom, železna vrata. = Razne aretacije. Policija Je prijela invalida Friderika Ulila, ki je izvabil trgovki Franji Dolinšek na Ostrožnem 4700 kron, češ, da bo napravil z denarjem Izborno kupčijo v Nemški Avstriji. Uhl trdi sedaj, da mu Je zaplenila za ta denar kupljeno blago obmejna straža. — S ponarejenimi dobavnimi listi Je ogoljufal M. Šešek svojega gospodarja Franca Goloba za veliko vsoto denarja, katerega Je sproti potrosil s svojimi prijatelji. Tudi Seška so zaprli. — Dalje so aretirali na ljubljanskem kolodvoru spremljevalca voz Aleksandra Pavliča, ki le ukradel dva kolesa, vredna okrog 5000 kron, ln sicer Soagnettliu v Metelkovi ulici In pa Antonu Markunu. Oškodovanca sta dobila kolesa nazaj. = Izgublleno. Na poti od neke trgovine na Dunajski cesti do glavne pošte so Izgubili štirje primorski dijaki tukajšnje obrtne šole usnjato listnico, v kateri Je bilo okrog 14.000 kron denarja Ift razne listine. Najdl-tel} naj odda proti primerni nagradi listnico upravi našega lista. Zahtevajte .JUGOSLAVIJO* Maribor. V predvčerajšnji seji mestnega občinskega sveta je med drugim sporočil župan, da je mestna občina na podlagi novega stanovanjskega pravilnika že prevzela v svojo kompetenco posle stanovanjskega urada. Do popolnega prevzetja bodo vodili tudi v naprej državni organi njegove posle, prihodnji teden pa prične urad že v polnem obsegu poslovati v območju mestne občine. Dalje Je bilo na predlog župana sklenjeno, da ostane dosedanji stanovanjski sosvet, ki je bil pred kratkim sporazumno z vsemi strankami sestavljen, v svoji dosedanji obliki tudi še v naprej. V svrho olajšanja stanovanjske krize so se vsem bankam odpovedali dosedanji poslovni prostori in so banke primorane, da bodo zidale. Da se bodo pa tudi v resnici držale te obveznosti, so morale položiti kavcijo po en milijon kron ter za vsakega uslužbenca posebej še 30.000 kron. — Nadalje je bila v principu sklenjena prodaja vojašnic, ki so last mestne občine in katere Je želel odkupiti vojni erar za 20 milijonov kron. Glede podrobnosti prodaje se Je sklepalo v tajni seji. Mariborska državna posredovalnica xa delo Je vsled pomanjkanja uradništva skrčila do nadaljnjega svoje uradne ure na čas od pol 9. do pol 13. ure. Na mariborskem okrožnem sodišču nastane v kratkem sprememba. Dosedanji predsednik Tomaž Canjkar odide v pokoj. Kompetenta na njegovo mesto sta višji sodni svetnik Toplak in Mulej. Splošna stavbna družba, železo-rekon-štrukcijska delavnica na Teznu, ima že zgrajene krasne stavbe za delavnice in pisarne ter nekaj stanovanj. Tudi že posluje. Čudno se nam je pa zdelo, ko smo videli neko spričevalo, katerega je Izdala ta družba Slovencu. Tisk je bil slovenski, kakor tudi ime družbe, spričevalo pa nemško. AH ta miljonska družba ne zmore toliko, da bi nastavila v svojih pisarnah slovenščine zmožnih ljudi, ali pa namenoma noče Slovencev? Zahtevamo, da družba napravi v tem oziru red. Ako reflektira na zaslužek v Jugoslaviji, naj rabi tudi naš državni jezik. Ne vemo, kaj bi rekli v Gradcu, ako bi kako tako veliko podjetje izdajalo — slovenska spričevala. Cerkev sv. Birokracija v Ljubljani bi bi'- potrebno postaviti čimpreje. Evo dokaza, kako Je ta zadeva nujna. Pred enim letom so se razpisala učiteljska mesta v Mariboru v stalno nameščenje. Prošeni Je bilo seveda cel kup. Prošnje so bile pravilno kolekovane z dvema dinarjema. Za odgovor Je malokdo priložil 5 dinarjev kolek, ker takrat ni bil Jasen dotični odlok In so ga pri šolskih oblastih tolmačili tako, da ga plača tisti, kateremu se izstavi dekret. V enem letu so priromale prošnje srečno v Ljubljano. Sicer Iz mesta še ne, pa vsaj -Iz okraja. In sedaj so poslali pa prošnje iz Ljubljane nazaj zaradi tistih 5 dinarskih ko-l<',"'v, katerih potreba se ni takrat Jasno zahtevala. In tako se piše in tirja širom Slovenije koleke. Ali se ni dalo to Napraviti enostavneje? Koliko materijala. dragocenega časa In dela bi se prihranilo! Seveda tega ne prepusti čast sv. Birokracija. Ali pa je vse to namenoma, da se že itak zavlnčevana in zavlečena zadeva zavleče v neskončnost? Ali je tudi tu vmes nesrečna politika? »Taboru« še sedaj ne dd miru uradniški ples in se zaletava v »Jugoslavijo« in njene dopisnike v tej zadevi in sicer v takem gorjanskem in prostaškem tonu, kakor ni v navadi ne med uradništvom, ne v dostojnih listih. Na to pot mu ne bomo sledili. Pribijemo samo, da je »Tabor« pisal, »da je sramota za uradnika, ako vzame v roko .Jugoslavijo’«. Mi nismo trdili kaj podobnega o »Taboru«. V zadnji notici pa pravi, »da se noče mazati z zakotnim dopl-sunom, ki strelja kozle«. Dotični fini gospod, ki je napisal tako značilno notico, ima gotovo že sedaj obute lakaste plesne čeveljčke in nataknjene bele rokavice za dotični ples in se seveda boli, da bi si Jih ne zamazal. Pri tem pa revež ne vidi, da tava v blatu, sicer bi rabil dostojnejše Izraze. > Odkritje nagrobnega spomenika za g. nadkomlsarja finančne straže Martina Voha se je vršilo v nedeljo dne 30. oktobra 1921 popoldne na mestnem pokopališču v Pobrežju pri Mariboru s priprosto, a prisrčno svečanostjo ob lepi udeležbi stanovskih tovarišev, prijateljev in znancev pokojnega. Gospod višji finančni svetnik in finančni okrajni ravnatelj g. dr. Josip Povalej sta imela primeren nagovor, gojenke zavoda šolskih sester v Mariboru in pevsko društvo »Obmejni zvon« Iz Št. lija v Slovenskih goricah — večinoma poduradnik! fin. kontrole — sta pa zapela glnljive žalo-stinke. Vsem tu imenovanim, posebno pa še blagim darovalcem prispevkov za spomenik, ki so na tak lep način proslavili spomin na tega blagega človeka In Izvrstnega uradnika, se iskreno zahvaljuje Odbor za postavitev spomenika. Prijeti vlomilci. Z ozirom na vlom in tatvino v strojno pletarno Ivota Barteja, kjer so odnesli tatovi blaga v vrednosti 61.900 kron, se je varnostnim organom posrečilo aretirati enega izmed krivcev v osebi 26 letnega trgovskega nastavljenca Alojza Hajda iz Ribnice pri Rušah. Njegovi sokrivci so sicer pobegnili, vendar pa so Jim oblasti tudi že na sledu. Ukradeno blago, ki so ga tatovi prodajali v okolici Tresternice nad Mariborom, so skoro vse našli. Nepoboljšljiva sta brata Karel in Ferdinand Pisk Iz Studencev pri Mariboru. Kljub prepovedi povratka v mesto sta se zopet brezposelno potikala po mariborskih ulicah. Varnostni organi so ju prijeli. Do-čim jž bil Karel, ki ima še neke obračune s sodiščem, odveden v zapore. Je bil njegov brat odgnan v pristojno občino Trbovlje. Ročni kovčeg Je Izginil 3. t. m. na kolodvoru pred blagajno nekemu gospodu. Sedanjega »lastnika« Je opazoval neki fant in ga natančno opisal. Zato Je bolje, če sam prinese kovčeg nazaj In ga odda v. gostilni »Košak«. Celle. Ljudsko vseučilišče v Celju. Danes v ponedeljek zvečer predava v risalnicl meščanske šole vladni svetnik g. Em. Lllek »O francoski revoluciji«. S tem predavanjem bo končano predavanje o francoski revoluciji. — Predavanje rud. svetnika Baeblerja »O premogu ln vodnih silah«, katero bi se moralo vršiti danes zvečer, se je moralo preložiti na pozneje, ker je moral gosp. Baebler nenadoma odpotovati v inozemstvo. Delavsko čitalnico v Gaberju pri »Wil-sonu« je otvorilo s 1. novembrom izobraževalno društvo »Bratstvo«. Na razpolago so skoro vsi slovenski listi. Naše delavstvo se opozarja na pridni poset čitalnice, katera mu Je nameni ena. Izvažajmo/ V celjski klavnfe! Se 14 dni koljejo banaške svinje, jih na kolodvoru nalagajo In Izvažajo v Avstrijo. Ljudstvo pa zabavlja, ker v Celju skoro ni dobiti svinjine, katera stane kilogram 46 kron, svinjska mast pa je zadnje dni poskočila že na 94 kron kilogram. V zaježenje draginje pa nikdo ne gane niti z mezincem. Društvo organistov in glasbenikov za Slovenilo si Je na svojem Izrednem občnem zboru v Celju izvolilo za predsednika gospoda Josipa Jarh, organista v Petrovčah pri Čeliu. Krall Matjaž, narodni igrokaz s petjem In plesom v 5 slikah, je izšel v lični brošu-rlci v Celju. Dobiva se knllžfca po 20 K v pisarni dr. Gvldona Serneca na Kralja Petra cesti v Celju. Splošna draginla tudi pri nas v Celju z vsakim dnem skokoma narašča. Vsi predmeti od zelenjave pa gori do masti so se podražili tako, da človek s strahom gleda v bodočnost. Ne vemo, če so trgovci na primer upravičeni v dveh ali treh dneh podražiti svinjsko mast od 8 do 10 kron pri kilogramu. Vsekakor bi bila nujna potreba, da bi takoj pričelo te smrdljive razmere zasledovati naše občinsko sodišče za pobijanje draginje. Ptuj. Ptujsko muzejsko društvo priredi v sredo dne 9. novembra ob 8. url zvečer, v zgornji dvo—ni Narodnega doma predavanje o Ptuju in njegovi okolici v dobi od le^i 568. do 955. Predaval bode g. dr. VI. Travner. Vstop prost. Prostovoljni prispevki za muzejsko društvo se bodo hvaležno sprejeli. — Ker se bo pri predavanju zgodovinsko dokazalo, da sta bila Ptul In okolica prvotno naseljena od samih slovanskih narodov. )e dolžnost vsnkega, da se s preteklostjo Ptuja seznani in pride k predavanju. Posle stanovanjskega oblastva za mesto Ptul prevzame od okrajnega glavarstva glasom naredbe z dne' 17. oktobra t. 1. mestni magistrat. Stranke Iz Ptuja na! se od sedaj naprej v vseh stanovanjskih zadevah obrnejo na magistrat. *— Za okolico bo še nadalje pristojno stanovanjsko obla-stvo okr. glavarstva. Čitalnica ne bo priredila Martinov večer kakor objavljeno v štev. 270 v društvenem domu v soboto dne 12. t. m., temveč v četrtek dne 11. t. m. v Narodnem domu. V soboto bo priredilo samo pevska društvo »Zarja«. Pokrajinski namestnik g. Iv. Hribar Je obiskal v petek dne 4. t. m. begunsko taborišče Strnlšče, kjer se nahaja tudi donski kadetski korpus. Ob 16. url se Je zopet vrnil s svojim salonskim železniškim vozom. Pevske vaje pevskega društva »Zarja* se bodo vršile od torka naprej v prostorih mestne gldsbene šole, soba št. 3, na Hrvat-skem trgu. — Novi pevci dobrodošli! Oddala konjev. Nekateri ptujski posestniki smo dobili od mestnega tajnika naročl-, lo, da moramo oddati konje pri komandi mariborskega vojnega okrožja in se zbrati dne 1. nov. t. I. točno ob tri četrt 6. uro na mestnem sejmišču, od koder odrinemo ob 6. url proti Mariboru. Vsi smo bili točni, edino mestni zastopnik ne! Šele ob 7. url nas Je blagohotno počastil s svojim prihodom, toda že ob tej zgodnji uri precei alkoholiziran. Odrinili smo mesto ob 6. še le ob pol 8. url, ker se mogočni gospod ravna po reku »Ima još vremena« In misli, da Imamo toliko časa In tako malo dela kakor on. Pod njegovim vinjenim varstvom dospemo sre-no brez vsake neprilike na dotični kral v Maribor. Daljša pot ga Je pa strahovito za-žjala, hiteti Je moral, da sl Izplalme tudi zaprašeeno grlo. NI se brigal ne za vojno komando, ne za komlsjo, ne za naše voze In konje, še manj za nas, prva in najnujnejša skrb mu je bila, kako takoj priti do Izvrstne kapljice. Tako smo bili ubogi zapuščeni otroci brez skrbnega očeta, ki Je žal odnesel celo dokumente seboj in nas neusmiljeno prepustil naši usodi. K sreči le bil navzoč neki drugi uradnik ptujske mestne uprave, ki le prosil za nas pri komisiji In izposloval, da smo prišli na vrsto, za kar smo mu prav hvaležni, ker bi drugače morali ostati čez noč v Mariboru. Po oddali sem se podal v gostilno obedovat. V sosednji sobi slišim Izgubljenega tajnika, imel |e 99 odstotkov alkohola več kot popre), kako kliče natakarici: »Mica, fc, le« »K ... c mazulast« itd. Vsega tega smo v Ptuju že vajeni, v Mariboru kaj takega še niso slišali, oglasil se Je nekdo pri bližnji mizi: »No, ali si ptujska občina ne more dobiti boli treznega tajnika?« Oseba, katera zastopa mestnega župana, oziroma gerenta, bi morala biti vendar le vestnejša in treznejša! Te vrstice naj bodo dodatek k člankom, katere Je prinesla »JugoslaviJa« o nekaterih vodilnih ptujskih mestnih uradnikih, kateri brez-dyomno prelskreno častijo boga Baka. Primorje. Pomanjkanje učnih moči na Primorskem. Edinost poroča, da je na realki In gimnaziji v Idriji razpisanih več služb za profesorle in suplente, kakor za klas. filologijo, slovenščino, matematiko ln fiziko. Tudi na učiteljišču v Tolminu potrebujemo novih učnih moči, med njimi za slovenščino ln risanje. Laške oblasti so zaprle okrog 140 ljudskih šol ter se Izgovarjajo, da manjka Jugoslovanskih učiteljev. List zato poziva slovenske profesorje In učitelje, ki so rojeni v zasedenem ozemlju, a službujejo v JugoslavlJl, naj se vrnejo domov, ker to zahteva njihova narodna dolžnost. Drobiž. * Oj ta ljubezni Sin pariškega veletrgovca Barang-Oger se je imel v nekaj dneh poročiti z gospodično Geo-gete Demelin. Pred par dnevi mu pove prijatelj pozno ponoči, da se njegova zaročenka zabava v nekem re-stavrantu na Elizejskih poljanah. Barang-Oger gre takoj tja, kjer res opazi svojo zaročenko v dvomljivi družbi« Ne da bi jo pozdravil, vsede malo v stran, ali deklica ga je že opazila ter se zelo prestrašila. Da ne pride do škandala, je odšla iz lokala pri stranskih vratih, toda pred vrati jo je že čakaj njen zaročenec, potegnil revolver, ter ji pognal tri krogle v prsa. Umirajočo deklico so takoj prepeljali v bolnico, Barang-Oger pa se je sam javil policiji. »j««' "1—n Mn ———— , . -■ " Dnevu® vesti. ®ana5nja Številka stane 4 K (1 dinar). »♦ it nedeIjsko delo v tiskarni za 100 od-»totkov dražje kakor ob delavnikih, ne mo-rvj1? P°ndel|kove številke dajati cenele. r“sle| bo stala »Jugoslavija« ob pondellklh *°4 K Izvod. u — Vpoklic letošnjih rekrutov odgoden. ministrstvo vojne In mornarice objavlja, da *e z ozirom na vpoklic 4 letnikov na orož-n* vaje odgodl vpoklic letošnjih rekrutov f* poznejši čas, ki ga ministrstvo objavi. ;Ako se orožne vaje preklčejo, oziroma se *• vpoklicani letniki demobiliziralo, le prav ?*r|etno, da bo v nadomestilo sledil vpo-rekrutov.) . — Demobilizacija? Ker Je madžarski prlament sprelel zakon o razstoličenju Jlbsburžanov In ker Je tudi naša akcija v £*banljl končana, se zatrjuje, da se v naj-*®rJSem času pošljejo domov na meji koncentrirane čete ter se tudi demobilizirajo orožne vaje poklicani letniki. ( . — Kaj bo z našo krono? Dne 5. t. m. J® Padla naša krona na curiškl borzi od 165 J* 145, tore! za 20 točk. Skrajni čas Je, da *• S krono sploh pomete, ker diši preveč avstrijski In poljski manjvrednosti ter se proglasi splošna In enaka dinarska vrednost — žrtvam - žrtevl Na suhem bajerju JpJlva pozabljen Brencetov drug Ivan Kro-?*jr. kovač ln oče osmero otrok. Dne 16. ok-‘°bra 1915 so ga ustrelili ln zagrebli na Su-balerlu v grob št. 10. Šest let že čaka J »Irot v borni bajt! v Starlgorl nad Seml-na očeta — v bedi In revščini. — Naproti pa živi šest let v Črnomlju njegov ^v*dltelj, ki Je pognal v bedo vdovo In ™*m«ro sirot. Kal le zakrivil mučenik? Iz-pregovorll le, kar so mislili tedaj tisoči: >8rblla ima prav, da se brani«. Govoril ]e ko |e odhajal na fronto In pustil ženo ln ®*niero otrok. Ta zločin je plačal z življenjem. Padel je kot mučenik ideje. Naša namena dolžnost je, da mu damo vsaj sedaj ■•{loščenje, da položimo njegove kosti v Ir'meren grob v kraju, kjer je bil Izdan, v j/BomlJu, da damo nlegovemu Imenu zado-eenle z obnovo postopanja, da pomoremo . le*ovl bedni družini, ki nima zase niti kru-»Ul obleke. Zenl mučenika, otrokom Ju-smo to dolžnll Črnomaljski Sokol Je »InVle' nase s'11’*5 za .vse *° *er prosi vso °vensko ln Jugoslovansko Javnost za prl-P*vke v denarju za pomoč bedni družinei In L* Prenos kosti mučenika Kromarja iz Su-bajerja v Črnomelj. Darove sprejema *°lsko društvo v Črnomlju. „1,.-; Pogajanja zaradi sekvestrov. V ml-nn i u Pravde le bilo dne 4. t. m. sklenje-Hfi aa se nemški objekti, katere Ima naša u‘zava pravico likvidirati, Izroče državi, ki kv“ro* v uporabo domačinom. Zaradi se-estriranih posestev avstrijskih državlja-kniai*e p°2ajanja med Jugoslavijo In Avstrijo «n»rt-U zopet °bnove. Vprašanje sekvestrov ®rsklh državljanov se odgodl na poz- t|n,r Cene T Zagrebu In ▼ Ljubljani. Ob- *reK„,sod,We za pobijanje draginje v Za-dovolilo s 1. novembrom zvišati ttr **malne cene za svinjino mast In slanino kre, P/odaJa prvovrstno svinjsko meso Bo 7n i e p0 42 K’ slan,na P® 62 K. salo V i ,, K- « čista svinska mast po 74 K za kg. ta .v*,“‘lani pa smo videli v lzložbih cenike It 7, Jn*sko mast po 96 K. Ali velja dovoz Kreba pri vsakem kilogramu 22 K? Popisani poštni uradi. Razpisana Je urita? * slulba pri poštah Rogatec (1/3) In služba pri poštnih uradih Fram (II1/1), Cankova (II1/4) In Rogaševcl <7 cm IZDELUJE VSAKO MNOŽINO V NA3KRA3SEM CASU = ZVEZNA TISKARNA IN KNJIGARNA V LJUBLJANI. = ZAHTEVA3TE OFERTOl ZAHTEVAJTE OFESTOI Ljubljana, So. Petra nasip št. 7. Največja Izbira!, Nizke cenel HA VELIKO IN MALO II f i prvovrsten 11 (JillUM m ^ gl * W kosovec in orehovec po zelo nizki ceni. dobavljiv takoj in za stalno. Vprašanja pod „premog“ na upravo lista Dobava samo v vagonih. Kompanjon se išče vsled dovršenega povečanja zelo dobičkanosnega podjetja (tvor-nice) v Ljubljani. Strok6vna znanost ni potrebna. Kapital 150.000 dinarjev. Ponudbe pod ,.150 000“ na upravništvo tega lista. Iz prvovrstnega materijala In v vsaki mnoiinl. Prevzemalo se tudi stare pile v novo nasekanje. Brata KOLENC, Mirna, Dol. Cene zmerne. Izvršitev točna, Pazite na znamko: BRAKO MIRNA. p Prazne nove in rabljene vrele (diakove) v vsaki množini po najnižji ceni pri FR. SIRC, KRANJ. in Doljnji Lendavi. čistih brez odbitka rentnega davka. Neposredno pod državnim nadzorstvom. Sim Podružnica v Murski Soboti Marijin trg št. 8, ob Ljubljanici obrestuje hranilne vloge in vlogo na tekoči račun po SBIIm Ustanovljen septembra 1919. Promet v lansk. 1. nad 128,000.000 K. Ljubljani, Tiska »Zvezna tiskarna« v Izdaja konzorcij dnevnika »Jugoslavija«, Glavni in odgovorni urednik Zorko Fakin,