Klamovo misiistrst^o od¦ stopilo, Nov» mlulstrstvo sestavil dr. vitez Sefdler. Viada grofa Klam-Martinica. ki se je popolno¦ma zapisala Nemceni, je morala iti. Hotela je vladali proti Slovanora, a je naletela pri združenih Slovanih na tak odpor, da se je morala prod njim unrnkniti. KJamovo ministrstvo ,je že od rojsfcva imelo v sebi. kal smrti. Ko je še bilo v zibeli. je že preveft poslušalo vsenemško pesem Wolfa in tovarišev. Ta pesem mu je tako ostala v ušesih, da ni imelo prav nobenega jx>sluha za praviftne zahteve Slovanov. Slovani, zlasti Slovenci, smo med vojsko s svojimi ogromnimi žrtvami pokazali, da smo oesarju in aomovini do skrajnosti zvest narod: vendar nam 5e do danes vlada ni djala zadoSčenja za žalitve, za trplgenje in za vse to, kar je na stotine in stotine naših liudi moralo trpeti ob začetku vojske. Ta zahteva in tudi vsf> druge so pri Klamti trč-ile ob popolno nerazumjjfliijp. Začetkoma preteklega tedna se jo že vidjelo, da Klamovo ministrstvo ne bo inoglo državnega voza .speljati iz stranpota. jkujnor je bil zcirftal, na pravo pot. V proračunskem odseku so vse stranke razun Nemf-(.'v izjavile, rla vlaoi rie bodo dovolile državnih potrebšf-in. Ko je Klam to doznal. se je nekoliko zgajiil v svoji okorelosti. Začel se je i)Ogajati. Na nemSke stranke se je lahko zanesel. Pritegnil bi pa tudi rad bil k svoji vladi slovanske stranke. NameravaJ je ustanoviti novo mirtistrstvo s širftim delokrogom, ki bi jiaj izvedlo preosnovite\- Avstrije. In ¦žlasfi Poljake je pridno snubili, ker je menil, da je I)oljska. stranka Se vedno tista, ki je nekaj vsaki vladi obljuMjala Ijubezon in zvestobo. flokier ji je kazalo. Pa Poljifi|ki so dandanaSnji 6isto drugi kot nekdaj. P.olpg Poljakov bi bil v svojo večino rad riobil tudi 'Jiitptoslovane, toda broz Cehov. Voditelj Jugoslovanov (Ir. Koi-ošec ie bil v sredn in Cetrtek idno 20. in 21. iuni.ja) povablien k ministrakcmu predsediiiku. Klam ,je .lugoslovanom nbl.iubljal ministra-^-jDjaka. istotako Oehom,, Poljakom in Rusinrtm. Na«i poslanci pa so pokazali v resnem trenutku. da so res možje na pravem mestu. Niso jih omamile obljnbe ministrskega sedeža, ki so bile nastavl.iene kot sladka vaba v vladno večino. Ostali so zvesti svojirn naCeHom: zapustiti niso hoteli bratov Cehov in so skjupno s Poljaki izjuvili, du tej vladT. ki nikdar ni biln upustila namere upeljati nemSki državni .jezik ter tudi ugotlili drugim nem.škim zahtevam, ne dovolijo no vinarja za državne potrebe. Pripravljeni pa so vsaki drugi vladi rlovoliti prora<>un in drugo državne potrebščine. V četrtek, dne 21. junija. na dan sv. Alojzija, je bilo politi6no razburjonjo na Dunaju na višku. 0poldne je bil med dlnigimi pozvan k ministiiskeinij predsedniku .tudi dr. Korošec. Pogovor je trajul tri fetrt ure. Ministrski predsednik je stavil dti1. Korošcu svoje ponudbo glede na sestavo razSirjenega mitiistrstva. Dr. Korošec mu je izja:vil, fla sam, ne more odločiti. antpak mora poprej porodati svo.jemu klubu. Na koiu-ii razgovora je grof Klam sporofiil dr. Korošcu. cla ga žoli ceaar sprejeti v n v d i j e n c i. Cesar je namreč zvedel, da je težiš("¦e ministrske krize v rokaji Jugoslovanov. Veliko pozornost je vzbudila vest, tla kliče cesar Slovenca dr. Korošca k sebi in se hoče ž njita posvetovati o rešitvi ministrskega vpraSanja. Ob 5. i'ri pojiolrlne jp bil dr. KoroSeo sprejet v glavnem slann v Laksonburgu od cesarja v avdijenci. Avdijenca je trajala tri f-etrt ure. Cesar si je dal od jugosloManskega politika ražložiti naziranje Jugoslovansktega kluba o sjplošnem položaju in o sedanji krizi. M i 1 o s 11 ij i v o j e c e s a r p o s 1 u S a 1 i z v a ,j a n j a j ugoslovanske ,g a v o (i i t e 1 j a t e r j e k a z a 1 z n v s a v p r a š a n j a k a r n a j v e e j o z a n 1 m a n j e. Opetovano je vHdar naglasi). k n. k <t s i m p a t i č e n m n "\ e u a fc-s-Ux v.e,A s-k^ T.^y^\ , ¦ v. i\. r o d, k a t e- r e g a j » n a, S t v o. p o ž n. I n o s t. p r i d- ii o s t o b ft u d n i o in 1; a t e r e m u \ ž e 1 i v s e n a j b o 1 j g e. Vladar je koneč.no kar najmilostljiveje oriipustil inuftelnika Jiigoslo\-.-anskega kluba, ki se ,je vrnil v parlament. <la i>on.i?a svojiin fovariSem o potelai avdijenfe. •Iugoslova.nski klul) jp izdal n sprejpnui na^oli'ika. pri oesarju sledetfp poror-ilo: Cesar ,|p dne 21. junija ob 5. uri nopoldrie sj)rejel nnfieliiika Jugoslovanskega kluba rlr. Koroftca v daljši avdijenoi. Ko se je načelnik dr. Korošec vrnil na Diinaj, je podal v klubu o tfij avdijenci obširno poročilo. -lugoslovanski klnb je sklenil. da bo sfrogo molfial o tem. kar je dr. Korošeo glede avdijenoe |tri cesarjn poro^al v klubu. Avdijenoa dr. KoroSfn ip trajala V* ure. Med tem fiasom, ko je dr. Kni-ošeo porofial v klubu. se je dozualo, da jo cesar sprejel ostavki)IKJajn-Ma.rliuičevega ministrstva. V teku seje Jugoslovanskega Uu ba so prišli v klub na prijateljski razgovor z Jugo- _ slovani zastopniki Poljskega kluba. Ceškega Svaza in Rusinov. Ko je bil odstop Klamovega ministrstva spcejet, se je takoj začelp razpravljali. kdo bi naj sestavil novo ministrstvo. Cesar s,e je odločil za začasno uradniško ministrstvo, na kojega čelu stoji dosedanji vodja poljedelskega ministrstva. dr. vitez Seidler. ki jc znan kot dober poznavalec kmetskih raemer in [jrijatelj kinetskega stanu. Novo avstr. ministrstvo je sledeče sestavljeno". Dosedanji voditelj poljedelskega ministrstva dr. Ernest vitez pl. Seidler, je prevzel predsedlstvo, nameytnik na Tirolskem, grof Toggenburg, ministrstvo za notranje stvari. Ministrstvo za deželno brambo prevzame fml. Czapp, Minister za ljudsko prehranjevanje, generalmajor pl. HOfer. obdrži svoje meato. Za voditelje so imenovani: za ministrstvo za uk in bogočastje oddelni načelnik pl. Cwikiinski. za, pravosofino ministrstvo oddelni nafiplnik vitpz Sohauer, ¦/A}, finanfino ministrsfvo oddelni imčelnik vitez Wirmiier. za trgovinsko ministrstvo oddelni naPelnik dr. Mataja. 7/a niiinisirstvo za in;vii:v dola oddelni nafielnik vitez pl. Homann, za železniško ministrstvo oddelni, na^elnik baroij Banban.s. za. pol,ie"delsko ^ministrstvb odldelni nafp^nii? Ertl. Dvovni svetnik pl. Twardovski nrevzame posle. ki jih je do sedaj vodil yališki minister Bobrzynaki. Novi ministri so v nedeljo, dne 24. junija, dopoldrie, v roke cesarja jioložili prisego. Minišfr'stvb ip; po^nlncmia uradniSkn in ima \%vršiti omejeni rrogram: začasni proračuii. pddaljšan.ie posianskih mandatov rlo 81. decernbra 1918 in \oliive delegacij. Ko bn (o delo dovršeno, se hota ponovila želja in poizkns, da se sestavi novo, razgirjeno ministrstvo. v katerem bi bili zastopani tudi slovanski narodi NemškonaeionaJrie stfanke se najboJj bojijo slovanskp edinosti. Dokler so Slovani bili needini, razprSeni vsak nn svojo stran. jp Sla nam&kim liberalf.em in nanionaloem. pšenioji- v l^lasje. Cim pa. so se Slovani v držiivnpm zborn združili v mof-no zvezo, (NemfM imeiiiije.io to zvezo ,,Slovanski blok"). je za(*elo odklp.nkoviiti iipmškemu nadvladju. Voditelji np.mških nai'ionalc.ev se zdaj na vso moč trudijo, da iiresničijo svojo staro željo, zvariti v državnem zboru zvezo (blok) nemških poslancev, v kateri bi bilih Nationalverband, krščanski socialci, nenigki socialpi demokratje in nekateri neraški divjaki. Dne 22. jun. je imel nemški Nationalverbaiul (zveza nomškonacionalnih in liberalnih poslancev) sikupno sejo, v kateri se je sklenilo, naj se deluje na to, da se združijo vse nomške stranke k enotnemu postopanju. Sicer pa se opaža, da se v mišljenju nemSki)i strank in voditeljev izvršuje nekak preobrat na boljše. Nemški listi, ki so nekdaj na vsa usta naznamjali svetu. da Avstrija ne more izhajati brez nemgkega državnega jezika in brez izpolnitve drugih neruških zalitev, sedaj že ubirajo strune v melodijo sporazuma. med avstrijjskimi narodnostmi in notranjega miru. Tudi pri njih za&enja prodirati dpmokratična misel, da ne gre kakšnemu narodu vsiljevati politične bodočnosti, kbtere ttiarod ne mara, temvpč da so raoraio vpoštevati upravičpno želje vsakega naroda po svobodi, enakopravnosti in možnosti napredovanja. Tako se pripravlja tudi ined nemškimi stranklami spoznanje. da jo bodofinost Avstrije ne v nadvladju enega naroda nad drugimi, marvefc v medsebojnemteporazumu, ki temelji na pi-avičnosti dlo vseh in na enakopravnosti vseh. Krščanski socialci so predvsem }K)kliicani, da med nemškirai strankami širijo ui utrjujejo to edino pravo avstrijsko pojmovanje. Tirolski krščansko-socialni poslanci so že sklenili, da ne marajp skoz tlrn in strn iti z nemškimi liberalci in napionaloi ter da iz,načelnih razlogov ne vstopijo v nameravani nemški blok. Ce bi vsi krščanski socialci se bili že prej zavedali svoje naloge in svojoga politifinega poklioa, ki jim ga narekuje njihov, kr&čan&ki program, bi ne bili šli pod vodstvo Wolla in bi tudi izostalo mnogo političnih neprilik in iznenadenj.