PeStnfna pTa?an« r gotovfaf.
1LUSTR0VANI LIST ZA
žinski riti i k
JA MESTO IN DEŽELO
Cena 2 Din
Izhaja ob četrtkih. ___________________r.
Tyrfieva (Dunajska) cesta 29/1. Poštni predal
Uredništvo in uprava v Ljubljani, . cesta 29/1. Poštni predal štev. 345. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 15.393
Ljubljana, 25. oktobra 1934
Naročnina za četrt leta 20 Din, za pol leta to Din, za vae leto 80 Din. V Italiji za vse leto 40 lir, v Franclji 60 trankov, v Ameriki In povsod drugod 2 dolarja
Stev. 43 Leto VI
Upaj^jiokler^živišj
Pogumno spet od začetka!
Bivši milijonar In ladjedelec, ki Je po polomu vnovič začel kot navaden delavec. — Ladje, ki so Jih granate v svetovni vojni potopile na dno Donave In Save, so danes velik up In nada podjetnega človeka: na njih sl gradi novo življenje
Beograd, v oktobru.
Pred kratkim je »Politika« prinesla nenavadno povest o človeku, ki je bil milijonar in je pozneje vse izgubil, zdaj si pa spet iznova v potu svojega obraz* kuje svojo življensko srečo.
Kaj boste rekli o človeku, ki je bil večkraten milijonar, lastnik ene izmed največjih ladjedelnic v Brailli na Romunskem; ki je dajal dela in kruha stotinam delavcev; ki se je na lestvi uspehov povzpel visoko kakor le lcdo — nato pa vse izgubil in postail berač, pa začel kot petdesetletnik spet izpočetka kot navaden delavec? Klobuk dol pred takšnim človekom!
Takšna izjema povojnega rodu, tak izredno redok zgled nadčloveške vztrajnosti in železne volje je naš rojak g. Anton Dominkovič.
Čeprav ima že pet križev na hrbtu, se po polomu, ki ga ni sam vzrok, po več ko tridesetih letih z uspehi kronanega napornega dela ni strašil začeti spet tam, kjer je najtežje: čisto pri začetku. Tam, kjer celo pred tridesetimi leti ni začel, ko je dal slovo svojemu rojstnemu kraju Orebiču v Dalmaciji: kot navaden nekvalificiran delavec.
Gospod iz Brailo
Trii in pol desetletja njegovega življenja so bila niz samih uspehov. Izšolal se jo v Ziirichu in na Nemškem z dokaj skromnimi sredstvi. Po rodbinski tradiciji bi imet tudi on postati pomorščak. Toda po končanih šolali je prebil g. Dominkovič le nekaj let v mornarici, potem je pa šel po svetu in se nekega dne ustavil v romunskem morskem pristanišču Braili.
Sposobnost, vztrajnost in sreča, vsakega nekoliko, in Anton Do-ininkovič je kmalu postal samosvoj. Najprej je imel majhno delavnico s tucatom delavcev in skromnim kreditom, s »tovarniškim« dimnikom iz starih ceri: to je bil temelj bodoče tovarne, ki jo nastala zraven vegaste in sajaste barake.
Z ugledom in imetjem gospoda Do-mirakoviča so zrasli tovarni dimniki, potem nove delavnice in nekega dne je Braila obogatela za novo ladjedelnico svetovnega slovesa. Okoli pristaniških naprav našega rojaka so kmalu vzrasle cele kolonije delavcev in m stotine rodbin je imelo pri njem ovoj vsakdanji kruh.
Anton Dominkovič je spuščal v monjo ladjo za ladjo, ki jih je sam zgradil v svoji ladjedelnici; še damee plovejo po morju parniki z njegovima začetnicama.
Tekoči račun v banski je z vsako novo (ladjo narasel in z njim tudi slava našega rojaka.
Tudi naš poslovni svet je poznal velikega ladjarja in industrijjca iz Braile. Celo država je pri njem naročala nove fladje, stare mu pa pošiljala v popravilo.
Bivši ladjar — pristaniški delavec
Leta 1926 se je začel polom. Polakoma. Izpočetka le tu in tam kateri teden počivanja v ladjedelnici, potem že aneseci in naposled leta. Trideset mesecev skoraj ni zapelo kladivo v velikanskih delavnicah Automu Dominkoviča. Le
od Časa do časa so kakšna manjša popravila oživila zapuščeno ladjedelnico, da je čez nekaj dni spet zavladala tišina. Zakaj začela se je svetovna gospodarska kriza in novih naročil ni bilo od nikoder.
Tekoči račun je skopnel. Ko se je jeseni 1928 vrnil Anton Dominkovič nazaj v domovino, je spravil vso svojo ladjedelnico in vse svojo imetje v majhen kovčeg. V njem so našli carinarji, ko so ga na meji odprli, dve obleki, ščetko za zobe, kos mila in šop umetniško izdelanih diplom... V denarnici je bilo nekaj sto lejev — komaj toliko, da se človek preživi en teden ali dva, dokler ne dobi službo.
Toda g. Dominkovič je, kakor smo že rekli, brez sentimentalnosti potegnil črto pod izgubljeno prošlost. Sklenil je iznova začeti, kakor da še nikoli ne bi bil ničesar dosegel. Strah ga je bilo le njegovih let: pet križev ni malo. Bal se je, da ga ne bodo odbili zaradi sivih las, zaradi sključenega hrbta, razoranega obraza in nič več mladostnih oči pod sivimi obrvmi. Zakrpana obleka, ponošena čevlji in nezlikana srajca so utegnili nezaupanje le še povečati. Manjkalo mu je edino beraške palice.
Na hodniku neke gostilne, ki izdaja prenočišča blizu beograjske železniške postaje, se je Dominkovič zamislil; moral se je vpisati v umazano in pomečkano hotelsko knjigo. Ustavil se je pred rubriko: Poklic. Nekoč, ni še dolgo tega, je takšne formalnosti opravil njegov tajnik z brzojavko. Anionu Dominkoviču se takrat ni bilo treba vpisovati v hotelsko knjigo. V razkošnih bukareškth hotelih so ga že spodaj v veži čakali hotelski uslužbenci, priklanjajo se do tal in pripravljeni, da pobite na njegov migljaj. Takrat je bil Anton Dominkovič še gospod iz Braile.
Ko je torej stal pred to zamazano hotelsko knjigo enega izmed naj-zakotnejšili beograjskih hotelov, se je Dominkovič zamislil. Nato se je pa nenadoma vzravnal in odločno izpolnil rubriko: »Delavec«.
Dva ali trd dni pozneje je moral Anton Dominkovič drugič v življenju izpolniti rubriko o poklicu. To [>ot v pristaniškem podjetju Taškia Naumoviča. Tudi to pot je napisal »Delavec«, toda pozneje je njegov šef sam izpopolnil: »Kvalificirani delavec«.
Drzna ideja
Kakor nekoč stotine njegovih delavcev je zdaj stal Anton Dominkovič vsako soboto v dolgi vrsti z drugimi delavci pred okencem, kjer izplačujejo mezde. Vzlic temu je hrabro prenašal usodo. Pogum mu je vlivala misel, ki ga ni niti v spanju pustila, misel, da mora spet postati če že ne to, kar je nekoč bil, pa vsaj samostojen v svojem poklicu.	v
^ Življenje ga je bilo marsičesa naučilo. Tako je g. Dominkovič začel globlje razmišljati, kako naj doseže svoj smoter. Pri delavcih je slišal, da leži na dnu Save in Donave pravcato pokopališče ladij, vlačilcev in tankov, ki so jih v svetovna vojni potopile granate iz srbskih in avstro-ogrsicili topov. Začel se je podrobneje zanimati za to stvar. Svoj prosti čas je prebil s tem. da ie veslal
s čolnom ob bregu Save in Donave v okolici Beograda, povsod, kjer so granate švigale čez reko, in izpraševal ljudi. Tako si je v nekaj mesecih nabral dragocene podatke. Izvedel je, da leži v savskem in donavskem blatu okoli Beograda in Zemuna okoli 30 ladij, vlačilcev in tankov, ki so jih granate in mine potopile leta 1914 in 1915.
Anton Dominkovič, kvalificirani delavec pristaniškega podjetja Ta-ška Naumoviča, se je tedaj vprašal, kako bi bilo, če dvigne potopljeno brodovje iz blata. Stvar se mu je zdela izvedljiva, čeprav ni imel ne orodja ne denarja, skratka ničesar razen znanja in izkustva. Te potopljene ladje so se mu zdelo kakor on sam; tudi njegova sreča jo bila pokopana, a če dvigne ladje, je bil trdno prepričan, da se bo tudi sain spet prikopal na površje.
Res da sredstev ni imel, toda z njimi tudi ni bogve kako računal. Potreboval bi samo kakšnih trideset čvrstih mož, nekoliko bruin in verig in dva vlačilca na posodo, potem bi pa lahko začel.
Ko je tako sanjaril, je Dominkovič dobil nekega dne vabljivo ponudbo. »Slovanski Lloyd« mu je ponudil službo upravnika delavnice na Savi. Donuinko-vič jo je sprejel in ostal pri »Lloydu« vse do leta 1931. Pridobil si je prijatelje mod delavci in nekega dne odprl sam svojo delavnico v Zemunu.
Dobil je nekaj skromnih naročil. Prenovil je tri ladje, in to mu je toliko vrglo, da je kupil vsaj najpotrebnejše orodje in vrnil posojilo, s katerim se je postavil na noge, naito se je pa kar lotil dviganja ladij.
Devet dni napornega dela
Med tem ko je še organiziral moštvo, s katerim je nameraval spravljati ladje iz Save in Donave, je dobil v delo dva vlačilca neke beograjske tvrdke. Leta
1929	ju je bil debeli led na Donavi tako stisnil, da so potegnili na breg le še žalostne razvaline. Konstrukcija je bolj spominjala na harmoniko kakor na vlačilec, in lastniki obeh ladij so ju že mislili vreči med staro železje, ko so slišali pripovedovati o Dominkoviču. In res ju je nekdanji milijonar popravil, da sta bila še lepša kakor prej.
Ta uspeh mu je vlil še večjega poguma in Dominkovič se je brez odlaganja spravil na delo, da potegne prvo ladjo na suho. Blizu zemunskega brega je ležal kakih osem metrov globoko neki tank. Delavcu, ki jih je najel, so mu povedali, da so ta tarnk potopile pred osemnajstimi leti mine in granate. Dognal je čisto natanko, kje leži ladja, in tako se je lepega dne odpravil z dvema vlačilcema in bruni na Donavo.
Celih sedem dni je trajalo delo, ki so ga on in njegovi delavci morati opravljati brez primernega orodja, brez žerjavov in brez potapljačev.
Z zavihanimi rokavi, kopajoč se v znoju, je bivši milijonar od zgod-uicSa jutra do poznega večera pomagal svojim delavcem, spuščal verige in zatikal kavlje v vdolbine ladje ter jih pričvrščal m bruna, doktor se ni osmi dan vendar ie pričelo pravo dviganje.
Napori so bili nadčloveški. Saj je bilo treba tako rekoč z golimi rokami dvigniti veliko ladjo iz blata z dna reke, kjer je ležala celih osemnajst let, in jo pričvrščeno med oba vlačilca odpeljati le novi ladjedelnici Antona Dominkoviča.
_ A kakšna je ta nova ladjedelnica gospoda iz Braile? Če bi jo bil videl kateri njegovih bivših delavcev, bi akame-nel. G. Dominkovič si jo je uredil na skalah in med trnjem kakih 9to metrov od savskega železniškega mosta.
Ta ladjedelnica je iz desk stesana baraka. Tam j« imel shranjena svoja dva vlačilca, nekaj čolnov in svoje primitivno orodje ter razne železno konstrukcije, stare in zarjavele. Vse pod milim nebom. Kadar je deževalo, je »ladjedelnica« praznovala.
Deveti dan se je tank prikazal iznad vode. Po osemnajstih letih ga je bilo kar žalostno in hkratu smešno pogledati: zarjavela lupina z vdrtimi boki in dnom in vsa v blatu. Toda naj je bila ta lupina še tako tragikomična, je Dominkovič vendar priredil, ko se je »ladja« prikazala na gladini, dvignjena iz globine zgolj z jeklenimi mišicami delavcev, preprosto svečanost, tem ganljivejšo, čim skromnejša je bila. Dominkovič in njegovi ljudje so kar sijali od veselja, ko so spravljali zarjavelo im polomljeno razbitino v »ladjedelnico« pri savskem mostu.
»Na grobu drugih smo našli svojo srečo...«
Tam so brez odloga začeli demontira* nje, koj nato pa rekonstruiranje ladje. Kar je bilo že propadlo od dolgega loža* nja v vodi, so pometali proč in zamenjali z novim matariijalom, drugo so pa očistili in popravili, zlasti vse železno konstrukcije.
Spet brez strojev in motorjev: narne-stu njih so delale mišice človeških rok. Že po četrtem tednu je ladja dobila vso drugačno zunanjost. Imela je svojo lin;;o in jo je bilo kar lepo pogledati.
Ne bo dolgo, pa bo spet plula po reki, na katere dno so jo pred skoraj dvajsetimi leti pogreznile granate. Kajpada so je tudi že priglasil kupec, saj je na prenovljeni ladji prostora za dvajset vagonov.
Ko bo to gotovo, bo pa nenavadna ladjedelnica med trnjem in skalami pod železniškim mostom, ki šteje že dane« okolii petdeset delavcev, prevzela še druga dela. Se najmanj 29 objektov razpada po računu g. Dominkoviča na dnu Save in Donave. Nekateri 90 last države, o večini izmed njih pa živ krst ne ve, čigavi so. Vemo le to, da so žrtve vojne.
»Moje podjetje v Braili je že zdavnaj grobišče, toda po čudni igri usode si ravno na grobišču drugih gradim Bvojo noro srečo!« je dejal g. Dominkovič.
Na obrazu se mu bere neomajna vera, da bo to srečo tudi našel. Med tem p« odmevajo nad naselbino novega Beograda, na levi obali Save, za kamenitim nasipom udarci kladiv ob boke od mrtvih vstalega parnika.
Ako Vam naš list ugaja,
ga pokažite svojim prija, teljem in ga pošljite kot tiskovino svojim sorodnikom v Francijo, Nemčijo, Ameriko in drugam
Epilog
lestne ar
velemestne drame
Violetta Nozierjeva obsojena na smrt
Obupna slika velemestne pokvarjenosti: osemnajstletna hfil zastrupila svojega očeta, da bi po njem podedovala In se mogla poročiti s svojim ljubčkom, lahkoživim študentom Iz »boljše" rodbine. — Kaj Je sodna preiskava prinesla na dan
Pretekli teden so v Parizu obsodili na smrt devetnajstletno očetomorilko Violetto Nozierje-vo. Po francoskih zakonih se smrtne obsodbe nad ženskami tako rekoč avtomatski izpreme-ne v dosmrtno ječo. Tako se bodo jetniška vrata za zmerom zaprla za mladim človekom, za dekletom, katere živinsko dejanje je dolgo bilo predmet razgovorov pariške in vse francoske javnosti.
Poletni počitek velemesta Pariza je lani v avgustu nenadoma skalil zločin, ki je bil tako po svojih nagibih kakor po načinu izvršitve tako strahoten, da skoraj ni moči verjeti, da more biti človeško bitje tako pokvarjeno, kakor se je pokazalo, da je bila mladoletna morilka Violetta Nozierjeva.
Nekega dne so našli strojevodjo Jeana Baptista Nozičrja in njegovo'; ženo v njunem stanovanju zastrupljena. On je bil že mrtev, njegova žena pa v globoki nezavesti.
Dejanje je odkrila osemnajstletna hči Jeana Noza^rja. Opolnoči se je bila vrnila domov. Vsa v grozi je stekla iz stanovanja, kjer se je odigrala tako strahotna tragedija, in vpila na pomoč. Prihiteli so sosedje, toda vsi so stali pred uganko.
Ali sta si starša sama vzela življenje? Po vsem stanovanju je smrdelo po plinu. To je kazalo, da sta se zakonca sama zastrupila.
Toda kaj ju je neki gnalo v smrt? Nozičre je bil strojevodja in je imel lepo plačo. Shranjeval je frank za frankom. Bil je pravi Francoz in je varčeval za stare dni, zakaj hotel si je kupiti hišico in majhen vrt okoli nje. Tudi je bila njegova želja, da bi njegova ljubljena hčerka Violetta postala kaj »boljšega«, hotel je, da študira. 170.000 frankov je bil stari Noziere že spravil na stran, torej je dovolj premogel, da bi hčer še nekaj časa vzdrževal.
Bil je zdrav in je živel v srečnem zakonu. Kaj ga je tedaj moglo gnati v sinrt? Res je sicer, da 6e je pred kratkim na železnici ponesrečil in se pobil po glavi. Da ni nemara tega dejanja storil v trenutni duševni zmedi?
Mrtveca so prepeljali v mrtvašnico, ženo pa v bolnico. Cez dva dni se je zbudila iz omotice, počasi se ji je vrnil spomin, ped za pedjo je šla po poti nazaj do tistega trenutka, ko jo je bila nenadoma objela temna noč. Zdaj se je spomnila: bilo je na večer usodnega dne. Okoli četrt na dvanajsto. Sedela je s svojim možem za mizo. Violetta si je dajala Skrbi s svojim bolehnim očetom in z materjo, ki je zadnje čase dostikrat tožila, Ida jo glava boli. Priskrbela ji je tri praške. Nozičrjeva žena je zdaj pripovedovala v bolnici, kako je Violetta njej In njenemu možu izročila te praške.
Violetta, tako je pripovedovala mati, nama jo dala te tri praške s pripombo, da jih pošilja hišni zdravnik dr. Deron. Dala nam jo tudi zdravnikovo navodilo.
To navodilo so pozneje našli. Glasilo ee je:
, »Pošljem vam prašek za gospoda No-Zierja, da se opomore od pretresa, o katerem mi je pravil. Gospe Nozičrjevi priporočam za njen glavobol drugi prašek, ki ji bo zanesljivo pomagal. S križcem zaznamovani tretji prašek je pa za gospodično Violetto ter spada k zdravljenju, ki sem ji ga zapisal. Prosim vas, pazite, da praškov ne zamenjate.«
Roditelja sta bila vsa ganjena nad tolikšno otroško ljubeznijo.
Oče je popil prašek v kozarcu vina, mati pa ga je použila samo del. To je bila njena sreča, zakaj drugače se prav tako no bi bila več prebudila kakor njen mož.
Gospa Nozičrjeva je pripovedovala Valje:	»
»Takoj ko je moj nesrečni mož popil fcozareo vina b praškom, se je začel sla-feti, da gre spat. Zdajci se je pa zgrabil
za glavo in potem za srce, se zvil v krčih in ječč omahnil na tla.
Prijela sem ga in mu hotela pomagati, tedaj me je pa objela tema in nič več ne vem, kaj se je potem zgodilo .. .<
Materine obtožilne besede so uganko rešile. Samo hči je mogla biti morilka. Le kaj je dekle gnalo v to strašno dejanje?
Začeli so brskati po življenju osemnajstletnega dekleta. In tedaj se jim je odprla strahotna nravstvena slika. Mladoletno dekle, ki sta skrbna starša hotela, da postane nekaj boljšega, je že v otroških letih zašlo na stranpota divje strasti, ki vodijo v prepad najhujše pokvarjenosti in pregreh.
Lepo, vitko, črnolaso dekle je imelo nešteto prijateljev. Vsa moška mladina iz okolice je bila pod njenim demonskim vplivom. Pri svojih ljubavnih pustolovščinah se je pa dekle okužilo, postalo je sifilitično.
Starša sta se zgrozila, ko sta to izvedela, a v neskončni ljubezni do svoje edinke sta ji odpustila. Toda postala sta previdnejša in sta pazila na sleherni Violettin korak. Mlada Violetta je šla k dr. Deronu, ki je zdravil njeno strašno bolezen, in vse je kazalo, da se bo popravila.
Toda življenja lačna hči je samo premišljala, kako bi se izmuznila iz oblasti svojih roditeljev. Pripovedovala je očetu in materi, da sestra dr. Derona kar ne more živeti brez nje in da jo je prosila, naj bi jo spremljala pri njenih izletih. Roditelja vzlic slabim izkustvom nista slutila ničesar zlega in sta privolila. Svoji hčeri sta bila že zdavnaj vse odpustila in sta se toliko bolj veselila, da se bo njuna ljubljenka po tolikih žalostnih tednih, ki jih je morala prestati, zdaj lahko vsaj nekoliko raztresla v družbi starejše in izkušene dame.
Istorija z gospodično Deronovo je bila seveda zlagana. Violetta se je bila vzlic najskrbnejšemu nadzorstvu izmuznila svojima roditeljema iz rok. Spoznala je nekega mladega plavolasega gospodiča in se z vso strastjo zaljubila vanj. Mladi mož je poznal mračno prošlost svojo nove prijateljice, toda nemara je ravno to mladega lahkoživca iz dobre rodbine še bolj mikalo.
Jean Dubin, tako mu je bilo ime, je študiral v Parizu. Kajpada se mu je hotelo pustolovščin, in si je dejal, da jih bo doživel v družbi mlade vročekrvne Vio-lette.
Med tem ko sta roditelja mislila, da je njuna hčerka pri gospodični Deronovi, se je pokvarjeno dekle klatilo s svojim prijateljem v najzloglasnejšili pariških lokalih.
Nekaj je seveda treba dekletu šteti v dobro. Bila jo blazno za-‘ ljubljena v lepega študenta in je hotela njemu, potomcu ugledne, a siromašne rodbine izpolniti sleherno željo. Tako mu je pripovedovala, da je njen oče zelo bogat in da ima tudi ona dosti denarja na razpolago. In ga je tudi res imela.
Banka Baruch
15, Rue Lalayette, PAR1S Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. — Vrši vse bančne posle najku-lantneje. — Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 8064-64, Bru-xelles; Holandija: št. 1458-66, Ded. Dienat: Francija: št. 1117-94, Pariš; Luksemburg: št 5967, Luxemburg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice.
Vprašanje je le, kje ga je dobila. Ukradla ga je svojim staršem ...
Dubin, ki je spočetka iskal v lepem in razuzdanem dekletu samo ljubavne avanture, je postal osemnajstletnici zla usoda. Čedalje strastnejša je postajala njena ljubosumnost, čedalje gorečnejša njena želja, da postane Dubinova žena.
Na dan pred peklenskim zločinom zoper svojega roditelja je bila doma spet ukradla tisočak in še pet sto frankov drobiža.
Preiskava ni dognala, ali se je že takrat odločila za očetomor, ali je pa ta strašna misel dozorela v njej šele drugi dan. Gotovo je le to, da je z denarjem hotela iti k svojemu prijatelju. Toda Dubin je bil že odpotoval. Odpeljal se je za nekaj dni k svojemu stricu na deželo.
Deklico je zgrabil brezumen gnev nad nenadnim odhodom njenega ljubimca. Ali je mislila, da jo prijatelj vara? Ali je spoznala, da je njeno življenje zavoženo? Ali se je bala, da hosta starša odkrila njeno tatvino?
Naj je bilo že tako ali tako, Violetta je šla in hladnokrvno ubila očeta in spravila mater na rob groba.
In med tem ko je oče ležal na mrtvaškem odru in se je mati zvijala v krčih na bolniški postelji, je živinska hči zapravljala ukradeni denar z neko prijateljico v zloglasnem nočnem lokalu. — — —
Ko je Violetta videla, da živa duša ne verjame, da bi bila njena starša hotela prostovoljno v smrt, je zbežala. Cel teden dni jo je policija zasledovala, cel teden dni jo je gonila po Parizu, cel teden dni je ob poročilih o mladi očetomorilki ves Paniz pridrževat dih. Naposled so jo dobili. Trinajst mesecev je trajala preiskava, preden so sodniki dognali vse zakulisje nečloveškega zločina.
Te dni je stala Violetta Nozierjeva pred sodniki. Francoski zakon jo je kaznoval z naj,hujšo kaznijo, ki jo premore. Popolnega razčiščenja pa tudi sodna razprava ni prinesla na dan. Poslednjih nagibov, ki so gnali otroka k peklenskemu zločinu, tudi dvodnevni proces ni prinesel na dan.
ZVe anekdoti
Kako je Bernard Shaw našel svojo ženo
Bernard Shaw je prišel do svoje žene, Miss Townshendove, na tragikomičen način. V času, ko ji je dvoril, je bil Shaw strasten kolesar. Nekega dne je pa padel in si zlomil nogo. Bilo je ravno pred hišo Miss Townehendove, ki je ponesrečenca vzela v svojo oskrbo.
»Tam je torej ležal,« pripoveduje Frank Harris. »Mis Townshendova mu je kar preveč stregla in nesrečni Sha\v je dobil spričo te vnete postrežbe fiksno idejo, da bo moral svojo strežnico prositi zn roko, če ne bo kmalu zdrav. Zato je skušal, še preden je znal dobro hoditi ob berglijah, pobegniti. Toda že na prvi stopnici mu je spodrsnilo, dn je padel in si ne samo vnovič zlomil bolno nogo, temveč še drugo povrhu. Ko se je zavedel, je bila že njegova lepa zaščit-nica pri njem. Siromak je imel le še toliko moči, da je dvignil glavo in zamrmral:
»Ali hočete postati moja žena?«	j
»Da!« je blaženo dahnila.
Nakar sc je Shaw onesvestil.	,
Grof
Monte
Cristo
‘Roman
Napisal
Ateksandec Dumas
8 8. nadaljevanje
Cromwell in njegov tajnik
CronrvveU je svojemu tajniku, kadar je šlo za posebno važne reči, navadno narekoval o isti stvari po tri ali štiri pisma nasprotujoče si vsebine.
»Zakaj tako delate?« ga je vprašal tajnik.
»Zato,« je odgovoril Cromwell, »da ne boste vedeli, katero pismo bom izročil slu.«
»Ali slišiš?« šepne Morrel.
Mladenič in deklica obmolkneta.
Slišalo se je, kako so se neka vrata odprla, potem so pa zaškripali koraki na stopnicah.
»To bo moj oče,« meni Valentina. »Iz svojega kabineta prihaja.«
»Da spremi zdravnika,« doda Morrel.
»Kako veš, da je zdravnik?« se začudi Valentina.
»Mislim si,« odgovori Morrel.
Medtem je nekdo zaklenil hišna vrata. Takoj nato se spet zaslišijo koraki; čez nekaj časa se izgube v Villefortovi sobi.
»Zdaj ne moreš več ne na vrt ne na cesto; oba izhoda sta zaprta.«
Morrel osuplo pogleda deklico.
»Da,« prikima Valentina. »Najvarnejše bi še bilo, da odideš skozi stanovanje mojega deda. Pojdiva,« ga povabi deklica in vstane.
»Kam?« vpraša Maksimilijan.
»K mojemu dedu.«
»Jaz — h gospodu Noirtierju?«
»Da.«
»Ali si dobro premislila, Valentina?«
»Že zdavnaj je moj načrt dozorel. Edini prijatelj, ki ga še imam na svetu, je on, in njega oba potrebujeva ...«
»Pazi, Valentina,« reče resno Morrel, ne vedoč, ali naj bi deklico ubogal ali ne. »Pazi, meni so se že odprle oči. Že to, da sem prišel sem, je bilo blazno. Ali si pri pameti, ljuba?«
»Ne boj se zame,« odgovori z žalostnim usmevom deklica. Nato povabi Maksimilijana z očmi, naj ji sledi, zapre vrata, krene čez hodnik in potem po stopnicah nizdol. V predsobju Noirtierjevega stanovanja zagledata starega slugo.
»Barrois,« mu reče Valentina, »zapri vrata in ne spuščaj nikogar noter.«
Noirtier je sedel v svojem naslanjaču; ko zagleda Valentino, mu zažare oči.
»Ljubi oče,« ga toplo a resno ogovori deklica, »poslušaj me! Povedali so ti že, da je moja dobra mati pred eno uro izdihnila; zdaj nimam na svetu razen tebe nikogar, ki bi me ljubil.«
Starcu se neizrekljivo ljubeče zaleskečejo oči.
»Zato lahko tebi edinemu zaupam svoje gorje in svoje upe.«
Starec pritrdi z očmi.
Valentina prime Maksimilijana za roko.
»Poglej, oče, tega gospodal«
Starec upre zvedavo in hkratu nekoliko osuplo oči v Morrela.
■iaav.-i
»To je gospod Maksimilijan Morrel, sin uglednega marselj-skega trgovca; gotovo si že slišal to ime.«
»Da,« pritrdi starec z očmi.
»Neomadeževano ime, ki ga too Maksimilijan še proslavil; zakaj čeprav mu je šele trideset let, je že spahijski stotnik in častnik legije časti.«
Starec pritrdi z očmi, da to ve.
»Nu, dobri moj ded,« reče Valentina in pade pred starcem na ikolena, »tega človeka ljubim in *ie bom nikoli nikogar drugega! £e me prisilijo, da se z drugim poročim, bom umrla, pa če bi si sama morala vzeti življenje.«
Hromčeve oči vzplamte od .srditega ogorčenja.
»Kaj ne, dobri ded, da imaš rad gospoda Maksimilijana Mor-rela?« reče tesnobno deklica.
»Da,« pritrdi starec.
»In zato naju boš kot svoja otroka ščitil pred voljo mojega očeta?«
Noirtier upre svoj umni pogled v Morrela, kakor bi hotel reči: Kakor pride!
Maksimilijan ga je razumel.
»Gospodična,« se obrne k deklici, »vi imate še mučno a sveto dolžnost čuti pri vaši babici; ali mi dovolite čast, da ostanem nekaj trenutkov na samem z gospodom Noirtierjem?«
_ »Da, da, to bi rad,« potrdijo živahno starčeve oči. Potem pa nemirno pogleda Valentino.
»Kako te bo razumel, hočeš reči, kaj ne, dobri oče?«
»Da.«
»O, bodi brez skrbi; tolikokrat jsva že govorila o tebi, da prav dobro ve, kako se midva sporazumeva.«
Nato se obrne k Maksimilijanu In reče s toplim nasmehom, ki ga je tuga njenih oči delala še mi-kavnejšega:
»On ve vse, kar jaz vem.«
S temi besedami pritegne stol £a Morrela, zapove Barroisu, da ne sme nikomur odpreti, poljubi ljubeče svojega deda, stisne žalostno svojemu zaročencu roko in odide.
Da pokaže Noirtierju, da mu IValentina popolnoma zaupa, vzame Maksimilijan besednjak v roke, poišče peresnik in papir in položi vse skupaj na mizo, kjer je stala svetilka.
»Najprej,« reče nato, »mi morate dovoliti, da vam povem, kdo sem, kako zelo ljubim gospodično Valentino in kakšne namene imam z vašo vnukinjo.« ^
»Poslušam vas,« pokaže Noir-iier z očmi.
Bil je res ganljiv pogled na tega starčka, na videz toli nemočnega in nadložnega, ki je bil pa vendarle edina opora in edini svetovalec dveh mladih ljubečih se bitij. Njegov obraz je izdajal tolikšno plemenitost in odločnost, da se je Morrel začutil v primeri z njim nebogljenega otroka. Ko je začel govoriti, se mu je tresel glas.
Povedal je starcu, kako se je Seznanil z Valentino, kako je ona, osamljena in nesrečna, kakor je bila, sprejela njegovo vroče čuvstvo. Govoril je o svojem poreklu, o položaju, ki ga zavzema, in o svojih denarnih razmerah. In vselej, kadar se je vprašujoč
Časnik s samo 900 besed
Newyork. — Največje mesto sveta ima tudi najnenavadnejši časnik na svetu. Tiskajo ga v angleščini in je namenjen tujim priseljencem. Uredništvo tega časnika ima zelo kočljivo nalogo: ves material za list mora tale o predelati, da ga razumejo tudi tisti, ki imajo o angleščini komaj osnovne pojme.
Uredniki imajo na razpolago samo 900 besed. S tem besednim zakladom se lahko sporazume že po nekaj dneh vsak priseljenec, čeprav vsebuje angleško besedišče svojih 40.000 besed. Teh 900 besed se priseljenec nauči v dobrem tednu, toda urednici se morajo nemalo potiti, da z njimi izhajajo.
Uredniki in dopisniki tega časnika so pravi strokovnjaki in jezikoslovni akro-batje. Ni čuda, saj morajo pri vsakem stavku, ki ga napišejo, misliti na to, ali niso prestopili ozko začrtane meje teh 900 besed. Neprestano morajo imeti pred očmi, da pišejo za ljudi, ki o jeziku tako rekoč nimajo n Mi pojma.
Ta časnik izdajajo samo zato, da priseljence čim prej odvadijo njihovih domačih listov. Kajpada ima zato ta list tudi velik primanjkljaj. A ne bojte se, da ga ne bi mogli pokriti. Časnik dobiva namreč stalno podporo od velikih ameriških listov, ki se zanašajo, da bo priseljenec, ko se nauči teh prvih 900 besed, začel po malem brati in naročati tudi njihove liste.
Knjigovodstvo na spomeniku
Beograd. — Beograjčan P. N. je bil res višek pedantnosti in nezaupljivosti. Dokaz za to je spomenik na njegovem grobu na beograjskem pokopališču. Ali samo pokopališki upravi ni zaupal ali pa ljudem sploh, ne vemo.
Na spomeniku se uamreč bere pod njegovim imenom im priimkom in dnevom rojstva in siurti tole:
»Za vzdrževanje tega groba eem plačal pri blagajni pokopališke uprave odškodnino za 50 let vnaprej, to je od
1930	do 1980. Plačilo je zapisano v pokopališkem registru pod S. št. 272 dne 23. septembra 1929, potrdilo ima pa Številko 5636.«
Opice so ga izdale
London. — Blizu Kalkute v Indiji so našli v džungli lastnika neke menažerije ubitega in oropanega. Na potu v džunglo sta nesrečneža spremljali dve opici, ki eta bili edini priči zločina.
Opici eta takoj po umoru stekli v bližnjo vas, kjer je prebivate pokojnikova žena, ira začeli taiko vreščati in tuliti, da s>ta spravili v strah ne samo gospo, temveč tudi vaščane. Stvar je prišla oblastem na uho in policija je začela poizvedovati, kaj je vzrok tolikšni opičji razburjenosti.
Stražniki so šli za opicama. A kdo popiše njihovo osuplost, ko so na kraju, kamor sta jih opici pripeljali, izkopali truplo ubitega lastnika menažerije!
Toda opicama to še ni bilo dovolj. Ko so 6e policija in vaščani z živalima vračali v vas, sta se opici nenadoma silno vznemirili, ko sta srečali dva kmeta. Policija ju je aretirala in preiskala njuni hiši. In res so našli pri njima okrvavljeno perilo in več drugih re*i, ki jih je umorjenčeva vdova spozns 'a za last svojega moža.
Osumljenca sicer tajita, toda policija je zbrala proti njima toliko obtežilnega materiala, da jima tajenje ne bo nič pomagalo. V vasi so vsi prepričani, da sta opici s svojo živalsko pametjo in instinktom odkrili prava morilca.
Igra s smrtjo
Klosterneiilmrg. — V neki tukajšnji krčmi je bilo te dni zelo veselo. Pili so in se zabavali, toda sredi rajanja se je rodila tudi usodna misel, ki je zahtevala človeško življenje. Nezaposleni delavec Riedenbauer se je namreč hotel postaviti to je, okrogel kakor je bil, izjavil, da se
upa požreti bucike kakor navadne bonbone. Kajpak mu nihče ni hotel verjeti, in tako je prišlo do stave. Toda ta stava je šla na žalost na življenje in smrt.
Riedenbauer je res pogoltnil par bucik in dobil 6tavo, liter piva. Toda epilog te stave je prišel šele čez tri dni: Rieden-bauerja so morali namreč še tisto noč odpeljati v bolnico, kjer je dva dni in dve noči visel med življenjem in smrtjo. A vse prizadevanje zdravnikov je bilo zaman; tretji dan je nesrečnež v strašnih mukah izdihnil.
 » -
Zakon na poskušnjo
Osijek. — V Baranji je navada, da živila dekle in mladenič, ki mislita stopiti v evetii zakonski stan, šest tednov skupno življenje, da se dejansko prepričata, ali sta drug za drugega. Razumljivo, da se takšna »ljubezen na poskušnjo« kaj pogosto konča z jokom in da mora dekle, ko je preživelo šest tednov pri svojem bodočem možu, neredko pospraviti svoje reči in se spet vrniti k svojim staršem.
Zanimivo je, da se ta »ljubezen na poskušnjo« vrši s pristankom staršev. Po drugi strani je pa razumljivo, da takšno razmerje med mladimi ljudi po zakonu ni dovoljeno. Zalo so morale državne oblasti že dostikrat poseči vmes ki prepovedati »ljubezen na poskušnjo«..
V	nekaterih krajih Baranje imajo tudi šego, da nosijio, kadar žalujejo, belo obleko, ne pa črno, kakor povsod drugod. Tudi tedaj se ljudje oblečejo v belo, kadar odide kateri iz družine na pot; v belem žalujejo za njim vse dotlej, dokler se ne vrne.
Kaj je iznevera?
Dunaj. — Pred dunajskim deželnim sodiščem so te dni razpravljali o zanimivem vprašanju:	kdaj	se mož izneveri
svoji žesni? Vsi so bili edini: kadar prelomi zvestobo do nje. Toda ali zagreši moz zakonolom tudi tedaj, kadar mu žena že nekaj let krati njegove zakonske pravice? Ali sme v takšnem primeru živeti z drugo?
Na sodišče so zaradi takšnega primera prišli ondan gospa Roza, njen toženi mož Franc in njuna podnajemnica gospodična Ana.
Gospa^ Roza je tožila svojega moža in gospodično Ano, da sta živela skupaj v istem stanovanju in dan za dnem, ali bolje noč za nočjo, prelamljala zakon. Toženi zakonski mož se je zagovarjal, da njegova zakonita žena že nekaj let krati njegove zakonske pravice. Hotel se je že ločiti od nje, pa žena noče. Gospod Franc tudi taji, da bi se bil noč za nočjo izneverjal svoji ženi, kakor ona trdi, narobe: spal je zmerom v kuhinji, gospodična Ana pa v sobi.
Gospa Roza je pred sodnikom na ves glas izjavila, da ne dovoli, da bi njen mož živel z gospodično Ano. Prav tako je svečano izjavila, da ee od	ne da
ločiti, čeprav jo zmerom zapostavlja.
Nesrečni sodnik, ki je moral razsojali v tej nenavadni pravdi, je razpravo od-godil, da se sam prepriča, ali je v kuhinji sploh kakšna postelja in ali ima gospa Roza prav, ko trdi, da se ji je gospod Franc noč za nočjo izneverjal z gospodično Ano.
 *---------
Kartoteka zaročnic
Dunaj. — Pred kratkim ee je dunajski policiji posrečilo prijeti nevarnega ženitnega sleparja Otoma Trosta. Pri njem so našli dve knjižici, v kaiterih si je slepar natanko in vestno zapisoval vse svoje ljubezenske doživljaje in afere. Teh dogodivščin ni bilo nič manj kakor 79.
Vso to registra turo je vodil zelo strokovnjaško in vestno. Razdelil jo je na tri dele. V prvem delu si je izpisal vse ženiitne oglase, ime časnikov, kje so ti oglasi izšli, datume, šifre, vsebino oglasov in odgovore, ki jih je dobil na svoje oglase.
V	drugem delu so bila navedena stanovanja, kjer se je z ženskami sestajal, ali pa kjer so puščale zanj pisma.
Najzanimivejši je pa tretji del: regi-stratura nevest. Tu so zapisane vse žene in dekleta, ki je Trost prišel z njimi po oglasih do osebnih ali pismenih stikov.
V	tem delu je nekaj tucatov imen, nič manj ko 79; sama kriva imena, ki se jim je pod njimi predstavljal Najvažnejše med temi zapiski je kajpada denarno stanje nevest. Tako se na primer tamkaj bere, da premore Mary lepo hišo, Rozalka precejšnje prihranke, Mia lepo urejeno gospodinjstvo. Pri vsakem ženskem imenu 60 točno in izčrpno zbrane vse informacije. Najzanimivejše pripombe pa srečaš v razpredelnici »Osebni v ti-si«. Tako ima neko dekle pripombo* »Varčna«, druga: »Neomadeževane preteklosti«, tretja: »Nezaupljiva«, če tria t »Strašna«, dalje:	»Predvojni značaj«,
»Lepa«, »Goska«, »Čedna a neumna«, »Udarjena«, »Neumna ko noč«, itd. itd.
105 letna starka izpregledala
Beograd. — V Moravcih v Srbiji je živela starka Mirjana Božičeva, ki je že dvanajst let elepa. Nu, tega ni bilo nikomur dosti mair, dokler ni prišel nekega dne k njej njen vnuk, kapetan Če-domir Milutinovič. Čeprav je bila njegova babica stara ko zemlja — v vasi so pravili, da ima že več ko sto let — jo je vendar sklenil odpeljati na operacijo. Vsi domačini so bili proti temu, le babica ne.
In tako sta se nekega dne odpeljala in vzela s seboj potrdilo občine, iz katerega se vidi, da se je starka rodila 10. marca 1928 in da je torej že v 106. letu svoje starosti.
V	beograjski bolnici so starki operirali levo oko. Nato so ga obvezali in jo tako pustili pet dni. Ko so ji šesti dan sneli obvezo, je starka nenadoma vsa vesela vzkliknila:
--■Glej, glej, okno vidim!. ..«
Starka je po dvanajstih letih izpregledala na levem očesu. Zdaj bi od samega veselja hotela, da jo operirajo še na desnem.
Mirjani Božičevi je, kakor smo že rekli, 105 let. Vzliic temu se pa še .imenitno počuti in misli učakati še najmanj deset let v sreči in zadovoljstvu.
A skrivnost njene dolgoživosti, boste vprašali ?
»Trikrat sem se omožila, sedem otrok rodite, žganje pite in dobro jedla...«
l jubezen in priroda
Prijatelj »Družinskega tednika« nann piše z Gorenjskega:
V	nekem smrekovem gozdu sem ondan odkril drevo, kjer so vrezljane tele
besede:
Ta hrast naj priča še čez leta: Ljubezen moja si le Ti!
Edina Ti si širom sveta.
Ki zanjo mi srce gori!
Tvoj Lojze.
Pod gornje verze je druga roka napisala:
Da ljubiš jo, nič nov’ga ni.
Mladost brenči, kar svet stoji.
A vendar: h ras t ?! Ne bodi nori Prijatelj mladi, to je bor!
Ljubitelj prirode.
Nad obema kiticama je .pa pribita tablica s temle uradnim razglasom:
Pozor!
Strogo je prepovedano poškodovati smrečje tega gozda. — Županstvo.
Večni potnik brez voznega listka
Brunšvik. — Neki dva in štiridesetletni slikar iz Brunšvika se je vozil leta in leta širom vse Nemčije, kajti »domoljubje« mu ni dopuščalo, da bi potoval v tujino. In 6ploh — tujih železnic še videti ni inanal.
Možakar ima pa slabo in nič kaj častivredno navado, da si naslika vozne listke zmerom sani. Že od osemindvajsetega leta ee vozi zastonj v prvem razredu luksusnih vlakov. Potuje iz dveh vzrokov: prvič ponuja v nakup svoje slike kamorkoli pride, drugič pa išče primer-nih motivov za svoje nove slike.
Vozne listke je slikal s tušem na barvasto lepenko. Sodnik pa pravii, da bo njegova prihodnja slika notranjost lra* nilniške celice.	*
£epofa Vas privede do uspeha,
vztrajno negovanje pa do lepote.
O pravilnem negovanju obraza Vas pouči
izuč. kozmetičarka Dsrinks Vdoviš, Ljubljana, Gradišča 4
——————-	n—~	~1	10—12	In od 3—7.
Novela »Družinskega tednika**
Chpulna igra
Napisal Albert Jean
uias—■i
Ostavka naše vlade. Predsednik vlade Uzumovič je 19. t. ni., drugi dan po pogrebu pokojnega kralja Aleksandra, podal v smislu ustave ostavko svoje vlade. ,V dimenu kraljevega namestnika je Nj. iVds. Itnez-nanieetnik Pavle ostavko sprejel in poveril spet g. Uzunoviču mandat za sestavo nove vlade.
Konierenca zunanjih ministrov. 19. t.
m. so se v Beogradu sestali zunanji mi-oiistri Male antante in balkanske zveze in glede na atentat v Marseillu sklenili, /da je treba razčistiti ozadje tega atentata, v bodoče pa gledati na to, da se slični zločini nič več ne pripete. Vsi zunanji ministri so ponovno poudarili, da eo odločno za politiko miru in sodelovanje med narodi.
Nove poštne znamke. Za časa šestmesečnega državnega žalovanja za pokojnim kraljem Aleksandrom I. bodo v prometu posebne poštne znamke s sliko viteškega kralja v črnem okvirju. V Beogradu eo znamke na prodaj že od 17. oktobra.
Pavelič in Kvaternik aretirana. Italijanska policija je ai'©tiraila v Torinu dr. Paveliča in Evgena Kvaternika, ke>r sta osumljena zveze z marseljskim atentatorjem na pokojnega kralja Aleksandra v Marseillu. Oba aretiranca pa trdno-vratno tajita vsako posredno ali neposredno zvezo z atentatorjem.
Poljska in Madžarska. Preteklo soboto je prišel v Varšavo predsednik madžarske vlade Gombos. Poljska vlada ga je svečano sprejela. Poljaki in Madžari mislijo skleniti gospodarsko, tujskopromet-no in kulturnopolitično pogodbo.
Nov francoski minister. Ker je dosedanji francoski pravosodni minister Cheron zaradi marseljskega atentata odstopil, 6e je njegovo mesto izpraznilo. Vlada je na njegovo mesto poklicala senatorja Henrija Lemeryja.
Vasja Pirc v Moskvi. Mladi šahovski velemojster Vasja Pirc, naš ožji slovenski rojak, je dobil laskavo povabilo na veliki mednarodni šahovski turnir, ki se bo vršil v Moskvi.
»Journal« zgorel. Prejšnji teden je nastal v kleteh »Journala«, enega izmed največjih pariških dnevnikov, požar. Vnelo se je olje. Ogenrj je uničil tudi več tiskarskih strojev, tako da bodo morali »Journal« nekaij časa tiskati v drugi tiskarni. Pri reševanju se je opeklo okoli 90 ljudi", en stavec se je pa zadušil. — »Journal« spada med najbolj razširjene pariške časnike; tiska se ga skoraj milijon izvodov na dan.
Prvi viseči most v Sloveniji. V nedeljo 14. t. m. so pri Mednem izročili prometu prvi viseči most v naših krajih. Mest je dolg 80 m, širok pa 1*50 m.
Prvi sneg v Ljubljani in skoraj po vsej Sloveniji smo dobili letos že 15. oktobra. V mestu je sicer hitro skopnel, na okoliških hribih je pa obležal več dni. Na Gorjancih na Dolenjskem ga je padlo 30 cm.
Lokomotiva v tovorni avto. Prejšnji teden je železniška lokomotiva treščila ma prelazu pri Drenovem griču v Pečni-Icarjev tovorni avto. Človeških žrtev ni bilo. Vzrok nesreče je bil snežni metež.
Nafto iščejo. V Čakovec sta prišla dva francoska geometra in neki Švicar, da preiščejo, ali bi se dala blizu vasi Selnice in Praldjenice pridobivati nafta.
Žrtev dela. V rudniku Vrški Čuki v Srbiji je zasulo 3 rudarje in inženjerja. Med ponesrečenci je tudi Slovenec France Štrukelj; njegovo truplo so že izkopali.
201 kg težkega jesetra so te dni ujeli štirje ribiči blizu Velikega Gradišča. Riba je imela 20 kg iker. Prodali so jo aa 4000 Din, tako da je dobil vsak ribič enega »jurja«.
Milijoninka stopinje. Tehnološki zavod v Bostonu (USA) je izdelal toplomer, ki je tako občutljiv, da zabeleži toplotno razliko 0-000001° C. Aparat je samo 2 'A cm dolg. Z njim so izmerili celo neskončno majhno toploto, ki jo izžareva navadna sveča iz razdalje 3-5 km.
Davek na jezikovno napake. Hitlerjevski učitelji v Nemčiji zahtevajo, da ustanovi vlada poseben jezikovni urad, ki naj bi nadziral trebljenje tujk iz nemščine in uvedel poseben davek na nepotrebne tujke.
V	moderno opremi j eri sobi sta sedela na dlivanu iz črnega žameta neki gospod im neka dama. Pred njima sla stala na nizki mizici na lakastem pladnju dva kristalna keliha z iskrečim se rdečim burgundcem. Iz gramofona v kotu je donela havajska melodija.
Zdajci je rekel Daniel svoji ljubimki:
»Prosim te, zapri gramofon!«
Damia ga je ubogala.
Nekaj časa je vladala v sobi tišina. Potem je začel Daniel s hripavim, obupanim glasom;
»Položaj postaja nevzdržen!«
»Tudi jaz tako mislim.«
»Izživeti se moram, potovati in svobodno ljubiti. Že celih deset let nosim v sebi gorečo željo po begu!«
»Prav, pa skupaj odpotujva! Tudi jaz si ničesar na svetu bolj ne želim.«
Hripavo se je zasmejal.
»Tebi je lahko govoriti. Kaj naj bo pa z mojo ženo?«
»Daj se vendar ločiti!«
»Moja žena ne bo nikdar na to pristala!«
»Potem jo pa prisili!«
»Ne, popolnoma nemogoče. Ko sva se poročila, sem s svojimi romani komaj toliko zaslužil, da sva se za silo preživela. Ona je bila tista, ki mi je vlivala pogum in me držala pokoncu. Če sem to, kar danes sem, je v glavnem njena zasluga. Zdaj se me seveda oklepa, ker ve, da ima pravico do mene.«
»Ponudi ji veliko vzdrževalnino.«
»Odbila jo bo. Do denarja ji nikoli ni bilo.«
»Kaj boš pa potem napravil?«
Daniel ni odgovoril. Stisnil je zobe in sunkoma dihal. Ko ga je pozorneje pogledala, se je zgrozila, tako mrka odločnost je gorela v njegovih srepih očeh.
*
Daniel je	sedel v svoji	delovni	sobi. Pred njim na pisalni	mizi	je	le-
žal šop popisanega papirja. Na ovitku iz močnejšega barvastega papirja se je pa bral naslov njegovega novega romana, ki ga je pred kratkim začel: »Okrutna igra«.
Pogreznil je glavo v dlani in se naslonil na mizo. Premišljal je.
Daniel je	spadal med	tiste	romanopisce, ki	se boje intuicije	in	jo
zato skrbno nadzirajo. V njegovem srcu in v njegovih romanih je bilo vse logično in natanko preračunano. Skrbno je zbiral vse, kar se mu je zdelo važno za njegove namene; pri tem mu je dostikrat pomagala njegova žena kot tajnica.
Danes je še napeteje razmišljal. Pisatelj je bil prišel do ene izmed najvažnejših točk svojega romana, kot človek je pa iskal sredstva, da se odkriža ljubečega bitja, ki mu je I bilo napoti.
| Zdajci se mu je razjasnil obraz in I okruten usmev mu je legel na drob-I ne ustnice. Našel je! Pred vsem gre I za to, da bodo pozneje videli v zlo-I činu samomor. In začeti roman a »Okrutna igra« naj bi to domnevo I podprl.
Daniel je pritisnil na gumb in po-g klical svojo ženo.
Aliče je bila nekoč zelo lepa; da, bila je še zdaj, vzlic trudni črti okoli ustnic in temnim sencam na trepalnicah, kadar je zaprla oči: te sence so izdajale solze.
Daniel ni pogledal svoji žrtvi v oči. Vprašal je:
»Ali bi mi malo pomagala? Nekaj bi mi poiskala.«
Povedal je ime nekega časnika, ki ga je imel lepo po številkah urejenega in vezanega v omari.
»Saj veš, da si v mojem novem romanu junakinja sama vzame življenje. Preden se pa zastrupi, sporoči policiji, da pojde prostovoljno v smrt. Tudi jaz bi potreboval takšno poročilo, nekaj kratkega, verno posnetega po resničnem življenju. Bodi zato tako dobra in poišči v prvem četrtletju lanskega letnika poročilo o samomoru gospe Vernove. Tam boš našla tudi pismo, ki ga je napisala tik pred smrtjo. Kolikor se spomnim, se mi je to pismo zdelo takrat zelo lepo. Ko ga najdeš, ga prosim prepiši, ker ga bom potreboval.«
»Prav. Ali naj ga spišem na stroj?«
»Ne, z roko. In še nekaj: podpis kar izpusti, ker je nepotreben.«
Načrt, ki so ga spočeli Davidovi možgani, je bil vprav peklenski. Nesrečna žena je šla brez besede na delo. Bila je njena smrtna obsodba, in sama jo bo podpisala, ko prepiše one vrstice, ki naj po njenem umoru razbremene morilca.
Danielu bo treba samo pokazati ta list, ki ga bo napisala njegova žena, pa mu nihče ne bo mogel do živega. Potem bo lahko brez skrbi in neovirano živel takšno življenje, ki je po njem tako goreče koprnel.
Cez nekaj časa je stopil v knjižnico zraven svoje delovne sobe. Aliče je ravno prepisovala ono pismo.
Danielov obraz je bil neprodiren, toda njegova roka je krčevito oklepala ročaj revolverja v žepu.
»Ali si končala?« je vprašal.
»Da,« je tiho rekla Aliče.
Sklonil se je čeznjo, prebral — in presenečen planil pokoncu, zakaj prvič v življenju ga je njegova žena nalagala.
Samo štiri vrstice so bile napisane na papirju:
»Gospod komisar! Ne dolžite nikogar krivde za mojo smrt. V popolni zavesti si vzamem življenje.«
In ne glede na Danielova navodila je Aliče to izjavo podpisala s svojim imenom. Izjavo, ki naj Daniela obvaruje slehernega suma.
Odrevenel je Daniel omahnil nazaj in pobesil glavo.
Aliče je zdaj izpregovorila in njen glas je komaj slišno drgetal:
»Mislila sem, da pač ni treba poiskati ono pismo. Saj bo to, kar sem tu napisala, zadoščalo tvojim nameram!«
Daniel je padel svoji ženi pred noge. Lice mu je gorelo v temni rdečici sramu in bolesti. Pritisnil je poljub na belo Aličino roko in neprestano jecljal samo eno besedo:
»Odpusti! Odpusti!«
Sveto pismo pravi:	*ln	postala bosta
eno.«. Zakon je telesna enota. Toda d v c duši nikoli ne moreta bili c n a. Obe se morata ohraniti kot celoti. Tvoj duh je tvoj in ne tvojega moža ali tvoje žene.
liunk Ciune.
GROF MONTE-CRISTO
Nadaljevanje » 3. strani
ustavil na hromčevem obrazu, so mu odgovorile njegove oči: »Dobro — nadaljujte!«
Ko je mladi mož končal prvi del svoje zgodbe, je vprašal:
»Zdaj veste vse o moji ljubezni in mojih nadah. Ali naj vam zdaj govorim tudi o svojih načrtih?«
»Da,« pritrdi starec z očmi.
»Dobro, poslušajte tedaj, kaj sva sklenila.«
In jel je razlagati starcu, kako sta se dogovorila z Valentino, da ju bo spodaj čakal voz, da jo misli ugrabiti in spraviti k svoji sestri in se z njo poročiti, nato pa mirno počakati, da se gospodu Villefortu jeza poleže.
»Ne,« odvrne Noirtierjev pogled.
»Ne?« se začudi Morrel. »Pravite, naj ne storiva tako?«
»Ne.«
»Ta načrt tedaj ni po vaših mislih?«
»Ne.«
»Nu, potem je možna še ena pot,« meni Morrel.
Starčev pogled vpraša:
»Kakšna?«
»Stopil bom k Francu Epinayu in bom tako nastopil, da bo kot mož časti prisiljen nekaj ukreniti.«
Noirtierjev pogled je izpraševal:
»Kako mislite to napraviti?«
»Poslušajte,« jame razlagati Morrel. »Kakor sem vam rekel, bi šel k Francu in mu povedal, kako globoka ljubezen veže Valentino in mene. Če ima kaj takta, ga bo pokazal s tem, da se bo sam od sebe odpovedal svoji nevesti; v tem primeru sme do smrti računati z mojim prijateljstvom in privrženostjo. Če se bo upiral, bodisi iz koristolovstva ali iz smešne prevzetnosti, mu bom skušal dopovedati, da bo Valentino spravil v nesrečo, ker ’jubi samo mene in nikogar drugega; če tudi to ne bo zaleglo, se bom pa z njim bil in ga ubil, ali bo pa on mene ubil. Če jaz njega ubijem, se ne bo mogel poročiti z Valentino; če on mene ubije, bom pa umrl z zavestjo, da ga Valentina nikoli ne bo vzela za moža.«
Noirtier je z nepopisnim zadoščenjem opazoval to plemenito in odkritosrčno obličje, ki so se na njem zrcalila vsa čuvstva,
o	katerih je njegov jezik govoril. Toda ko je Morrel utihnil, je Noirtier večkrat po vrsti zaprl oči; kakor se naši bralci še spomnijo, je to pomenilo n e.
»Ne?« vpraša Morrel. »Torej tudi ta načrt odklanjate kakor prvega?«
»Da, odklanjam ga,« odgovore starčeve oči.
»A kaj naj potem storim, gospod? Po poslednji volji gospe Saint-Mcranove se ima poroka vaše vnukinje prav kmalu vršiti.
v 24 uruh
barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. Skrobl In svctlolika srajce, ovratnike, zapestnice i. t. d. Pere, suši, monga in Uka domače perilo
tovarna J©5. REStH
LJUBLJANA
Film in zgodovina
Zmerom znova se vprašujejo filmski podjetniki: »Ali kaže filmati zgodovinske snovi?« Občinstvo, kii s svojini obiskom prav za prav odločilno pritrjuje na to vprašanje, je že v dobi nemega filma, zlasti pa v dneh zvočnega filma zmerom pokazalo, da ga zgodovina za-
skega Egipta. To nasprotje se nekam uravnovesi z razmerjem lepe in zapeljive, toda preračunljive kraljice Kleopatre z rimskima mogočnikoma, ki sta zapored križala njeno življensko pot — genialni zmagovalec Cezar in strastni vojak Mark Anton. Velika usoda; usoda velikih mož,
f v'S Sr':	:	■	v	■':
\	\	«C-:'£Cn'	A
Ali naj pustim, da gredo stvari svojo pol?«
Noirtier se ne zgane.
»Razumem,« prikima Morrel. •Počakam naj.«
»Da.«
»Toda če odklanjate obe edini poti, ki se mi zdita mogoči — od koga naj pa potem pričakujem pomoči?«
Starčeve oči ničesar ne odgovore.
»Od naključja?«
»Ne.«
»Od vas?«
»Da.« •
»Od vas?« vpraša še enkrat nejeverno mladi mož.
»Da,« ponovi starec.
»Ali me pa tudi prav razumete, gospod? Ne zamerite mi, toda moje življenje je odvisno od vašega odgovora; ali se res smeva nadejati rešitve pri vas?«
»Da.«
»Ali ste tega gotovi?«
»Da.«
V	starčevih očeh je bila tolikšna trdnost in samozavest, da ni bilo moči dvomiti o njegovi neomajni volji, če že ne tudi o njegovi moči.
»O, hvala vam, gospod, tisočera vam hvala! Toda če vam čudež Gospodov ne vrne daru govora in gibanja — kako se boste mogli upreti tej poroki, ko ste vendar priklenjeni na ta naslanjač?«
Smehljaj ožari starčev obraz, [čuden smehljaj, smehljaj oči na nepremičnem obličju.
»Tak naj počakam?« vpraša 'mladi mož. »A pogodba?«
Spet isti usmev.
»Ali hočete reči, da ta pogodba ne bo podpisana?«
»Da,« pritrdijo Noirtierjeve oči.
»Tak pogodbe ne bo!« vzklikne Morrel. »O, oprostite mi, gospod, pri oznanilu tolikšne sreče si človek ne more kaj, da ne bi podvomil. Torej pogodbe ne bo?«
,»Ne,« ponovi hromeč.
, Vzlic temu zagotovilu Morrel še zmerom ni mogel verovati v svojo srečo. Obljuba onemoglega starca je bila tako čudna, da je mogla biti prav tako izraz njegove trdne volje kakor posledica njegove slabosti. Ali ni docela prirodno, da se čuti blaznež, ki se vendar ne zaveda svoje umo-bolnosti, zmožnega izvršiti še fako nemogoče stvari? Slabotnež govori o težkih tovorih, ki naj bi jim bil kos, plašljivec o orjakih, ki se jim hoče postavljati po robu, siromak o zakladih, ki naj bi bili njegovi, skromen plebejec se ima pa za modrokrvnega plemiča.
Ali je Noirtier izpregledal mladeničeve dvome? Ali je bral v njegovih mislih? Pogledal mu je trdno v oči.
»Kaj bi radi, gospod?« ga vpraša Morrel. »Ali naj vam ponovim obljubo, da bom res počakal?«
Noirtierjeve oči ostanejo trdne, skoraj srepe, kakor bi hotele reči, da jim samo obljuba ne zadošča; potem zdrsnejo z Morrelovega obraza na njegovo roko.
»Ali naj prisežem?« vpraša Morrel.
»Da,« pritrdi hromeč z isto svečanostjo v očeh.
Morrel je videl, da je starcu mnogo do njegove prisege.
Egipčanski bojni voz. —
nima bolj kakor kakršnakoli snov. Lastniki naših kinov bodo vsi brez razlike priznali, da so jiim prav zgodovinski filmi vrgli največ dohodkov, da 60 ljudje brez razlike stanu najrajši gledali in poslušali zgodovinske filme — in tii dejstvi sta pač dovolj zgovorni potrdili, da občinstvo ceni zgodovinske filme. Sama zgodovinska snov še seveda ni dovolj, da bi iz nje napravili film, kajti film mora biti prepričevalen, napet in zanimiv, torej mora biti tudi zgodovinsko dejanje razgibano, tragično, dramatsko popolno in mora pokazati resnično žalostno ali pretresljivo človeško usodo.
Izberimo torej dejanje, ki ustreza tem zahtevam. Vzemimo usodo velike egipčanske vladarice Kleopatre, ki je s svojo ljubeznijo do dveh markantnih osebnosti, do Cezarja in Marka Antona, odločilno vplivala na razvoj svetovne zgodovine. Dve nasprotji! Vojaški Rim, ki se je povzpel kljub evojim notranjim bojem do popolnega gospodarja vsega takratnega sveta in Sredozemskega morja — pa pestra pomehkuženost razpadajočega prekultiviranega helensko-jutrov-
Willy Fritsch pride v Beograd
V	Berlinu, oktobra
V	našem Primorju sta Brigita Helm in Willy Friitseh igrala za film »Otok«. Wiiliy Fritsch je časnikarjem zaupal, da bo v najkrajšem času osebno prisostvoval krstni predstavi filma v Beogradu.
Willy Fritsch je menda najbolje plačani nemški filmski igralec, to pa prav
gotovo zaradi tega, ker ga ženski svet toliko občuduje. Dela ima zmerom čez glavo, ves svoj prosti čas pa »mora« zabiti z obisld prijateljev (pa je prijateljic menda več vmes), znancev itd. Nekemu spretnemu časnikarju se je posrečilo, da
Prizor iz filma »Kleopatra«.
velike ženske, usoda njihovih narodov, njihove kulture. Tragična povezanost človeških usod teh treh velikih ljudi je pritisnila zgodovinskim dogodkom neizbrisen pečat.
Tudi v zgodovinskem filmu vpliva na človeške čute brezčasnost človeške usode. Zgodovinski film lahko prikaže zgodovinske dogodke seveda bolj prepričevalno kakor zgodovinska gledališka dgra, bolj živo kakor zgodovinski roman, ker pokaže vsa dejanja v sliki, ljudi in nairavo, ker govori.
Paramount je sfilmal Kleopatro in dokazal, da je kos svoji nalogi. Razkošni slavnosti na egipčanskem dvoru sledi burno narodno zborovanje na rimskem forumu, teinu železni korak legij, ropot egipčanskih bojnih vozov, divji spopad sovražnih mornaric na morju. Vsa ta doživetja je nanizal filmski režiser z mojstrsko roko. Dinamika dejanja, pisanost' in razgibanost njegovih stik dokazujejo, da gre zgodovinskemu filmu važno mesto, kajti pred našimi očrni oživi zgodovina, o kateri smo sicer samo slišali in brali.	*
je »vdrl« v njegov avtomobil, ko je moral čakati na križišču stražnikovega znaika za prosto pot.
Temu časnikarju je WilJy izdal skrivnost svoje poroke z Lilian Harveyevo. Poročila sta se torej še pred odhodom Harveyeve v Ameriko. Nihče ni vedel, da se nameravata poročiti, a tudi sama nista vedela, kdaj se bosta »utegnila« poročiti. Lepega dne, ko sta bila ravno prosta, sta sedla v avtomobil in se odpeljala v cerkev. Cele tri mesece ni živa duša nič vedela o njuni poroki — in še potem ne bi nihče zvedel, če bi bil klepetavi župnik držal jezik za zobmi.
Med mlado zakonsko dvojico je velika luža, toda zaljubljenca si pišeta sleherni dan, vsak teden po enkrat se pa po kablu malo porazgovorita.
Vzlic stalnemu dopisovanju, telefonskim pogovorom in telefonskim poljubom med Hollywoodom in Berlinom se pa zdi, da njuna ljubezen ne bo trajala do groba, kajti že zdaj se sliši, da se bosta Fritsch in IIarveyeva kmalu ločila. Neki ameriški milijarder dvori lepi igralki na vse pretege, ji ponuja vse svoje bogastvo, in — ženska je pač ženska ...	*
Brigito Horneycva jo zaljubljena v slivovko
V	Dubrovniku, oktobra
V	nekem dubrovniškem hotelu se je pogovarjala znana filmska igralka Brigita Horneyeva s časnikarji o filmu »Bo-senei«. Po njenem mnenju je film si-
jajno uspel, zlasti ji je pa ugajala okolica, v kateri je Kimala.
Filmska igralka «e je-hudo pritoževala zastran nizkih plač.
»Časih,« je dejala, »si je • dober igralec lahko prihranil kaj za slabe čase, današnji dan pa mu ne ostane niti prebita para. čeprav je plača v primeri z drugimi smrtniki silno visoka, porabi filmski igralec ekoraj vse za stanovanje, avto, postrežbo, cvetlice in b^g ve kaj še vse. To je draga reč; jaz ni mam Miti pet par v banki.«
O	ženitvi ima prav lepo mnenje:
»Nikoli še sicer nisem imela časa misliti na možitev, čeprav je to važna in dobra stvar. Če se bom pa kdajl' “ ■ i odločila za zakon, bom dala film n ata« Ijejem slovo in bom samo še gospodinja.«
Brigita Horneyeva se zdi pravi >gour-mand«, ker je med pogovorom silno hvalila našo slivovko in pršut. Slivovko bo celo nesla s seboj v Nemčijo. Tudi' naše Varda nke ji zelo ugajajo. Brigita je namreč strastna kadilka.	*
Brigita Helmova potuje na Grško
V	Atenah, oktobra Atenski časniki javljajo, da bo znana; filmska igralka Brigita Helmova kmalu obiskala grško prestolnico. Grki ji z navdušenjem pripravljajo slavnosten sprejem.
O	priliki njenega obiska bodo v Atenah vrteli njene najboljše filme. *
Neprespane noči_________________
V	družbi so govorili o moških. Neka mlada, leipa filmska igralka je pripovedovala :
»Strašno je, da moram v vsakem drugem ljubavnem pismu brati: ^ljubim Vas, obožujem Vas. Hrepenenje po Vas mii že deset noči ne da spati!* Kaj naj storim? Saj vendar ne morem vseh teh moških zibati in jih s pesmijo uspavati!«
»Saj tudi ni treba!« je odgovorila stara Sandiročka. »V mojih časih, drago dete, sem dobivata prav toliko ljubavnih pisem kakor vi zdaj. Vsem tem »ponočnjakom«, ki so mislili name, namestu da bi spali, sem odgovorila — seveda samo, če so priložili znamke za odgovor: »Kar se tiče vaših neprespanih noči, vam priporočam dvoje sredstev: vzemite uspavalni prašek — če to ne pomaga, pa lezite podnevi in 6pite!«	*
Govoriva o čem drngeni__________
Ko se je vrnila neka filmska igralka s potovanja po Evropi v Hoilywood, je pripovedovala o svojem zmagoslavju v evropskih mestih. Pripovedovala je in pripovedovala ... ure in ure ... Nenadoma se je zdrznila in dejala: »Zdaj sem pač že dovolj govorila o sebi. Pomeniva se kaj o vas. Povejte mi na primer, kako je Vam ugajal moj poslednji film...?«
TitmsUe-
Anglija
Pogajanja med angleško filmsko produkcijo in Ernstom Lnbitschem so dovršena. Prihodnje leto bo vrtel Lubitsch za Toeplitza v ateljejih »Est^ree« nov film. Ernst Lubitsch je vezan 6 ]>ogod'bo na Paramountovo družbo v h»l!ywoodu, vendar je dobil nedavno dopust, da je za družbo Metro-Goldwyn-Mayer sfilmal »Veselo vdovo«. Zdaj dela spet pri Pa-ramountu in pojde drugo leto za delj časa na Angleško.	*
Italija
Družba »Caesar-Film« y Rimu pripravlja film »Jeane Dore« po znani odrski igri Tri® ta na Bernarda. Glavno vlogo, ki jo je nekdaj igrala Sara Bernhardova, bc igrala v filmu slavna italijanska igralka Emma Grammatica. Film bo izdelan italijanski in francoski verziji. Rokopise je napisal Benno Vigny.
V	rimskih ateljejih »Cines« igra mlada Dunajčanka Lotte Menas glavno vlogo v filmu »Kilci«. Šele pred kratkim je ta igralka, ki jo je angažiral režiser Bra. gaglia o priliki neke operetne turneje bratov Schvvarz, igrala v isti produkciji v filmu »Czibi«.
Avstrija
Na Dunaju so nedavno ustanovili novo filmsko družbo z imenom »Wito«. Družba bo izdelovala in posojala svoje filme. Ustanovitelj družbe je Adolf Widlak, ki je nekoč že imel svoje lastno filmsko podjetje »Sonorfilm«. Prvo delo, ki ga namerava družba filmati, bo Lehfirjeva opereta »Kjer škrjanček žvrgoli«.
Primerjajte ceno in kakovost našega blaga, odločili se boste za nakup zimskega plašča in perila pri tvrdki
f?c2?3£p & Go.
LJUBLJANA, Tyrševa cesta 14 (Dunajska cesta)
Sličice li Holnaga Beograda
Kavalirji, ki jih ženske plačujejo
Kako žive beograjski ,makr6JI“ In plačani plesalci. — ,Odlične* dame ne sleparijo z nagradami... če Jim je kavalir pogodu
Povojni Beograd s svojim prilično razvitim kozmopolitskim življenjem ni samo poln raznih rafiniranih zabav, temveč je ustvaril tudi nešteto novih plodonosnih poklicev. K tem spadajo tudi tako imenovani makrd-ji in žigoloji,* ki so zadnja leta narasli kakor gobe po dežju, in poklicni zaročenci. Vsi ti žive, dobro žive; »služba« jim imenitno nese. Nič ne delajo, od nikogar niso podedovali, starši so jim siromašni — a vendar so zmerom lepo oblečeni, po najnovejši modi, in denarja imajo, da ne vedo kam z njim. Zakaj ženske dobro plačajo...
V	»Petit-Parisu« je vse polno gostov. Vse raja in se zabava. Polnoč je že davno minila. V kotu sedi par: on in ona. Ona je mlada in lepa. Na rokah se ji iskre dragoceni prstani, za vratom ji visi dragocena ogrlica, na zapestjih se ji leskečejo zapestnice. Vdova je. V zakonu ni imela sreče. Ko ji je bilo dvajset let, se je poročila, živela dve leti z možem, letos se je pa v začetku leta oblekla
v	črno. A ne za dolgo. Že v maju, ko so pognale prve cvetlice, je imela na sebi škrlatno toaleto iz najdražje svile. Zakaj on, pokojnik, je bil bogat industrijec.
In on, ki sedi z njo za mizo: visok, lep mladenič, z globokimi sinjimi očmi. Nenavadno eleganten, zmerom oblečen po najnovejši modi. Njegovi so siromašni. Sin je nekega sluge na poštni hranilnici. Oče dela ves dan in nima denarja, on pa nič ne dela in ga zmerom ima. Čudna usoda. Takšno je življenje. Na mladih sloni svet...
Ta dva sta stalna gosta nočnih lokalov, zlasti »Petit-Parisa«. Od devetih zvečer pa do treh zjutraj sta zmerom tu, za isto mizo, v istem kotu. Prijetno se zabavata. Časih tudi zaplešeta, navadno pa šampanjizira-ta. In razsipata denar. Prav za prav on, kajti vselej plača on ... Ljudje se pa ne morejo načuditi, odkod mu toliko denarja.
Odkod? Zasluži ga. Njegova gospodarica, dama, ki z njo pije šampanjec v kotu, je zelo radodarna. Dobro plačuje. Njegova »služba« ni težka. Samo njo spremlja, gleda, da jo zabava, da jo spravlja v dobro voljo :— nič drugega. Ne mislite, da je vanj zaljubljena, da ga ima rada. Narobe, dostikrat pravi, da jo dolgočasi, da ji je zoprn, toda... njegova »služba« je samo ta, da z njo hodi, zakaj njej se hoče lepega, mladega gospoda, ki se lahko z njim postavi v nočnih lokalih. Kadar sreča kakšno »partijo«, ie pa njegova vloga končana, takrat je prost. Poljubi ji graciozno roko in odide, ona se bo pa dalje zabavala z drugim. Samo to pot drugače.
* Makro je ponašena oblika francoske besede maquereau in pomeni v prvotnem pomenu zvodnika, potem pa vob-2e moškega, ki je ženskam za plačilo na razpolago. — G i g o 1 o (izg. žigold) jo francoski Izraz za poklicnega plesalca, ki je v službi nočnega zabavišča in je damam pri plesu na razpolago. Spreten gigolo zasluži lepe tisočake, zakaj ženske so radodamejše od moških in ne skoparijo z napitninami,
Njen novi kavalir ni makro, temveč resen »kandidat«.
•
Mlada lepa dama, šele pred kratkim se je poročila. Hči nekega trgovca, imovitega seveda, ki se je ubil pri neki avtomobilski nesreči. Njegova hči se je izobrazila v »inozemstvu«. Tam se je navadila svobodnega življenja. Toda malomeščanska morala ni razumela teh njenih svoboščin. Obsojali so jo. Znanci so jo neprestano opozarjali, da kot dekle ne sme tako živeti. Tedaj je začela razmišljati, kako bi se rešila iz tega nevšečnega položaja, in našla ga je. Sklenila se je poročiti, da postane popolnoma svobodna.
Tako je tudi storila. Pred kakšnim letom ali dvema se je seznanila z nekim odvetniškim pripravnikom, polizanim mladim gospodičem. Pogodila sta se. On je pristal, da jo vzame za ženo, ona mu je pa za to obljubila tri sto tisoč dinarjev. In sta se poročila. Mladi zakonski mož je spravil denar, mlada žena je pa vsa srečna vzkliknila:
»Hvala Bogu, zdaj sem svobodna!«
Minevali so dnevi. Mladoporočenca sta živela »sodobno« zakonsko življenje. Ona v svoji hiši, on v svoji. Le redko sta prihajala drug k drugemu na obisk. In oba sta bila zadovoljna. Tako je minilo leto.
Toda nekega dne že pod večer se je mlada žena oglasila pri svojem »možu« v njegovem stanovanju. On se je začudil, malone osupnil. Ljubeznivo jo je sprejel, ji pomagal odložiti razkošni plašč in jo povabil, naj sede. Ona je odklonila, še več, razsrdila se je. Saj ni zaradi tega prišla! Namen njenega obiska je bil Čisto drug. »Mož« je skomignil z rameni in poslušal, kaj mu ima »žena« povedati.
»Dobro veste, kakšna je najina pogodba,« je začela ona. »Mislim, da sva dovolj dolgo »živela v zakonu« in da je že čas, da se ločiva. Meni se hoče svobode.«
»O, prosim,« je ljubeznivo odvrnil »mož«. »Samo vprašanje je, koliko za to dobim?«
»Saj sva se vendar že dogovorila...« je odgovorila »žena«.
»Dogovorila... že res, toda premislil sem se ...«
»Torej se nočeš ločiti?« je v drugo vprašala mlada žena, željna »svobode«.
»Tega ue trdim, samo...«
»Samo denarja bi še hotel, ne?«
»Tako je.«
»Koliko?«
»Pet sto tisoč dinarjev,« je mirno odgovoril »mož«.
»Pol milijona?« je osupnila ona
»Natanko toliko.«
Do pogodbe pa ni prišlo. Pozneje je še v drugo poskušala, spet brez uspeha. Takrat je zahteval še več. Za denar je postal »mož«, zato je popolnoma prav, če se za denar tudi razporoči...
*
Nočno plesišče. Polno najodličnej še gospode. Vanj zahaja beograjski mondeni svet. Jazz razbija. Pari se zaljubljeno vrte. Potem se začne sladkoben tango. Pari se po taktu obračajo. Med njimi zbuja pozornost mlad in lep kavalir. Nenavadno je pozoren nasproti svojim plesalkam. Pleše z vsemi damami po vrsti. Zdaj se pravkar vrti z neko močno damo blizu petdesetih. Stiska se k njej in se skoraj izgublja za njenim ogromnim telesom. Ljubeznivo se ji smehlja.
»Lepo plešete, mali,« pravi ona.
»Da, madame,« se priklanja on.
»Pridite še drugič pome, simpatični ste mi.«
»Na uslugo, madame,« se prikloni »mali« in odide.
Pozneje se je spet priklonil pred starikavo debeluško. In se začel vrteti z njo. S čela mu je curljal znoj. Dama se mu smehlja. Diskretno vtakne roko v njegov žep, on se ji pa še ljubezniveje nasmehne.
Valčka je konec. Kavalir se prikloni. Kakor slučajno se prime z roko za žep. Nekaj je zašelestelo. Še globlje se prikloni in odide iz lokala, da se malo — ohladi...
Dve sto dinarjev je našel v žepu. Zadovoljen je. Kako tudi ne bi bil! Imel je dober dan. Razen redne plače, ki jo dobi od lastnika lokala, je spravil nocoj v žep še dve ali tri »nagrade«.
*
Elegantna dama stopi v neki lokal na »Terazijah«. Zunaj pred lokalom ni bilo nikogar »po njenem okusu«. Sami starejši gospodje. Zdaj gleda po gostih, ki sede v udobnih naslanjačih. Mnogo mladih gospodov je med njimi. Sami sede. Dama naroči sladoled. Natakar ga ji prinese. Sodobna ženska je in ve, kaj hoče.
»Gospod natakar,« ga pokliče k sebi in mu stisne v roko bankovec, »rada bi...«
Toda natakar je že sam razumel.
»Za tri ali štiri ure ali več?« vpraša.
»Do devetih zvečer.«
»Po dvajset dinarjev ura, ali kaj boljšega?« vpraša spet natakar.
»Boljšega ... najboljšega.«
Natakar odide, kmalu nato pa prisede k dami lepo polizan mladenič. Globoko se prikloni in ji poljubi roko. Dva sladoleda sla na mizi. Še malo sta posedela. On je galantno plačal. Nato sta odšla ven. Njen avtomobil je že čakal. Motor je zabrnel in avto je odhitel proti Avali.
Okoli devetih sedi polizani mladenič spet v udobnem naslanjaču. Ne-
GROF MONTE-CRISTO
Nadaljevanje s 5. strani
Zato dvigne roko in izgovori počasi in razločno:
»Pri svoji časti vam prisežem, da bom čakal, kaj mislite storiti proti nameri gospoda Epinaya.«
»Dobro,« pritrdijo starčeve oči.
»In zdaj, gospod, zapoveste, da odidem?«
»Da.«
Morrel se prikloni v znamenje, da se vda v njegovo voljo.
»Ali mi dovolite, gospod, da vas vaš sin poljubi, kakor vas je pravkar poljubila vaša hči?«
Izraz Noirtierjevih oči ni pripuščal dvoumja. Mladi mož pritisne svoje ustnice na starčevo čelo — prav tja, kamor je malo prej pritisnila Valentina svoj poljub.
Potem se še enkrat prikloni pred starcem in odide.
V	prvi sobi ga je čakal stari Barrois in ga spremil po temnih hodnikih do majhnih vrat, ki so držala na vrt. Tam ga pusti samega. Morrel odide naglo do ograje, se požene čeznjo in odhiti k skrivališču, kjer je bil pustil konja in voz; bila sta še zmerom tam. Utrujen sicer, a z olajšanim srcem skoči v voz in požene proti Mesleyevi ulici. Ko je bil doma, je takoj legel in zaspal kakor ubit.
XVII
Grobnica rodbine Villefortove
Dva dni pozneje okoli desetih dopoldne se je zbrala pred hišo kraljevskega prokuratorja skupina ljudi, na ulici je pa stala cela vrsta žalnih voz in privatnih kočij.
Eden teh voz je bil čisto posebne vrste; bil je ves prevlečen s črnim, po obliki je pa spominjal na tovorni voz. V njem je bilo truplo markija Saini-Merana.
Tedaj se pripelje še drugi voz, prav tako ves v črnem, in se ustavi pred Villefortovo hišo. Uslužbenci pogrebnega zavoda vzamejo iz njega krsto in jo na-lože v že pripravljeni mrliški voz.
Oba mrtveca so imeli pokopati na pokopališču Pere-Lachaisu, kjer je imel gospod Villefort svojo rodbinsko grobnico.
Beauchamp, Debray in Chateu-Renaud so se peljali v istem vozu in ugibali, kaj je bilo neki vzrok nenadni markizini smrti.
»Gospo Saint-Meranovo sem videl še lani v Marseillu, ko sem se vrnil iz Alžira,« pravi Chateau-Renaud. »Bila je tako zdrava in čila, kakor da ji je namenjeno najmanj sto let. Koliko ji je bilo?«
»Sest in šestdeset let,« odvrne Albert; »vsaj Franc mi je tako pravil. Toda položila je ni starost temveč žalovanje za mar-kijem. Pravijo, da se po njegovi smrti sploh ni več prav osvestila.«
»A za nečim je vendar morala umreti,« meni Debray. »Žalost sama je tako hitro ni mogla pobrati.«
»Menda jo je kap zadela.«
navadno dobre volje je. Mimo njega pride natakar. Gospodič diskretno potegne denarnico iz žepa in položi na mizo stolak.
»To je za vas,« reče natakarju.
»Odlična dama,« pripomni natakar.
»Da,« se zasmeje polizani mladič. »Odlična, damal...«
Parite n« avoje zdravje?
Par besed e tuberkulozi
Sušica je najbolj razširjena bolezen in se loti vseh organov; podedljiva pa ni. — Nekaj navodil, kako se je ubranite. — Tuberkuloza je ozdravljiva
»Kap?« se začudi Beauchamp. »Ne bi rekel. Srečal sem gospo Saint-Meranovo enkrat ali dvakrat v življenja. Bila je majhne in slaboine postave; takšne ljudi le redko kap zadene.«
»Naj že bo tako ali tako,« se oglasi Albert, »naj jo je spravil na drugi svet zdravnik ali bolezen — gospod Villefort, gospodična Valentina ali prav za prav naš prijatelj Franc je z njeno smrtjo podedoval lepo premoženje: najmanj svojih osemdeset tisoč frankov rente bo imel, če kaj vem.«
»Dediščina, ki se bo po smrti starega jakobinca Noirtierja še podvojila.«
»O, to vam je žilav ded,« se zasmeje Beauchamp. »Človek bi rekel, da je stavil s smrtjo, da bo preživel vse svoje dediče. Saj res, kje je pa Franc?«
»V prvem vozu z gospodom Villefortom; on vidi v njem že člana svoje družine.«
V	vseh vozovih, ki so bili v iz-prevodu, so govorili skoraj iste reči. Vsi so se čudili, kaj je neki lako iznenada pobralo markija in njegovo žen«; toda nikomur ni prišla niti v sanjah na misel strašna skrivnost, ki jo je gospod d’Avrigny ono noč zaupal gospodu Villefortu.
Čez kakšno uro so bili na pokopališču. Ko so pogrebci izstopili, je zagledal Chateau-Renaud Morrela, ki se je bil sam pripeljal; stopal je bled in molče po ozki, s tisami obrobljeni poti.
»Vi tudi?« vzklikne Chateau-Renaud in prime mladega stotnika pod roko. »Ali mar poznate gospoda Villeforta? A kako, do vas potem še nikoli nisem videl pri njem?«
»Gospoda Villeforta ne poznam,« odvrne Morrel, »pač pa sem poznal gospo Saint-Meranovo.«
Takrat pristopita k njima Franc in Albert.
»Kraj sicer ni primeren za seznanjanje,« reče Albert. »A kaj bi tisto, saj nismo praznoverni. Gospod Morrel, dovolite, da vam predstavim gospoda Franca Epi-naya, svojega dragega tovariša s potovanja po Italiji. Ljubi Franc, tole je gospod Maksimilijan Morrel, dragocen prijatelj, ki sem se seznanil z njim v tvoji odsotnosti. Njegovo ime si v pogovorih z menoj dostikrat slišal, vselej, kadar je bilo govora o duhovitosti, srčni dobroti in ljubeznivosti.«
Morrel prvi mah ni vedel, kaj naj stori. Vprašal se je, ali ne bi bila nizkotna hinavščina, če bi prijazno pozdravil moža, ki ga je mrzil. Toda spomnil se je svoje prisege in se je premagal.
»Gospodična Villefortova je gotovo zelo žalostna?« se obrne Debrav k Francu.
»O, in še kako; davi je bila tako strta, da je skoraj nisem spoznal.«
Te na videz nepomembne besede so zadele Morrela v srce. Ta človek je torej videl Valentino in z njo govoril!
Mladi častnik je moral zbrati vse svoje moči, da ni prelomil prisege, ki jo je dal Valentini. Hlastno je prijel Chateau-Renauda za roko in ga potegnil h grobnici, kjer so bili postavili obe krsti na zemljo.
Tuberkuloza se loti vseh organov: pljuč, žlez, kože, kosti, možganske mrene, rebrne mrene, trebušne prepone itd. In vse označbe kakor katar pljučnih vršičkov, skrofuloza, nabreklost žlez, mrzli absces, lupus, sušica, ftiza in podobno so po navadi samo učeni izrazi za tuberkulozo ali sušico.
Tuberkuloza v svojih različnih oblikah je pač najpogostejša bolezen pri človeku. Toda nikoli ni prirojena ne podedovana. Prirojeno je kvečjemu nagnjenje za tuberkulozna obolenja; v takšnem primeru se zdravnik izraža o fizični zunanjosti: ozka, tesna in ploska prsa, dolg vrat, splošna mršavost, bledost, slabost in neodpornost.
Skoraj zmeraj je vzrok bolezni na-lezba, glavni vir tuberkuloze je pa človek, ki izpljuva tuberkulozne bacile.
Vsaka tuberkuloza je posledica tega bacila. Odkril ga je leta 1882 znameniti zdravnik Robert Koch. Ti bacili se imenujejo tuberkli in prodro v tkivo, kjer povzroče značilne iz-premembe. Od bacilov prizadeti deli pljuč se omehčajo in raztope ter puste na svojem mestu vrzeli, kaverne imenovane, iz katerih izkašljujejo bolniki z bacili pomešan gnoj. Če se pri tem načne tudi katera žila, kašlja bolnik kri. V zvezi z obolenjem se pojavljajo vročina, utrujenost, glavobol, hujšanje, (hudo nočno potenje itd.
Tuberkli so silno majhni in jih je moči opaziti le z drobnogledom s tisočkratno povečavo, pa še takrat le tedaj, če jih na poseben način pobarvajo. Kako majhni so ti bacili, se vidi iz tega, da jih je treba postaviti 300 do 400 dirugega zraven drugega, da merijo vsi skupaj šele en milimeter.
Tuberkulozo lahko dobe tudi živali. Posebno tiste, ki se hranijo z rastlinami; najbrže temelji na tem dognanju metoda nekega francoskega učenjaka, ki zapisuje jetičnim ljudem obilno mesno hrano. Na srečo so živalski tuberkli za človeka manj nevarni od človeških bacilov; zato tudi ni umesten prevelik strah recimo pred uživanjem sirovega kravjega mleka.
Boj proti tuberkulozi mora veljati v prvi vrsti tuberklom. Kdor je bolan na pljučih, naj ne pljuva na tla; na tleh se pljunek posuši in pridejo bacili s prahom v zrak, ali jih pa s čevlji prinesemo v sobo. Tudi morajo bolniki paziti, da ne kašljajo v človeka. Tudi poljubljanje utegne biti zelo nevarno.
Drugi činitelj: gledati je treba, da se odpornost zdravega človeka utrdi s smotrno higieno: z osebno snažnostjo, skrbjo za čistost in dober zrak v stanovanjih, z izdatno hrano, z omejitvijo kajenja in alkoholiziranja, s pažnjo, da se človek ne pomehkuži, itd.
Pri zdravljenju tuberkuloze je pr-
vi	pogoj mir, najbolje mir v snažni, s prahom in dimom nezastrupljeni in pred vetrom zavarovani okolici: zdravljenje na svežem zraku. Če človek leži, imajo bolna pljuča mir ter jim ni treba toliko delati. V. novej-
šem času zdravijo tuberkulozo tudi operativno.
Kdor je obolel za tuberkulozo, mu nikakor ni treba obupavati. Tuberkuloza je skoraj zmerom ozdravljiva. Posebno v začetku. Čim prej se začne bolnik zdraviti, tem več upanja je, da bo ozdravel.
DROBIŽ
Čc vam izpadajo lasje, si utrite lasišče z enoodstotnim salieilovim alkoholom.
Ncvrasteuija je ozdravljiva in ne izključuje opravljanja pokldca.
Veramon je zmes nekako ene tretjine veronala in dveh tretjin piraniidona. Običajne veramonske tablete tehtajo 0'4 grama in vsebujejo torej dobro oemimko grama veronala. Več ko dve do tri tablete verajnona ne jemljite na dan; pet do šeet tablet vsebuje že toliko veronala, da bi ee pokazali znaki zastrupljenja.
Saharin je 250 do 300 krat slajši od sladkorja. V majhnih količinah je nestrupen.
Normalen človek odda na dan skoraj
1	liter urina, čeprav ne bi nič pil. Saj je skoraj v vsaki jedi največ vode, tako v sadju 80—90%, v mesu 70—80, v sočivju 00—80 in celo v kruhu je je 30—40%. Če pojemo pol kile sadja, smo torej privedli telesu okoli 4 decilitre vode.
Paraliza. Zdravljenje progresivne paralize sestoji iz umetne okužbe z malarijo, nato pa zdravljenja s salvarzanom. Skoraj polovica paralitikov je na ta način ozdravljivih. Ta recept je dal profesor dr. Julius Wagner-,lauregg. Ge ee paralitik ne zdravi, postaja čedalje bolj bebast in umre čez tri ali štiri leta kot popoln idiot.
HUMOR
Ford in osel
Na cesti stojii Fordov avto. Mimo pride osel, ki ni še nikoli videl Forda, in ga
vpraša:
»Kaj si pa ti prav za prav?«
»Jaz? Avto!«
»Tako? Potem sem pa Jaz najmanj konJT«
Nalagal jo je
»Zakaj si pa razdrla svojo zaroko, Ema?«
»Ker me je zaročenec nalagal. Pomisli: prejšnji teden je šel na potovanje in mi je rekel, da ga tri dni ne bo. In kaj se zgodi? Se tista večer ee je vrnil in me kajpada dobil z drugimi«
Ne ve, kaj govori
»Moj sinček je etar šele devet mesecev, pa mi že pravi: Pa pa, papa.«
Domači prijatelj: »Moj Bog, kaj hočete I Tako majhen je, da pač še ne ve, kaj govori!«
Zakonski pogovor
»Zakaj se prav za prav srdiš name?«
»Pozabila sem že — toda odpustim ti prav gotovo ne.«
V	gledališču
»Zakaj pa tako navdušeno ploskate? Saj ste vso predstavo prespali!«
»Ravno zato! Že tri dni in tri noči nisem zatisnil očesa. Rečem vam, ta drama je imenitna. Boljša od najboljšega veronala!«
Definicija ženske
»Ženske so kakor deli 6veta.«
»Zakaj?«
»Nu, z 20 leti so vroče kot Afrika, s 30 divje kot Azija, e 40 na višku tehnike kot A merilca, s 50 zgarane kot Evropa, s 60 zapuščene kot Avstralija in s 70 mrzle kot polarni kraji.«
V	šoli.
Učitelj: »Kateri dve besedi učenci največkrat rabijo?«
Učenec: »Ne vem.«
Učitelj: »Zadel!«
prihrankov
Vam omogočamo kljub težkim časom.
Ničesar drugega Vam ni treba napraviti kot da od svoje plače oziroma dohodkov odločite četudi najmanjši, a zato stalni znesek za svojo bodočnost. Vse drugo Vam izvedemo sami, ako se zglasite pri nas.
Samo načrtno varčevanje Vam pri sedanjih pičlih dohodkih zagotovi, da dosežete načrt, cilj, za katerega je potreben denar (za izlet, tečaj, šolanje, zidavo, gospodarsko osamosvojitev, preskrbo za starost, bolezen ter doto itd.). To je novi način štednje, s katerim hočemo tudi nepremožnim pomagati do blagostanja.
Ravno zato se Vam obrestuje ta denar po izredno ugodni obrestni meri ter samo ob sebi umevno tudi redno izplačuje.
Na ta način spravite svoj prihranek varno, plodonosno, vsak čas razpoložljivo. Blagovolite se le obrniti pismeno ali osebno na
Hranilnico Dravske banovine
Ljubljana // Celje // Maribor
Dobra goveja juha
Nekateri ljudje sicer precenjujejo tedilnost goveje juhe, resnica pa je, da je dobra goveja juha tečna in tudi redilna, če skuhamo kaj dobrega va-r-jo.
V	svetlo govejo juho vkuhamo temne jedi, v temno svetle.
Svetlo govejo juho pripravimo; V mrzlo vodo vložimo očiščeno zelenjavo (peteršilj, korenje iitd.), meso pa šele v vrelo vodo. Govedina mora v pokritem loncu prav počasi vreti dve uri. Mesa ne smemo pred kuhanjem puščati v vodi, temveč ga moramo tik pred kuhanjem samo hitroj vendar dobro oprati. Meso je treba tudi močno stolči, da se žile in kite ločijo od mesa, kajti le tedaj postane meso res mehko. Če je juha premastna, je treba priliti zajemalko hladne vode, pa se vsa mast zbere na površini.
Temno govejo juho pripravimo: očiščeno zelenjavo, korenje, jetra ali vranico pražimo v masti s
Kuminovo meso
Pol kile puste svinjine zrežemo na majhne kocke. V masti pražimo dve veliki fino narezani čebuli, dokler lepo ne zarumenita, vložimo oprano in sumo meso, potresemo malo kumine, popra in majarona in zalijemo samo s toliko vode ali jiihe, da se ne prismodi.
Zailivati je treba stalno, a zmerom le malo, dokler se meso ne zmehča. Pol kile krompirja zrežemo na večje kocke, ga pridenemo že omehčanemu mesu in dušimo, dokler se ne zmehča.
Nadevan krompir
Olupljen krompir izdolbemo, pustimo si pa pokrovček, krompirjevo sredico, ki smo jo nastrgali iz krompirja, sesekljamo prav na drobno in ji primešamo nasekljano klobaso ali pa meso. S tem nadevamo krompir, pokrovček pa pritrdimo z zobotrebci.
V	kozici raztopimo mast in položimo vanjo krompir. Za vsakih deset krompirjev zžvrkljamo po dve jajci in osminko smetane, ali pa okisanega mleka in solimo. S to zmesjo zalijemo pripravljeni krompir, pokrijemo
Barvanje las
ni več potrebno pri strokovnjakih, ker si jih z Oro-barvo za lase. ki io dobite v črni, rjavi, temnorjavi. svetlorjavi in plavi barvi, lahko vsakdo sam barva in je postopek zelo enostaven in stalnost barve zajamčena. 1 (tarnitura z navodilom etane Din 30—. — Po poiti razpošilja parfumerija Nobilior. Zagreb. Iliča 34.
Dlake, ceni. dame!
na licu itd. Vas žonirajo, kvarijo Vam lepoto, eleganco in sramežljivost.
»Venerac eliksir Vas reSl v par sekundah, brez bolečin, brez opas-nosti vseh nepotrebnih dlak.
Naročite Se danes lepo dišeči >Venerac eliksir, ne bo Vam žal. Dobi se ali po pošti pošlje:
1	steki, za Din 10’- (predplačilo), na povzetje 18'—, dve Din 28’—, tri DId 38-—.
COTIt RUD01F. liubliana «11
Janše?a 27 (prej Kamniška 10 a)
čebulo, dokler ne zarjavi. Na to nalijemo hladno vodo. Vse drugo glej zgoraj.
Redilno govejo juho pripravimo: Meso, kosti in vse dodatke denemo v mrzlo vodo in kuhamo počasi dve uri v pokritem loncu. Pri kuhanju se izločijo iz mesa redilne snovi, ki ostanejo v juhi. Meso postane sevedia suho. Ce kuhamo na ta način, se tvorijo vrh juhe pene, ki so jih gospodinje nekoč posnele. Tega pa nikar ne delajmo, kajti prav v teh penah je mnogo redilnih suovi. Lonec mora pač biti dovolj velik, da pene izpod pokrova ne prekipevajo. Pene se pokuhajo v rumen sok.
Kdor želi dobro meso, pa mu za juho ni toliko miar, naj malo popraži meso na vseh straneh skupno z zelenjavo, korenjem itd. Zaliti je treba s toplo vodo. Zaradi tega se strdijo beljakovine na površini mesa, zamašijo luknjice v mesu, meso pa ostane sočno in okusno.	*
kozico in dušimo, dokler se krompir ne zmehča.
Orehovi obročki
Deset dek nastrganih orehov in 10 dele sladkorja stolčemo v možnarju. Na deski zgnetemo orehe s 5 dekami sesekljanih rozin in celim jajcem hitro v testo. Desko potresemo s sladkorjem, razvaljamo testo za nožev hrbet in izrežemo z likom obročke.
Pekačo omastimo, položimo nanjo obročke in jih počasi pečemo v peč-nici. Še vroče pomažemo z marelično mezgo. Še okusnejši so obročki, če na ohlajene kanemo še malo limonovega soka.
Narastek iz rezancev
V	slani vodi kuhamo domače ali kupljene rezance, jih odcedlimo in polijemo z nnralo vodo. Za pol kile
IZJAVA
S tem opozarjamo vse imejiitelje Singer šivalnih strogev, da ima tvrdka svoje mehanike, ki popravljajo stroje znamke Singer brezplačno na podlagi kuipo-nov, izdanih pri tvrdki.
Naši mehaniki imajo pooblastila poleg slike in je kontrola mogoča, ako se jih legitimira.
To obvestilo izdajamo, da iinejitelji Singer šivalnih strojev ne nasedajo raznim lažnim mehanikom, ki se izdajajo pod našim imenom, pokvarjajo stroje in povzročajo a tem, da zaračunavajo delavni čas, strankam nepotrebne stroške.
Prosimo, da vse takšne pri mere prijavite takoj policiji «li orožništvu.
Kdor nima š« kapona za brezplačno popravilo Sirager »troja, naj isto takoj zahteva od zastopnika ali v najhližji trgovini Singer.
‘Singer šivalni stroji d. d.
Din 1000'- plačam
ako Vam »Radio Balzame ne odstrani kurjih očes, bradavic, trde kože. bul itd.
2e dalj časa nisem nič naročil, ker ljudje poskušajo raznovrstna sredstva, a sedaj so se prepričali. da je Vaš preparat še najboljši, in ga zopet zahtevajo. Frane Maček, čevljarna, Dol. Logatec.
Zahtevajte povsod v Vašem interesu samo »Radio Balzame. Dobi se ali po pošti pošlje: 1 lonček za Din 10’-(predpločiloj. Na povzetje Din 18‘—. dva 28’—,-^ti Din H8"—.
RUDOLF C0TIC. Ljubljana VII
Janševa 27 (prej Kamniška 10 a)
rezancev potrebujemo dva rumenjaka, sirovo maslo, 10 dek sladkorja, nekoliko vanilije in pol zavojčka pecilnega praška. Te dodatke dobro zmešamo iin jih pridenemo rezancem, h koncu pa dodamo se sneg dveh beljakov.
V	omaščeno pekačo naložimo polovico rezancev, jih potresemo z narezanimi ali nastrganimi jabolki,
Qd/uapuz5&&fe
drugo polovico rezancev pa denemo na vrh. Narastek pečemo v pečnici in ga serviramo vročega.
Češpljeve rezine
Iz 8 dek stepene masti, dveh jajc, pol kile moke, 2 dek vzhajanega kvasa, mialo soli in mleka stolčemo lepo testo in ga pustimo vzhajali. Dve pekači omastimo in pomokamo in položimo vanje za prst debelo zvaljano testo, ki ga pomažemo s sladlko češpljevo mezgo in pustimo še pol xire vzhajati. Iz dveh beljakov s tolčemo sneg, ki ga razmažemo na že pol pečeno testo. Zaradi snega ostane jed delj časa sveža. Pečeno jed zrežemo na primerne kose.	*
i	Vabimo Vas k nakupu v najcenejii oblažilnlci
ž*2?esfeev
Sv. 'Petva cesta Vk
le
Ge se ite ves
Duh po oljnati barvi, zlasti ko osvežujemo s pleskanjem pohištvo, je prav zoporn. Da se ga znebimo, položimo na več koncih sobe ali kuhinje režnje sveže čebule.
Nadležnih mravelj se prav lahko znebimo, če prepojimo vsa mesta, kjer se mravlje pojavljajo, z močno solno raztopino. Dobro je tudi, če okoli hiše nasujemo živega apna in ga polijemo z vodo.
Ultravijoličasti žarki (višinsko in umetno višinsko solnce) deluje pri človeku samo do pol milimetra pod kožo.
Kostanj je okusen in zelo redilen, le od sile težko prebavljiv. Občutljivi ljudje naj ga ne jedo__________________
Izpadanje las in prhljaj
prepreči samo znano sredstvo Voda iz kopriv. Lasje postanejo spet bujni, vrne se jim lesk in postanejo popolnoma zdravi, če jo redno dvakrat na teden uporabljate. 1 steklenica z navodilom stane Din 30‘—. Po pošti razpošilja parfumerija Nobilior. Zagreb. Iliča 34.
Nepotrebnih dlatic
na obrazu, rokah, nogah, prsih Itd. se z lahkoto, hitro in zanesljivo odkrižate z uporabo Erbol-praška. — To sredstvo takoj odstrani dlačice s koreninami vred In stane z navodilom Din 15‘—. Po pošti razpošilja parfumerija Nobilior. Zagreb.
Iliča 34.
GROF MONTE-CRISTO
Nadaljevanje s 7. strani
Rodbinska grobnica Villefortov je bila zgrajena iz belega kamna v štirikotni obliki; visoka je bila kakih dvajset čevljev. Znotraj ie bila predeljena na dvoje: ena polovica je bila za Villefortovo rodbino, druga pa za Saint-Merano-ve. Vsak oddelek je imel posebna-vrata.
Grobarji polože obe krsti v desno grobnico. Ker so se cerkveni obredi vršili pred grobnico in ni bilo nikakega govora, se jamejo pogrebci razhajati. Ostali so le Villefort, Franc in najbližnji sorodniki, ki so prisostvovali poslednjemu dejanju pokopa.
Ko se je hotel Franc posloviti od Villeforta, ga le-ta vpraša:
»Kdaj se bova spet videla, gospod baron?«
»Kadar želite,« odvrne Franc.
»Čim prej, tem bolje.«
»Na razpolago sem vam, gospod; ali vam je prav, da se skupaj vrneva?«
»Zakaj ne!«
Tako sta se Villefort in Franc odpeljala skupaj v istem vozu. Doma povabi kraljevski prokurator svojega gosta v zasebni kabinet, mu ponudi stol in ga resno ogovori:
»Povedati vam moram, gospod d’Epinay, da je bila pokojničina poslednja želja, da se Valentina čim prej poroči. Znano vam bo, da je markiza Saint-Meranova zapustila vse svoje premoženje svoji vnukinji; notar mi je še včeraj pokazal oporoko...«
»Oprostite, gospod,« odvrne EpinaY, »bojim se, da za gospodično Valentino spričo velike žalosti ne bo primerno misliti zda) na možitev; ali ne bi...«
»Valentina,« ga preseka Villefort, »si ničesar ne želi gorečneje, kakor da izpolni poslednjo željo svoje babice; če bi bila kakšna zapreka, smete biti torej mirni, da je z njene strani ne bo.«
»Z moje prav tako ne,« odvrne Franc. »Dal sem besedo in bom srečen, če jo bom mogel izpolniti.«
»Po tem takem bi bila stvar v redu in lahko pogodbo še danes podpišemo.«
»A žalovanje?« oporeče Franc obotavljaje se.
Šolnine pege
in druge nečistosti na obrazu prizadevajo ženskam velike skrbi. Ce se jih žele v najkrajšem času iznebiti in dobiti krasno, čisto in belo polt. naj uporabljajo oriei-nalno Holandsko mlečno kremo. Uspeh so opazi ie po prvem dnevu. 1 lonček z navodilom stane Din 15‘—. Po pošli razpošilja parfumerija Nobilior. Zagreb, Iliča 34.
Dopisna šola
Nemščino, esperanto in slovenščino poučuje pismenim potom Jezikovna dopisna šola na Jesenicah (Gorenjsko). Učnina nizka..
Zahtevajte prospekt. Priložite znamko za odgovor.
Izdaja za konzorcij »Družinskega teduika< tt. Bratuša, novinar; urejuje in odgovarja Hugo Kern. novinarj; tiska tiskarna Merkur d. d. s Ljubljanij
sa tiskarno odgovarja 0, Mikalek, vsi v Ljubljani,