Štev. 14. V Ljubljani, 28. junija 1918, Leto LVIII. Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva Vse spise, v oceno posiane knjige itd. je pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko. Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse. leto velja . 10 — K pol leta 5'— „ četrt leta .... 2-50 „ posamezna številka po 20 h. Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat 16 h , . . dvakrat . 14 „ . . , trikrat . . 12 , I za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 10 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118). Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto. Priloge poleg poštnine 15 K. Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani. Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine, Prihodnja številka „Učiteljskega Tovariša" izide dne 12. julija 1918. Potreba skup i ega iista za jugoslovansko učiteljstvo. Sežansko učiteilijiskio -društvo je na zborovanju ¿8. jan. t. i. pozvalo »Zavezo«, daj bi se ustanovil skupen list za vse jugoslovansko učiitetljstvo kot priloga »tovarišu«, oziroma srOonrvaskih u-cueljskih časnikov. V seji »Zavezinega« upravnega odibara dine ¿8. marca se i-e o tem tuai govorilo. Časnikarski odsek je stvar priporočal, predsednik pa je povedal, kako je sam razumel predlog sež. učit. društva: v »Tovarišu« naj bi se odprla posebna rubrika za vesitii s srbohrvaškega juga. lo menda predvsem iz razloga, ker bi bila mesečna priloga predraga. Ker vitíiim, da ideja predloga ni jasna in ker berem v »Tovariševem« poročilu o seji upravnega odbora (17. 5.), da sem se celo pridružil predsednikovemu mnenju, moram predvsem povedati, da po-siednje ni res ter dostaviti nekoliko besed v boljše razumevanje, da važna stvar ne steče spet kakor voda v pesek. Naša stanovska organizacija ima sicer jugoslovanski naslov, v resnici pa je čisto duaiistično prikrojena. Res je, drugačno združenje bi bilo tudi nemogoče, formalno združenje namreč. Toda nam je oblika malo mar i. Stvar, ki ji je že naravno določen razvoj, gre in mora mimo vseh ovir, preko vseh umetnih meja. Potreba je tukaj, organska potreba raz našega političnega življenja, da se zbliža in buiie spozna jugoslovansko uciteljstvo v monarhiji, zato je tudi neizogibno, da se potrebi zadovolji, da se store koratói, ki lili žene naprej nezadržljiivi ritem časa. Zdi se, da je pri učiteljstvu, kakor v vsej naši inteligenci, prav toliko ogrniene-ka navdušenja preveč, kolikor je bilo doslej premalo realnega smisla za velike stvari, ki so nam skupne. Pol stoletja so nam vzeli, ko so nas leta 1867. ločili. Kulturno in gospodarsko so nas udarili, če tudi morda niti videli niso takrat vse dia-lekosežnosti svojega dejanja, l eni zav-est-neje izkoriščajo danes položaj vsi, ki so jim take razmere v gospodarsko^ torej tudi v politično korist. Veliko kulturnega, veliko narodno-gospodarskega dela, ki je možno zgolj z združenjem sil in z medl-pokrapiskiin strnjenjem, bi lahko izvršiti, ko bi ne bili raztrgani v male krpe šibkih upravnih ozemelj s pisanimi lestvami kompet-enonih in nekompetenčnih instanc. Onemogočil je to delo nezdrav in nemoralen sistem, ki nam ni pustil do moči, s katero bi se lahko ubranili izrabljanju in zlorabljanju. Gotovo je, da nosi -ta sistem sokrivdo kii-ze, ki je nad nami vsemi in prav zaradi tega ne bo rnogla zgodovina drugače, kakor da ga obsodi. Izpoidkopati talk sistem je potrebno, civilizatorno delo, in sicer prav tako v interesu zvezne monarhije, kakor nas samih. Zakaj državni organizmi ¡imajo ¡svojo naravno rast in kdor iim dela silo, je kriv vseh bolezni, ki napadejo organizem. Ko bi obduinav-ska monarhija svojo fnisiio, kakor se je nay'izraziteje pokazala v dobi Evgena Sa-vojskega, dosledno vršila, ko bi sama ne prelomila s to tradicijo naravne nujnosti v usodepolnem letu 1867, bi tudi današnje krize ne -mogla doživeti. Zato pa je zdaij le en izhod: home ruile vsem avstrijskim narodom! Danes so to sicer še vedno > megleni nestvori« v očeh naših reakcionarnih državniških duhov, toda čas velikih problemov ne bo ¡mogel drugače rešiti, ¡in kar se danes še z vso necivilizatorno silo pobija, bo prihodnost sankcionirala kot pravo in dobro. Zato je naša dolžnost tako nasproti državi, kakor nasproti nam samim, dia ta nujni proces pospešujemo, da smo element napredka v razvoju slkupne domovine. Toda duh sam, ki zahteva novih tvorb, politični pogum še ne zadošča, da se misel prebije navzgor. Ideja mora dobiti krvi, da izzove odločitev. Razliti se mora v tla, da jo končno vsrka vsaka živ-ljenska celica. Šele gmotni interesi, široka zavest v s akta posamičnika, da so mu ti interesi skupni, morejo dati vsemu gibanju toliko silo, da se misei končno uveljavi. In takega realnega dela, ki hi zavest skupnosti interesov zbudil in poglobil v zadnjem gorjancu, je bilo tekoim dolgega poiistoletja v nais premalo. Tem bolj občutimo danes ta naš politični nedostatek. Nele za posamne sloje velja to, marveč tudi za cele politične stranke. Vsak ¡po-sarnni del jugoslovanskega življa v monarhiji že gospodarsko ne zadošča za samostojno državnost, pa se kujejo v nas samih pisani načrti, kakor bi bili vsak zase velik, svetovni narod! Dogodki tekom svetovne vojne v naših zemljah so nam sicer marsikaj razodeli, ¡so nam V razmeroma kratki dobi prinesli naukov, ki bi jih uruj/ače le polagoma dozorelo realno podrobno delo, toda kar je ostalo nestorje-nega, bo -tudi po vsem tem požarju še vedno zahtevalo ¡izvršitve. Zato -pa naj nas nič ne moti, kako bodo padle kocke. Do-ljje dobe so v zgodovini kratki ni-Mjaji, zato pojdimo svojo pot dalje, trdovratno, dosledno poit graditelja. Kakor straže smo postavljeni učitelji na polja in v gore, povsod, knr je našel človek kotiček zavetja. Povsod imamo odprite oči, .povsod vidimo nekoliko dalje kakor oni. ki jemlje .njivi plodove, ki kosi planino, ki seče gozd. Zakaj ¡bi ¡tedaj ne .kazali ljudem poti, ki jih sami ne najdejo? Zakaj bi ne sprožili vzvodov, ki naj socialno in gospodarsko dvigne» našega človeka? Zakaj bi mu ne odprli vrat v Sir. -hiram leoote, ko ga vendar njegovi darovi usposabljajo za to? Tako delo je vsplošnem interesu in ¡tem večje iin boljše, če «a vršimo kot ¡skromen istan nesebično, razžarjeni z ognjem kulturnih bojevnikov in v smereh, ik-alkor nam jih črtajo -toazalct civilizacije. Ne -pozab imo, da je -dlelo za bodočnost vedno borba s sedanjostjo, iin da gre roko v roki z gospodarskim v-edno tudi politični dvig. '['oda gospodarski napredek ne prihaja sam Od sebe, le v -neznatnem ¡strmcu in polagoma se giblje navzgor. Odvisen je predvsem od1 vzgoje k dejiainstvenosti Od praktične naobrazbe in od trdne, smotrene organizacije dela. Na ¡tem trojnem torišču je velika prihodnoistna naloga jugoslovanskega učiteljstva v ¡monarhiji, v teh smereh realnega podrobnega dela je nujno potreben ¡skupni nastop za bodočnost. In prvi korak k dosegi navedenih ciljev je, da .se sami kot intelektualni sloj intelektualno strnemo, da ustnovimo ¡samostojno ureje-vano revijo — čeprav za začetek inaj-skrommejše oblike — ki naj se izdaja kot priloga jugoslovanskih učiteljskih listov. To je bil smisel ¡predloga sežanskega u-čit. društva, -in bo naš ceteruim cemseo dotlej, da se ¡ideja uresniči. Revija bi ti Hirala biti seveda razumno urejevana. Deliti bi ¡se morala v teoretični -del s članki ¡iz narodnega gospodarstva, socialne .politike, vzgojesllovja, etike in estetike ter v praktični z živimi zgledli in s snovjo iz življenja. Le ¡na ta način bi se jugoslovansko učiteljstvo zbližalo im soo-razumelo, da bi -moglo enotno rešiti velike naloge po vojnii. Ce se -trdi, da tak skupen list stane, potem je hiter ¡odgovor le dokaz, kako malo se vidi dalekosežnost stvari same. Ali res niima jugoslovansko učiteljstvo dovolj -sredstev za vzdrževanje? Treba je le stopiti v dogovor z učiteljskimi organizacijami med llrvati in Srbi, ¡pa se bodo našla, in se bo ¡našel tudi ¡način izvedbe tega vprašanja. Ce ¡pa se radi formalnih zaprek tako pripravljalno delo miti ne poskuša, potem j£ ¡seveda vsaka maša -organizacija nepotrebna in odveč, ker je le sama sebi namen, ne pa sredstvo boja ¡in napiredka. Prpričani pa ¡smo trdno, da imajo organizacije učiteljstva na našem jugu dovolj moči-, da pokličejo v življenje tak skupen -list, za katerega lep razvoj so dani vsi pogoji. Las je, -dia gremo s svojih steza in poti-, ki so se nam poizgubljale izpod nog, preden smo karu prišli, na široko cesto, s katere imamo meoviirai»razgied. Morejo se dobiti sredstva za potrebni organ, morejo se zbrati satrudniki, moreio se najti agilne roke. Ln se morajo! J. P. Perspektiva mladih. (Dalje.) javnost. — Šola. — Narodnost. — Slo-vanstvo. — Jugoslovanstvo. — Sarno-izoorazba. — Uospodarstvo. — Prosveta in kultura. — Politika. — Izvenstrankar-stvo. — Socialno vprašanje. — Demokr_a-tizem. — Svetovno naziranje. — Sokolska ideja. — Stan in organizacije. — Vzajemnost in solidarnost. GOSPODARSTVO. Seznaniti se z našim narodnim -gospodarskim problemom in položajem ¡ter z vsemi sredstvi, ki so na razpolago za narodovo gospodarsko osamosvojitev in za stanovsko gospodarsko osamosvojitev, to bodi eden temeljnih smeri našega n-ujmega pre-okreta. Kapitalizem je danes posegel v naš narod bolj nego je zmajal stremljenja velikih narodov; ubil mu je na mah domačo obrt, na kateri ie slonela življenska moč inodjpomoček za pasivni del gospodarstva; ogroža ga še dailje in preti mu popolnoma razgibati ga in poseči v njega notranje socialno življenje ter vso socialno družbo, ves narod napraviti odvisen od kapitala drugih, tujih, večjih -narodov. Ves boj za avtonomijo -narodov leži v gospodarskem boju za osamosvojitev izpod tuiega ikani-talla, da ne bo gospodoval nad nami ¡tuji kapital in z njim tuji narod; boj za nadvlado med narodi je le tekmovanje med kapitalisti, zato je boj za samoodločbo tudi boj proti kapitalizmu. Kapializem je danes usužnjll vse sloje iin stanove socialne družbe in preti jim s Dopolno pogubo, ako se 'ti pravočasno ne zavedlo potrebe solidarnosti in ne ugonoibe sami protekcionizma in razdora v lastnih vrstah, s katerima sredstvoma preprečuje kapitalizem vsak solidaren boj prizadetih slojev zoper njega; v malt sliki so to bojli v posameznih slojih naroda, kar so v veliki obliki tam, kjer se bojujejo narodi za nadvladje lim usužnjenje celega naroda z vsemi sloji skupaj; pri prvem boju izrablja in protežira sebi v korist posamezne osebe, kar v drugem sln^aju cele stanove ali celo cele narode. Zato je spoznati nujno potrebo, da se posveti socialnemu pritisku ista pozornost, kakor se jo stavi narodnemu pritisku nasproti ter se proglasi s-ocialni boj za enako- vreden z narodnostnim bojem; posebno je to pri našem narodu, ker so prizadeti večina vsi sitanovi nar-oda, ¡in preti urad-nistvu ista nevarnost in pomanjkanje, kakor delavcu in kmetu; zato je socialno-oofamoni boj za vse isti, pa -potem ce ga posamezni stanovi hočejo priznati aii pa ne. In v isti ekstrem je zašlo učiteljstvo v svoji celokupnosti; na eni strani je poudarjalo svojo izkortscanost od kapitalizma, k¡i si je tu nadel iormio dežele in države, v principu je priznavalo, da -je njega boj za socialno in eksistenčno pravo enak onemu aeiaivca in kmeta, na druga strani se pa ni hotelo pridružiti njimi, ker je hoiteio biti protežirano in enako slojem buržoazije ter je nadalje služilo ¡smotrom indivaduaiiz-ma, ki je priznaval svobodo kapitalizmu; ker so mu niega lioeraina načela oznanjala tudi v isti sapi »svoPodo« naroiunostne ideje in ki s-o bila nosit el j nacionalne ioeue hkrati. ¡Narodnostni momenit je prevladoval pred socialnim pritiskom in izkoriščanjem; sramoval se je imenovati — prole-tarca! Naš narodni gospodarski problem ne leži samo v zasnovanju lastnih velikih -podjetij, temveč leži v najširših dimenzijah v podrobnem organiziranem narodno-gospo-aarskem dleiu, da se dvigne celota z atomi, ki gospodarsko propadajo. Zato je potreba nekoga, ki sega — kot žile po vsem telesu človeka — do zadnje koče v narodu in ki bo vzel nalogo, pospeševati to gospodarsko delovanje In preprečeval majdaliimii gospodarski íazpad naše ceioite; ki bo poznal sredstva, ki so protiutež proti zlu, ki ga je rodil kapitalizem nad našiin narodom, bo ljudstvu ta sredstva dajal na ¡razpolaganje ter izkušal poživiti in dvigniti naš gospodarski organizem zopet v vseh panogah, ki so nam potrebne za našo samostojno narodno eksistenco; z vso energijo pa bo pobijai strup narodno-gospoidar-skega napredka — politi-ško strankarstvo pri narodno - gospodarskem, sociaimo-obramb-nem delu. Kakor je za narod nujno potrebno več gospodarske vzgoje in organizirane izobrazbe, tako je za učitelja še v-ažneje, da si jo pridobi in natančno pi ouči naše narodno in stanovsko gospodarstvo in njega potrebe. Učitelj, morda edini inteligent v okraju, mora stati vedno z dobrim svetom na strani ljudstvu in mora poznati poslovanje vseh panog gospodarstva, posebno zadružništva, ki bo temeljna ideja gospo-oarskeg i programa bodočnosti. V šoli s-e pač poučuje .kmetijstvo, kar pa nikakor ¡ne zadostuje, zakaj učitelj mora vedeti še nekoliko več, to namreč, kako se na najboljši način spravijo proizvodi v denar, pozna:i mora zadružništvo in druge gospoda"ske panoge, ker rešitev našega naroda je le možna potom gospodarske osamosvoji tve, potem šele ga je mogoče unnstvemo in moralno dvigniti, če stoji gospodarsko na lastnih nogah. Zakaj smo propadali v narodnostnem oziru skoro na vsej črti? Kie tiči vzrok uspehom naših narodnih nasprotnikov ? V tem, da nas gospodarsko daleko -nadk': ! j trejo, ker slovenskega naroda ne ood-jarmliajo tuje ideje, temveč tuji kapital • Toga ¡nam navdala srce, ko vidimo z'asti na mejah toliko renegatstva in Ra protv!'n.iamo! N¡i pa se čuditi temu odpad-nšlvu, če pomislimo, ca je temu kriva gospodarska i¡n socialna odvisnost nas od nar oanega nasprotnika. Z gospodarskim in soc ialnim izboljšanjem se vtihotapi v našega narodnega mejaša tu-ii duh, tuje nacionalne ideje. !n kdo lažje bi prišel s podrobnim gospodarskim delom orait leidiino v drugo simtr nego učiteijstvo, katerega deli segajo do zadnje slovenske koče, če se tozadevno organizira, temeljito izobrazi iti intenzivno pripravi in poprime dela. Za svode delo pa potrebuje učiteijstvo ne od v: su >sti in sredstev, ki jih lahko dobi edino le na podlagi lastne stanovske gospodarske osamosvojitve; potreba je prvič s stanovsko gospodarsko organizacijo, olajšat' nekatera gmotna gorja stanovskega oi ganizma, drugič pa postaviti stanovsko oiganizacijo, časopisje itd. na neodvisna t!a, da ne bo glede sredstev v zadregi h; ne bodo trpeli toliko člani, temveč se tod» sredstva dobivala od kapitala stanov.-ko gospodarskih podjetij. Zatorej je napačen na::or, da naj naša od stanu in za stan zasnovana gospodar-ska podjetja ne imajo zveze z našo duševno stanovsko organizacijo, ker le na zdravi naši gospodarski osamosvojitvi in razvoju je mogoč uspešen, neodvisen in trden napredek; zatorej je med stanom širitev čimbolj smisel stanovske gospodarske emancipacije do poslednjega učitelja in se je pečati z gospodarsko stanovskimi vprišanjt na zborovanjih ter idejo stanov-sKega zadružništva ukoreniniti prvo v ¡aitmh vrstah. l.e na trdni in zdravi gospodarski organizaciji se bo uspešno razviyaia splošna naša stanovska orgmizcija; zatorej sta-•n.jvsko gospodarske agitacije ne more bi-ii n.1, dar preveč. Bati se ne smemo guiiot-nih žrtev, ki jih doprinašamo sedaj sami, ker žrtve, ki jih doprinosa učiteijstvo *e-uanjosti, bodo za bodoče generacije obrodile mnog sad, in le na ta način je mo-g( če priti do popolnega razvoja stanu, ki naj bo nekoč trdna opora narodu.*) PROSVL i NO-KULI URNO DELO. Bodi nam naloga, seznaniti se z vsemi sredjstvi, ki so nam na razpolago pri tem vsestranskem izobraževalnem oeiu našega naroda. Ne samo gospodarsko, temveč .tudi duševno mora narod napredovati in se povzdigniti, ako hoče stopati z drugimi kulturnimi narodi vzporedno in ako hoče stopati z duhom časa .Da pa zahtevamo v prvi vrsti kulturno izobrazbo naroda in povzdigo ¡njegove 'kultuire, nas pa vodijo do tega že temelji naših načel. Kultura je ono, kar nas tvori človeka; kultura nas vodi do samostojnega in treznega mišljenja un presoje vanja; kultura je danes merilo premoči — bodisi nacionalne ali kakove druge; če zidamo torej na tU turi in se naše prosvetno delo vrši v kulturnem smislu, tedaj zidamo trdno. Gojiti je kulturno delo, ki ima biti podlaga vsemiu delovanju, ker na kulturni zavesti slone vse panoge napredka, ki vodijo do samostojnosti. Potegmiimo paralelo z načeli kulture in politike«, ki so bolj nego kedaj prej prikladna današnjemu času: Kultura mora biti tudi podlaga po-litiški ztredosti; zato jo je gojiti zaradi politike! Stvarna je lahko politika le, ako ima trdno kulturno podlago; zato mora biti v človeku prej kultura in potem politika. Ni pa s tem rečeno, da politika, ki raste iz kulture, ne more doživeti poraza; poraz doživeti more ¡tudi politika, ki raste iz kulture, a tak poraz je le toliko, kakor toča, ki pobije setev — bo že zopet zrast-lo, saj je zemlja obdelana. Politiška zrelost je vrhunec razvoja, ki je potreben za samostojnost naroda, zato ne stavimo kulturne zrelosti sebi kot smoter, temveč kot predpogoj v dosego višjih smotrov; kulturna zrelost ¡je podllaga politiškemu prepričanju, ki je pravo le, če stoji na trdni kulturni podlagi. »Kulturna izpramamba se vrši polagoma« — pravi »Kultura in politika« ! »Tekom desetletij more naša duša dobiti čisto nove temeljne nazore o svetu. Naravna posledica je, da zaradi kulturne izpromem-be prestopi človek tudi politiško; zakaj smer politike se naravno krije s smerjo kulture. — A kdor prestopi od danes dt> jutri, on je politiški begun in kulturni izdajalec, ako je bil sploh kulturno zavzet. Njegov prestop ie izvira iz kulturnega u-verjonja, nego iz prikritih, često osebnih nagibov.« — Tako tudi narod in stan! Uspešno se v obrambi vojskuje narod, država ali stan le, ako jim je razvita materialna in duševna kultura; uspešna je politika le, ako se opira na materialno in muševno kultura Politika je boj; ¡v boju se rabijo sile, in kako naj se rabijo sile, če jih ni; na čem naj sloni poliika — ako ni kulture? Tudi pnosvetno-kultunno delo učitelj-stva je potreba organizovati, da se bo iz vrševalo sistematično, po skupni taktiki. Danes izrabljajo več ali manj to delo rtranke v svoje strankarske namene; ce lo stanovsko prosvetno-kuiiturno delo so si stranke upregle v svoj jarem. *) Koncentracija (centralizacija) vseh naših materialnih sil in gospodarskih podjetij; kulturna banka. Uredn. Nujna ie potreba osamosvojitev tudi ' tega dela; ne bo nam prosvetno delovati pri izobraževalnih in dr. prosvetnih društvih ¡in prireditvah, ki so zasnovane v politiško strankarske agitaelijske svrhe, temveč nam bo delovati v tem smislu na podlagi šole in lastne organizacije. Potreba bo misliti na osvoboditev :iz strankarskih smotrov, ter v tem oziru iskati gonilne moči in iniciative v naših stanovskih društvih. Besede »Na delo med ljudstvo! « so že padle; potreba je samo realizacije organiziranega tozadevnega dela! POLITIKA. Bodi nam naloga, seznaniti se z glavnimi stremljenji svetovne politike, z najvažnejšimi poiitiškimi oblikami in z našim •narodnim poiitiškim položajem in stremljenji narodne politike, z vsemi našimi poiitiškimi programi, -oziroma načeli po-iiitiških strank .in z razmerjem naših načei do njih. Politika je stvar, ki ne potrebuje proučevanja in študija, ampak se privadi v življenju sama; tako so mislili o politiki. Stati pa moramo na drugem stališču, in sicer: Politika je znanost, ki potrebuje istotako kakor vsaka druga znanost temeljitega študija in temelji nje praksa isto-taKo na gotovi teoriji, ki jo pa moramo proučevati brez strankarskih predsodkov, ako hočemo spoznati nje pravo; predpo--goj politiške naobraizbe je teuneijiita kulturna naobrazba. Politika je boj: boj mied različnima, nasprotujočimi si načeli. In kako naj stopimo v ta boj, kako naj opazujemo ta boj, če nam niso znana vsa načela vseh poii-tiških strank? Tudi politiška izobrazba ne sme biiti anostrana, tudi ona mora temeljiti na vsestranski teoriji. Utemeljevati načela ene stranke brez vsestranskega političnega znanja — tega so zmožni samo politiški fanatiki, ki z icleimticjaciibaiitifi z osebnimi napadi in slučaji utemedjujeio svoje stališče; ljudstvo enoistrano seznanjati samo z načeli ene stranke, nasprotna pa prikrivati, se pravi ga uvajati v fanatizem — to je demagogija! Trezen politik ne stori tega — zakaj on ve, da bi bilo vse to le hipno, nei trajno prepričanje, ki bi se v času spoznanja lahko maščevalo nad njim samim. Vsaka praksa temelji na znanju, in tega je tudi v politiki potreba polog naravnih darov: govorništva, diiplomatstva, časnikarstva i. dr. Poiiti&a mora biti v prvli vrsti delo in ne samo radikalno Govorjenje, ki zbuja in razburja samo čuv-stva, kakršnih ravno politik potrebuje. Pred politiško prakso pa nam bodi politiška znanost in nam je iskati v njej le splošne in vsestranske razjasnitve v vseh onih vprašanjih, ki jih ona obsega; zato nam je potreba politiške naobrazbe-. Dnevni listi nam v svojem strankarstvu podajejo le malo globlje politiške naobrazbe, zato nam je potreba posebe proučevati politiške probleme in ¡posamezne politiške dele, oziroma stroke. S stalnim primerjanjem si pridobimo utemeljeno, a ne slučajno prepričanje, prepričanje, ki je navdušeno lin strastno, toda ni slepo nasproti ¡drugemu mnenju. Osvobodimo se take nestrpnosti on fanatizma, ki ga opažamo navadno pri zagrizenih strankarjiih in ki ¡mu je iskati vzroka v nezadostni politiški naobnazbi. Ce smo že potem v kaki stranki, ¡imamo gledati na 'to, da se ona boljinbolj ¡izpopolnjuje in očisti, da ne propada v strankarskem .oboževanju vsega dobrega in ¡slabega. Pamlajenje mora priti v dobi gotovih časov, po preobrazbi nazorov, evoluciji in z nastopom novih generacij. Ne smemo se ¡pa okras ti svobode razvijanja in se upreči v jarem kaki politiški stranki kot organzacija stanu in tudi ne toliko časa, dokler se še politiško izobražujemo ¡in smo še neorientirani. Prvo politiško stališče navadno ni plod prepričanja — in bilo bi naravnost greh, ako bi ostali na istem stališču, kakor hitro smo spoznali, dia to ni pravo. Vse politiško delovanje moramo opirati na kulturni temelj, ker edino le kulturna in gospodarska sila lin neodvisnost nam omogočuje politiško silo ¡in neodvisnost; da si pa pridobimo prave politiške naobrazbe, nam je pa potreba objektivnega presojanja. Pozitivni del politiške simeri učiteli)-stva vidimo v zasledovanju in zavzemanju svojega stališča pri vprašanjih šolske zakonodaje, .t. j. pri zasledovanju šolske in stanovske politike. Kakor pa gospodarsko vedo, tako je tudi ¡politiško vedo zahtevati, da se uvede kot predmet na vzgojevališčih učiteljstva. IZVENSTRANKARSTVO. Da je stati naraščaju v dobi razvoja kot struja in pozneje kot kuilturno-stanov-ska ali strokovna organizacija izven vsa- ke politiške stranke in organizacije, je naravna potreba svobodnega ¡razvoja. Eno organizacijsko načelo je potreba za pozneje strogo proglasiti: ohraniti .je popolnoma nepolitiški značaj strokovnih-stanovskih organizacij iirt je politiško prepričanje in naziranje proglasiti kot zasebno vprašanje posameznika; organizacija zahteva od njega le, da se ne oditu-juje s kulturiega temelja, na katerem naj bo zasnovano stremljenje šole in se ne odtuji od načelnih stanovskih žalitev. S tam je vsakemu posamezniku prepuščena politiška smer, ki 'misli po njej doseči zali teve organizacije.* Le v slučaju, da ni vezan naraščaj pri razvoju od nobene strankarske discipline; le v slučaiu, da je popolnoma prost apriorizma, mu je mogoče, da si ustvari samostojno, na kulturni podlagi temelječe prepričanje. Politika bodi znanost, kk jo hočemo proučevati brez strankarskih predsodkov in jo hočemo na podlagi teh proučevanj in utemeljitve ¡obrniti v narodu v smer socialne zakonodaje, edinega in temeljnega smotra naše narodne in gospodarske oolitike bodočnosti. Naraščaju v dobi razvoja aktivno delovati v politiki, ne zasledujoč in upoštevajoč gorenjih smotrov, je nesmisel, ker se s tam vzgojuje samo za narvadlne kričalče in strankarske priganjače. Politika, ki ni iskala smotra v zakonodaji in ki ni temeljila na znanosti, se je razvila v posameznikih v navaden pouličen volilni boj, v katerem edinem se je videl smoter vse politike, v ¡moči te ali one stranke; v boju ni morale, zato taka politika na-glaša nemoraSnost v svojo neizogibno premoč; na drugih jo graja, na sebi jo opravičuje. Nemioralnost pa ni namen naše vzgoje, naš namen je idealnejši in ga vidimo v splošni narodni in stanovski osamosvojitvi in ne strankarskemu fanatizmu prikladnih osebnih bojih. In v tem oziru se je pni nas v ¡narodu, se je med učiteljstvom saimiiim in je učiteijstvo samo med ljudstvom, kakor tudi je naraščaj sam nad sabo — mnogo grešil. V tam oziru bod; naraščaju vodnik kritika v »Kulturi in poiitiki« *: ni vesel znak, kar je citati, da namreč ni več di-jaikili literarnih krožkov, kjer bi dekla-movali, pcsnikovali, pisateljevali in kriiti-k ovali; tem manj vesel znale je to, ker je na drugi sitrani gotovo, da je naša mladina rano že razcepljena politiško. S tem se le krepi neugodna činjeuica, da je vse polno aktivnih političarjev, a malo kulturnih ljudi. Vsi hočejo biti brž samo stanovsko razviti, a ne pomislijo, da bi predvsem morali b;ti razviti kot ljudie. Kakor mladino in sebe, ¡tako tudi ljudstvo rajši uvajamo v politiške stranke nego v kulturo. Seljaka ali stanovnika prej poiiltiško buditi, nego ga kulturno izobraziti, je 'O-pasnio počenjatnje in demagogija; opravičljivo je le v izrednih, nenormalnih razmerah, n. pr. ob priliki kakega poloma, prevrata, če zaradi razpadlosti preiti narodu ali stanu kaka nagla usodna nevarnost. Izvenstrankarstvo je pa tudi ona točka, ki je napravila svojedlobno med naraščajem mnogo sporov in ie še danes med učiteljstvom še precej nejasna. Umljivo .je, da je onemu, ki je že predaleč zašel v strank ar stvo in oboževanje te ali one politiške stranke, stališče izven-strankarst/a neumljivo, kakor ga ne razume oni, ki išče pri strankah »sebatih koristi. Se neumljivejše je pa stališče, da se že naraščati v d ob t razvoja prišteva kot popolen pristaš te ali .one politiške stranke in to iz razlogov, ker je naraščaj še v dobi razvoja (kot dijak), zato še ne more imeti v vsaki podrobnosti iiksiranega stališča, kar ga pa mora iimefti kot član stranke. In zlo, ki se rodi iz tega, je strankarski dogmatizam, v katerem odr-venevajo potem zaradi tega strupe iin stranke, ker dasi ima kak član morebiti kako svojo misel, ki je pa nasprotna z ono stranko, je on ne spozna in ne pripo-znava, ker se je že prezgodaj naučil pri stranki oboževafti vse brez lastne sodbe — tudi vse slabo. Tako tudi pri organizacijah ! Z našega stališča pa motrimo vse s kritičnim ¡očesom in duhom in hočemo pri vstopu v organizacijo, kakor v stranke prinesti s seboj tudi novih idej. Nikakor pa ni izv enst r ankars t v a umevati veljavnega za vse slučaje in za popolno izključenje in neudeleževamje pri politiiškam življenju: Politika je višek narodne pravice, dia v zakonodaji uveljavi vse ljudske zahteve v procvirt narodne celote; ona je višek narodne samouprave in samoodločbe, ker uzakonja ljudsko željo in voljo, in zato se mora v vsaki demokraciji soudeiežavaiti vsak poed.In ec *) „Učit. Tov." 27. julij 1917 .Perspektive bodočnosti". **) Dr. Fr. Ilešič: Kultura in politika" 1908. „Slov. Mat.". po svojem prepričanju pri zakonodaji in upravi. Neobhodno .je pa potrebno izvenstrankarstvo za naraščaj v dobi razvoja pri njega vzgoji in za organizacijo, ki podaja o narodni zakonodaji svoje kritično mnenje v obliki znanstvene utemeljitve svojega stališča. To bodi naša bodoča politika! Tehtna razloga za izvenstrankarsitvo naraščaja sta dana v tem, da taktika stranke slabo vpliva na razvoj dijaka, da ie pri svobodni vzgoji dobimo novih idej ta s tem koristim j organizaciji in strankam; in drugi, da je dijak še v dobi razvoja! Upamo, da učiteljstvu, ki se bavi mnogo s pedagogiko, ne bo delalo toliko preglavic to vprašanje, ker ga lahko ¡utemelji skoro z vsakim pravilom dobre vzgoje. Izvenstrankarstvo za učitelja pa si predstavljamo v tem, da se učitelj kot čian organizacije ne da uslužiti v službo poiitiške strank-, in deluje na to, da stranke ne izrabljajo obrambnega, narod!-i.ega, prosvetnega in gospodarskega dela med ljudstvom za svoje strankarsko agi-tacijske namene. Učitelj se vzdržuj politiške volilne agitacije za posamezne stranke in se ne daj uslužiti kot politiški agitator tej ali oni stranki, temveč dvigaj ljudstvo politiško z vzgojo in poučitvijo ljudstva v najvažnejših poliitiških vprašanjih in pramotruj in kritiku j položaj vedno z ozirom na stališče in utemeljevanje stališča vseh strank; kaži ljudstvu smoter politike o zakonodaji in upravi in ne v volilni borbi; ne izkušaj ljudisitva preobrniti za kak politiški preobrat bodisi v občini, deželi ah državi neevalucijskim potom. Ne organ iz uj ljudstva na potlitiškem programu! Stanovska organizacija naj se ne da uslužiti oficialno kaki politiški stranki. Pač pa lahko vsak učitelj izvršuje svojo aktivno politiško pravdo pri volit-vi .po svojem prepričanju; vprašanje pasivne vodilne pravice je prepuščati še razvoju politiškega življenja, vzgoje in izobrazbe med učiteljstvom, da dozori morda tudi dio organiziranega političnega življenja učiteljstva in oiiciahio ¡postavljanje svojih zastopnikov v posaimezniii kor-poracijah, če se pozneje za to uvidi po-potreba. Primoran je pa učitelj delovati v prosvetnih, kulturnih, obrambnih in gospodarskih društvih, ki so zasnovana po načelih našega stanovskega gibanja in orga-nizovanja aii se .jih pridobi za delo v tem ( smislu; tu pa se ima izdajati sam kot zastopnik učiteljstva ¡in ima delovati v smislu skupno začrtanih načel in smotrov, vedno upoštevajoč, utrjevati in širiti ugled in načela organizacije v ljudstvu. SOCIALNO VPRAŠANJE. Socialno vprašanje je temelj vsemu teoretičnemu proučavanju naših stremljenj; njega študij ima temaljtiito razjasniti pojm in oblike razrednega ¡boja in ¡ima pojasniti vse pojave in zla, ki jih je .potreba ■odpraviti; uvesti pa ima tudi v vse dede in panoge, ki jih obsega socialno vprašanje — v sociologijo. Pasti mora vprašanje razrednega boja tudi med učiteijstvo; pojmi fevdalne veleposestniške aristokracije — veleme- j ščansitva, buržoazne kapitalistične industrije iin na drugi strani malomeščanstva, esstoječega ¡iz rokodelskih slojev, srednjih stanov itd. — prodetariata — ktnati-škega stanu morajo dobiti konkretnejšo obkko in fiksirati ¡je svoje stališče do njih. Če oddelimo učiteijstvo danes že v katerega izmed socialnih razredov, ga moramo prideiiti v razred prodetariata, h kateremu sigurno v našem narodu spada tudi mali kmet in ¡malomeščanstvo. V splošnem učitetnstvo ni pojmovalo razrednega boja in se ga ni zavedalo, zato se je preklapljalo vedno k meščanstvu, ki pri nas sicer čuti in misli buržoaizno v nazorih, a v bistvu povečini sestoji iz slojev in stanov malomeščanstva in bi se moralo kriti z njiim tudi smotreno, sodeč po položaj:;. Od napačnega pojmovanja razrednega boja je pnišlo do napačnega udej-stvovanja in stremljenja. V slovenskem narodu se moramo boriti socialno povečini proti tujerodnemu veiekapitalistu, veleposestniku in vele-meščanstvu, zajto je naš razredni boj ne-razdružljiv od narodnostnega boja. Razredno vprašanje bo na naši zemlji rešeno edinole z narodnim vprašanjem skupno, ter ni reševati enega vprašanja brez drugega, če hočemo, da bo rešitev obeh in posameznih res pravilna in temeljita. Neradi se pri nas tesnega združenja obeh vprašanj ne da, in so vsa gesla intemacio-nale pri razrednem boju, ki podreja narodno vprašanje, napačna za nais. Da govorimo času primerno: Socialno vprašanje je imelo pred deklaracijo pri nas še popolnoma strankarski pečat. Udej- stvovalo se je samo s poditiškimi strankami kot krščanski socializem, internacionalni socialni demokratizam in v .tretji strajnki, kjer ni dobilo 'izrazite oblike zaradi narodnega radtikallizima, ki ga je pre-pravljal zaradi absolutne narodnosti in buržoaznega nazir-anja — je pričelo -dobivaj; i vedno bolj obliko narodnostnega socializma v odznaku jugoslovanskega de-inokratizma Prinaša nam novo znanstveno, inodro-slo-vno in umetniško delovanje; prerojenje nazorov morale in duše ljudi ¡in zrevolu-cioniranje ekonomskih razmer. Socializem postaja studi pri nas princip izpremem-be novega državnega reda: stramdljarije k zadružnemu gospodarskemu redu, osamosvojitev prode barskega razreda, t. j. enega sedanjih socialnih razredov (pri Slovencih bi skoro lahko trdili vsega naroda), ali da definiramo z Masarykom: Socializem je teoretično nov svetovni nazor, praktično ¡stremljenje po -novem družabnem redu.* Edmondo de Amicis je zaklical italijanskemu dijaštvu in ga vzpodbujal za socialno vprašanje s klicem: * »Bavite se s tem vprašanjem sedaj, dokler sta um in srce spremlji va za velike ideje; sedaj, dokler morete izkušati na sebi vso resnico izreka visoko učenega narodnega gospodarja, da uinevunje socialne bedie izhaja bolj iz srca nego iz razuma; sedaj, dokler kruta borba za obstanek še ni skrhala vaše velikodušnosti in vašega sočutja in se še niste pomirili z ljudsko bedo.« Komu primernejši nego učiteljskemu naraščaju še v dobi študija in razvoja je ta klic; najuspešneje bo, da samemu sebi zakličismo te besede v srcu, da jih izkuša-mo realizovati. In naš klic naj se izpre-meni v resno voljo in delo, ki se bo ravno z »našim stanom razširil do zadnje gorske vasi in se ukoreninil njega nauk v zadnji gorski koči! Človek se ne rodi le samemu sebi, ampak Bogu, t. j. družbi ljudskega pdko-lenja«; te besede slavnega slovanskega I reformatorja šolstva — Komenskega — so pogoj vsega preporoda. Zakaj človek si mora prizadevati delovati za blaginjo celote in pri tem, ako to zahteva večinski interes, če namreč uničujoče vpliva na usodo bližnjega — odreči se nekaterim delom lastne sreče. In v novi oblika se nam prikazuje čisti nauk: »Ljubi svojega bližnjega — kakor samega sebe!« 'vprašanje je le, ali je mogoče prešiniti človeštvo s tem socialnim duhom? Lahko smo optimisti — a pri tem mora pomagati vsakdo in začne naj najprej pri samem sebi! Dolžan je pa vsakdo pomagati ravno za to, ker kar je za blagor vseh, je tudi v blagor posameznika. Naš stan je -pozvan za vzgojevalca mladine in nič manj za vzgojevalca naroda. S tem nam ie odrejena že druga važna naloga: pro-učavati v to svrho narodni značaj, ljudsko psihologijo, psiho našega naroda. Pravila pedagogike niso veljavna le za vzgojo mladine, temveč je po njih analogno vzga-jaiti narod, ki je v nekaterih ozirih podoben mlademu, še nerazvitemu človeku. Kakor se vodi otroka -od stopnje do stopnje, tako se ima -postopati z narodom. Polagoma se -podaja vedno nekaj novega, vedno nekaj višjega in težjega. Popolnoma napačno bi pa bilo, ako bi stopil pred ljudstvo in kar hipoma, ne oziraje se na ¡njegovo duševno stanje in stopnjo, ga pričel v nema ti za najtežje probleme. Dosegel ne bi ničesar, pač pa bi morda škodoval dobri stvari. Zato je popolnoma upravičena zahte-va, da poznaj tisti, ki hoče ljudstvo -vzgajati, narodovo dušo in njegovo dosedanjo stopnjo izobraženosti ter temeljna načela pedagogike. Zatorej ni v novem kraiu pričeti takoj delovati, dokler ne proučiš položaja in si ne napraviš sistematičnega načrta; spuščati se ni v stvari, v katerih nisi temeljito orientiran. Važno je pa socialno vprašanje tudi zato, ker obsega vsa sodobna najvažnejša aktualna vprašanja, n. pr. delavsko, žensko, spolno itd. itd., o katerih mora biti pri študiju -naroda vsakdo orientiran; zatorej se moramo vzgajati na polju socializma in sociologije. Sociologija kot znanstvena podlaga socializmu -in teoretični v-ir vseh socialnih vprašanj mora biti proučevana od -nas vzporedno s psihologijo in -pedagogiko ¡ter se mora uvesti kot predmet v inaša stanovska vzgajališča; dotlej pa jo mora učiteljstvo proučevati samo. V daljni perspektivi se nam odpira novi ideal, do katerega je še -nekaj poti in dela, a vendar se nam že odpira smer, v kateri se razvija Človeštvo k moralnemu Preporodu. Nasproti sedaj vladajoči morali se postavlja eno moralo, isto za imoža * Prim. V. Knaflič: Socializem. ** »Poslanica slovenski mladini: Kaj hočemo?« in isto za ženo; isto za zasebno in isto za javno življenje. Brez zdravega posameznika in zdravega -stanu, brez zdravih stanov in zdravega naroda in brez zdravih narodov ni zdrave družbe. Socialni duh, ki ga -naglašamo in ki naj nas prešine, nam pa kaže tudi ideal 'in naše delo v drugi luči, nego je navadno naziranje o tem. Prava beseda v pravem pomenu, kraju in času. C. in kr. nadomestni bataljon 87. pehotnega polka v Celju je pred kratkim razposlal na šolska vodstva svojega nadomestnega okraja — hvala mu, v slovenskem jeziku — dopis, naj se učiteljstvo toplo zavzame za zbiranje posnetkov iz fronte, skupinskih slik, ¡slik padlih, pogrešanih, ujetih in odlikovanih, anakidot iz fronte, vojaških pesmd itd. ter naročnikov za »Vojni albuim«, ki ga namerava izdati polk. Šolski vodja na Dobu je na to odgovorili [>o!ku tako-le: »Tamuradni dopis z dne 31. V. 1918 je dospel sem v najneugodnejši čas. Podpisani ie namreč kot popisni komisar setve za državo v občini Dobje z delom itak-o preobložen, da mu ni možno v zadevi napovedanega »Vojnega albuma« do konca Vil. ]f>1is mčesar intenzivnega ukreniti. l>o tega -dne bo namreč trajalo popisovanje. Nabiranje naročnikov za vojni albim bi tukaj le tedaj imelo -povoljni uspeh, ako bi mogel ljudem obljubiti, da bo napovedani album izšel v našam t. i. slovenskem jeziku, kar je nujno potrebno iz sledečih razlogov: 1.) 87. pehotni polk obstoji iz sinov slovenskega naroda. 2.) Sinovi tega polka so prelivali svojo kri za domovino, nai torej čitajo o tem sami v svojem jezliku, saj jih večina ni zmožna drugega jezika, naj čitajo tudi njihovi svojci -in ves narod povest o polkovnem delovanju v materinem jeziku, naj slišijo in vedo tudi zanamci, kar so njihovi predniki pretrpeli za domovino. 3.) Ako ta album ne izidle tudi v slovenskem jeziku, bo imel svo-i Domen le nazgoraj in za Nemce, ne pa za vzgojo in vojaško izobrazbo slovenskega naroda. 4.) Podpisani hoče pri tam delu le tedaj z vnemo sodelovati, če bo v vzcoj-neun in domovinskem oziru koristilo tudi slovenskemu narodu, ker on se čuti učitelja tega naroda. Tega mnenja je tudi vse značajno slovensko učiteljstvo. četudi tega iz raznih razlogov morebiti tja ne poroča. Podpisani namerava v pritrdilnem odgovoru po 1. VIII. 1918 potom večkratnih javnih razglasov zbirati vse podatke in predmete, omenjane v seirn doposlanih tiskovinah tem potom, da bo povabil stranke, katerih svojci so bili v vojni ranjeni, odlikovani, so padli, pogrešani, so bili vjeiti, na zaslišanje ter bo od njih sprejemal tudi naročila oziroma se bo v posebnih slučajih podajal na dom ter bo vse nabrano odposlal skupno uredništvu albuma do konca meseca VIII. 1918. V pričakovanju skorajšnjega poročita z vsem spoštovanjem uslužni Radeslav Knaflič.« (Pripominja uredništva.) Smatramo to besedo šolskega vodstva na Dobju za edino pravo, na pravem .mestu in ob pravem času. Nikakor ne smemo prepustiti, da bi kdorkoli zapostavljal jezik slovenskega polka. Ako je v strašni svetovni vojni tekla slovenska kri za domovino, naj se čilta to imed narodom. Pisati za tujce, ni naš poklic, ni naša naloga. Ravnanje šol skega vodstva na Dobju nam je glasen •memento«: Služimo z besedo in dejanjem svojemu narodu, ker smo njegovi učitelji. Zborovanje Zavezioe delegacije. (Konec.) v Po tajnik-ovem poročilu se je oglasil k basadi delegat Hirešoak ter podal -v -imenu opozicije — Flore, Hreščak, -Pahor — izjavo, v kateri z malo zbranimi besedami krit-iikuje in -obsoja delovanje vodstva Zaveze. Po ostri debati, ki se je vnela -o tej ¡izjavi, se sklene, da se pošlje izjava vsem Zavezinim društvom, ki naj io vzamejo v pretres in izjavijo o njej svoje -mnenje. Nato je sledilo poročilo o Zavezinih listih. K -poročilu je govoril tovariš Fii-ere in grajal vodstvo Zaveze zaradi nerednega 'Izhajanja »Popotnika«. Predsednik je za-govriai vodstvo /ter poudarjal, da je storilo vodstvo vse, kar je bilo v njegovi ■moči. da bi list redno -izhajal, a »U-čit. tiskarni« ni bilo ¡mogoče izvršiti dela, ker ni imela delavcev. Fleretov predlog, da nai se izreče vodstvu graja, ni bil sprejet, pač -pa se je naročilo vodstvu, da naj ukrene vse, da bo list v prihodnj-e redno izhajal. Nato je sledilo Fieretovo poročilo o •izdajanju Zavezinih -listov. Poročevalec je govoril najprej o razmerju med vodstvom, -oziroma upravnim odborom Zaveze in uredništvom Zavezinih listov. Glasom novih Zavezinih pravil imenuje urednike Zav. listov v najnujnejših Slučajih vodstvo, sicer -pa upravni odbor, v -obeh slučajih z -naknadnim odobrenjem delegacije. Poročevalcu se zdi, da je s tem besedilom dana vodstvu Zaveze, oziroma upravnemu odboru premalo omejena oblast. Zato predlaga, da se fiksira izraz »najnujnejši slučaj« nastopno: ¡Najnujnejši slučaj nastopi le: 1. s smrtjo urednika ali z boleznijo, ki trajno onemogoča izvrševanje uredništva; 2. »ako urednik sam iz tehtnega vzroka zapušča uredništvo. V obeh slučajih predlaga urednik svojega naslednika, ki ga vodstvo, ozir. upravni odbor mora sprejeti, ker je definiitivna odločitev sprememb v uredništvu stvar delegacije; 3. vsako nesporazumljemje med vodstvom, ozir. -upravnim odborom in uredništvom se poravnava le »pred delegacijo in ne sme biti to nesporazumiie-nje nikdar vzrok odvzetja uredništva od strani vodstva, ozir. upravnega odbora — Po daljši debati je delegacjia odklonila vse tri predloge, tudi prvega, ker je v zvezi z drugim. Da se ne krati Zav-ezinim članom, svoboda besede pri Zavezinih listih, predlaga tovariš poročevalec: 1. na urednika kateregakoli Zavezinih glasil ne sme vodstvo, ozir. upravni odbor v nobenem slučaju vplivati s sv.oijo avtoriteto; tudi člani vodst-va in upravnega odbora so napram listom le člani Zaveze, ne pa Zav-ezjna obiast; 2. vsak član Zaveze ima pri Zavezinih listih svobodno besedo kritike in zagovora; 3." ta pravica se ne sme kratiti niti tedai, kadar se kritika v dostojni obliki obrača proti vodilnim osebam Zaveze ali ukrepom vodstva, če je kritik prepričan in to dokaže, da bi vplivali drugačni ukrepi in drugačni »nastop vodilnih jseb boljše na razvoj organizacije; 4. vsaki kritika pa se mora pečati le s stvarnimi razlogi in ne sme postati nikdar osebna, osebni napadi se zavračajo od vsakogar, 5. snov kritike ali zagovora sme biti: a) pri »Učit. Tov.« le na šolskopolitiškem in organizacije se tičočam torišču; b) \ »Popotniku« le pedagoško - znans-tv-ene vsebine; 6. uredniki vseh Zavezinili listov so osebno odgovorni Ie za vse članke, ki so rzšli brez popolnega podpisa, in za članke, ki jih niso pisali člani Zaveze; a o-dgovoini le delegaciji. Vodstvo ali upravni odbor »nimata na uredništvo nika-ke ingerence; 7. kakor upravniki Zavezinih listov, so »dolžni tudi- uredniki poročat! o svojem tozadevnem delovanju in o stanju lista pred rednimi delegacijami. Po d t! si, semintja ostri debati je delegacija sprejela drugi predlog z dostavkom »stvarne in pravične« kritike in »stvarnega« zagovora-in 7. ¡predlog, 1. in 6. predlog je odklonila, 4. in 5. predilog je pa poročevalec umaknil med debato. Nastopna točka je bilo blagajniško poročilo, ki ga je delegacija vzela na zname a račune odobri šele, ko jih pregleda]-in potrdijo pregledovalci računov, kar se dosedaj hi moglo zgoditi, ker sta dva izvoljena pregledovaica pri vojakih. Potem je poročal tovariš Gangl o novem poslovnem redu Zaveze. Predloženj načrt se odobri z malimi spremembami. Važna so določila, tičoča se članarine. Ker je zadeva pojasnjena že na vse strani, nam ni treba tu poročati o njej. Nato je poročal tovariš Flere o načrtu preustrojiitve našega šolstva. Ob koncu obširnega in temeljitega svojega poročila je -priporočal v sprejem predloge, ki jih je -objavil »Učit. Tov.« v 6. štev. z dne 22. marca 1918. in ki jih je vodstvo Zaveze p:.sialo v več izvodih Zaveziuim društvom. Delegacija je predloge soglasno. Prišlo je na vrsto poročilo o FWe-tovih predlogih za delo Zaveze pri -učiteljski izobrazbi. V imenu vodstva je poroča i o teh predlogih tovariš Jelene. Po daljšem utemeljevanju je priporočal poročevalec v soreijam nastopne predloge: 1. Vodstvu Zaveze se naroča, da naprosi ponovno, ko nastopijo mirni časi, učiteljska -društva, ki so v krajih, kjer so učiteljišča, da ¡prirejajo pogoste sestanke z uči-teljiščnikl. Na sestankih naj se vrše predavanja o težnjah učiteljskega stanu in važnosti učiteljskih organizacij. 2. Vodstvu Zareze se naroča, da naj daje tudi v prihodnje učiteljiščnikom brezplačne izvode Zavezinih listov; vendar naj pa pouči učitaljiščn-ike in pojasni ob priliki v i primernem predavanju da se ne strinja j s častjo m značajem učiteljskega abitu- j rienta, da prestopi takoj -ob nastopu siluž- I be v tabor Zavezinili načelnih nasprotnikov, ko je pr-ej več let dobival in brat Za-vezine iste. 3. Vodstvu Zaveze se naroča, da stoipii takoj, ko nastopijo mirni časi, v dogovor s »Slov. Sol. Matico in profesorskim društvom v svrho, aa se nauauju-iejo »počitniški vseučiiiščni tečaji 'in prire-jajo poučna potovala za tjuuskošoisko učiteljstvo. 4. Vodstvu Zaveze se naroča, ua odstopi zadevo, ¡t-ičoco se ustanovitve sirokovnoiznanstvene knjižnice združenima gospodarskemu in knjižničnemu odseku, ki naj stvar proučita in stavita na pmiod-njem icteiegaoijsk-eni »zoorovanyu primerne predloge. Delegacija je soglasno sprejela te predloge. 10. m 11. točka -dnevnega rada, tičoča se Fler-etovih predlogov za izPolašanue gmotnega stanja Popotnika 'in d-oiocitve letnih doneskov Zaveze sta odpaoli, ker sta rešeni v smislu določil novega poslovnega reda. Slednjič ¡so prišli na razpravo trije üangiovi -predlogi: 1. Predlog glade na ustanovitev strokovnega tajništva v Zavezi. Poročevalec se je skliceval na utemeljevanje tega predloga, ki ga je ¡priobčil v 24. štev. »Učit. Tovariša« z dne 30. novembra 1917. Tovariš riare smatra ustanovitev strokovnega tajništva za nuuno- potrebo ter predlaga naj se o predlogu izjavijo Zavezina društva, 'in na podlagi teli izjav ¡naj stavi na prihodnjem deilegaoij-»skem zborovanju šoisko-palitiški odsek primerne predloge. 2. Predlog tičoč se pre-uredbe »Učit. Tov.« v dnevnik. Tudi tu se sklicuje poročevalec na utemeljevanje, ki ga je objavil 'v -isti štev. »Učit. Tov.«, ter predlaga, da naj se predlog ¡pošlje Zaveziuim društvom v razmotnivanje. 3. Predlog glede na ustanovitev Nanodiiega -sveta. Poročevalec je tudi utemeljevanje tega predloga priobčil v 25. štev. »Učit. Tov.« z dne 14. decembra 1917. Na to utemeljevanje se sklicuje, ko priporoča v sprejem nastopni predilog: Vodstvu Zaveze naročamo, naj se 'obrne z utemeljeno vlogo na Jugoslovanski klub v državnem zboru na Dunaju, proseč ga, da ustanovi Narodni svet. Vse tri predloge je delegacija sprejela soglasno. Nato je izvolila delegacija za pregle-dovalce računov tovariše Venturinija, Pri-stovška in Keclja. O izidu volitev v vodstvo Zaveze in v vse štiri stalne odseke smo že -poročali. S tem je bil dnevni red izvršen. Po 7 urnem «opoldanskem in popoldanskem zborovanju je zaključil ob 6. uri zvečer predsednik del-egacijsko sejo. Zahvalil se ge poročevalcem za njihov ¡trud in vsem delegatom in deiogatimj-am za nasvete in predloge ter za zanimanje, s katerim so sledili razpravam. * * * Pripomnja vodstva Zaveze. Nekaterim društvom in posameznim članom ni všeč, da se je poročilo o Zavezinam deleaacij-sikem zborovanju raztegnilo tako na dolgo. Tudi vodstvu je to neljubo. Seveda j-e nai-obširnejše tajniško poročilo, ker obsega dolgo dobo od 8. septembra 1913. do 28. decembra 1917. Zaradi pomanjkanja prostora v bstu je bilo uredništvu mogoče pri-občevati poročilo le v ¡kratkih odstavkih. Toliko v opravičenje tega nedostatka. Iz naše organizacije. Skupne zadeve. Iz Zaveze avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva. Delegate so prijaMila dalje nastopna društtva: IV. Učiteljsko društvo za Sv-etolenartski okraj: 8. Josip Maurič, nadučitelj, Sv. Trojica v Si. g., društveni predsednik; gosp. Alojzij Froim, šolski voditelj, Sv. Jurij v SI. g.; namestnik? V. Oornjegrajsko učiteljsko društvo: 10. Josip Bizjak, nadučitelj, Bočna, društveni predsednik; 11. Fina Bizjakova, učiteljica, Bočna: namestnik? VI. Postojnsko učiteljsko društvo: 12. Josip Brinar, ravnatelj ¡meščanske šole, Postojna, društveni -predsednik; 13. Julij Cenčič, nadučitelj, St. Peter na Krasu; namestnica Marica Diotvga-nova, učiteljica, Zagorje na Notranjskem. VIII. Sežansko učiteljsko društvo: 14. Alojzij Hreščak, učitelj, Lokev, društveni predsednik; 15. Ferdo Kenda, nadučitelj, Dutovlje; 16. Anton Fakin, nadučitelj, sedaj v Sežani. Names-tniiki? Vodstvo Zaveze. Imenik svojih članov nadalje poslala: 26. Svetolenartsko učiteljsko društvo — 30 članov. 27. Logaško učiteljsko društvo — 37 članov. 28. Brežišfco-sevnii-Ško učiteljsko društvo — 49 članov. Celjski učiteljsko društv-o je prijavilo še 1 člana (skupaj 82 + 1 = 83 članov). Goriško učiteljsko društvo je prijavilo nanovo še 1 člana (skupaj 31 + 1 = 32 članov). Učiteljsko društvo za politiški okrai Ljutomer je prijavilo še 2 člana, 2 člana pa sta prijavila svoj izstop (skupaj 36 + 2 — 2 — 36 članov). V 12. štev. »Uč. Tov.« smo izkazali 1027 članov, danes pa 118 novih, toreij skupaj 1145 olainov. 5 društev še »i pos lado svodih imenikov. V prihodnji številki jih navedemo z imeni. Vodstvo Zaveze. (Soriško. Tolminsko učit. društvo sklicuje društveni ¡sestanek v Tolmin dne 29. t. m. ob 10. uri dopoldne. Pridite vsi, komur so mair naše stanovske koristi 1 Odbor. Učiteljsko društvo za goriški okraj je imelo dne 6. junija t. 1. svoj letni občni zbar v Gorici pri »Zlatem Jelenu«. Predsednik tov, Ign. Križman pozdravi navzoče učiteljstvo z željo, da bi se večkrat shajali na sestanke v teh težkih in obupnih časih za učiteljstvo, ki ga je vse zapustilo. Nobeden noče priznati učiteljskega delovanja, še mainj ga primerno plačati. Kako naj shaja sedaj učitelj s sedanjo plačo? 12letni otrok zasluži toliko kot učitelj. Dravinjskih doklad za leto 1917 še do danes ni; zdaj je zopet obljubljeno, da se iste vkratkem nakažejo učiteljstvu, pa bržkone dobe gospodje, ki se igrajo z učiteljistvom, zopet kak pagre-šek in stvar se bo zopet zavlekla, saj učitelj lahko shaja š 140 K in še manj na mesec. Ali je še mogoče, da bo učitelj z veseljem deloval v šotlii, ko se mo/ra loviti za postranskimi zaslužki, če hoče preživeti sebe in družino! Predsednik tov. Križman je omeni« med drugim, da je c. kr. okrajni šolski svet .razdelil draginiisko doklado za leto 1917., ki jo podeljuje vsako leto, pravilno po ključu. Dobili je niso oni učitelji, ki imajo begunsko podpori) aili ikak postranski zaslužek. Poročilo blagajnika tov. Plesniičarja kaže ¡kancem leta 1917 K 370.77 dohodkov. Račun sta pregledala in v redu našla tovariša Brce ¡in Vodopivee. Ker je zelo težavno delo za blagajnika, vedno opominjati tovariše, naj ¡redno plačujejo članarino, se je sklenilo po nasvetu tovariša Hreščaka iz sežanskega okraja, naprositi c, kr. okrajni šolski svet, naj bi on odrrgoval vsakemu učitelju pri mesečni ¡plači po 2 K za učiteljsko organizacijo, ¡seveda dobi s tem vsak učitelj brezplačno »Tovariša« in »Popotnika«. Ta ¡predlog so vsi zborovale! soglasno in z zadovoljstvom vzeli na znanje. Prešlo se je k volitvi novega odbora. Volilo se je z listki. Izvoljeni so bili: Križman Ignacij, Mrmolja Franc, Urban» čič Alojzij, Vrč Alotjziij, Plesničar Pavel, '¿ožina Anton, k'eja Leopold, Bi.,e Josip», Pipan Terezija, Vodopivee Andrej, Rojit Jaka; namestniki: Križman Franc, Zori» Franc, Tomaž ič Andrej, Novak Jakob, Musič Anion. Novi odbor se ie sestavil tafco-le: Predsednik Križman, podpredsednik Ur-bančič, tajnik Rojic, blagajnik Plesničar, ostali odborniki. Pri slučajnastih priporoča1 predsednik Križman, naj sodeluje učiteljstvo pri osmem vajinem posojilu; pomaga naj našemu ljudstvu, ker ¡se nahaja v jako bednem položaju; nasvetuje naj se mu, naj izkoristi vse vire, ki ¡mu jih stavi vlada mia razpolago. Tovariš Hreščak prinaša pozdrave učiteljev iz sežanskega okraja ter graja goriško učiteljstvo, 'ker je bila tako pičla udeležba pri občnem zboru. Nasvetoval je, naj si osnuje učiteljstvo svoio aprovii-z a cijo, kar so eni že storili. Predlog tovariša Hreščaka je bil z veseljem odobren. V novi aprovizacijskii odbor je bilo voljeno 5 tovarišev, in sicer: Križman Ignacij, Mrmolja Franc, Urbančič Alojzij, Raiic Jaka in Plesničar Pavel. V odlbor se r ovabi še 5 duhovnikov iz goriškega okraja. Dalje se je sklenilo, pozvati »Zavezo«, naj takoj prične izdajati »Popotnika«. Govorilo se je še o ustanovitvi Zveze učiteljskih društev na Goriškem in o vpeljavi pasivne resistence v vseh šalah na Goriškem, in ¡nato je predsednik tov. Križman zaključil občni zbor. Prihodnje zborovanje bo v četrtek, dne 4. julija t. 1. v Gorici pri »Zlatem Jelenu«. Pričakujemo lepše in obilnejše udeležbe. Učiteljsko društvo za sežanski okraj je zborovalo dne 13. junija t. 1. v Sežani. Udeležba je bila dobra vkljulb temu, da je deževno vreme zakrivilo odsotnost bolj oddaljenih tovarišev. Pred prehodom na dnevni red pozdravlja predsednik udeležence in prvič med učiteiljstvom navzočega gospoda voditelja c. kr. okrajnega ¡glavarstva Žnidar-čič-a. Prvič ima tudi poročati o pozitivnem uspehu \ zadevi aprovizacije učiteljstva. Pozove tov. Pahorja, da poroča o delovanju društvenega odbora glede aprovizacije. Tov. Pahor poroča o prizadevanju odbora od avgusta 1. i. dalje za izboljšanje aprovizacije. Poskusilo se je stopiti v stik z aržavnim uradništvom v okraju, da bi se doseglo za učiteljstvo saj analko aprovizio. niranje z njim, ali utraidništvo, boljše apro-vizionirano, mi hotelo .ničesar slišati o tem. Po iniciativi predsednika tov. Hreščaka se je poskušalo doseči sodelovanje duhovmi-štva v okraju, kar se je tudi posrečilo. Takoj so se sešli zastopniki učiteljstva in du-hovništva, in že prvi sestanek je rodil pozitiven uspeh: ustanovila se je avtonomna aprovizaona zadruga za oba stanova. Ustanovitev zadruge smo takoj 'javili c. kir. oikr. glav., ki pa je vzelo, v znanje nje ¡ustanovitev le pod pogojem, da se tudi uraid-ništvo priklopi nanovo ustanovljeni zadrugi. Tako imamo zdaj iskupno zadrugo za učiteljstvo, duhovništivo :in uradmiištvo. Doseglo se je tudi, da izroča 'Okrajna aprovizaona komisija zadrugi vse odmerke živili za učiiteiljstvo, duhovništvo in uradmištvo, 'ki jo potem razdeljuje zadruga med svoje člane. Učiteljstvo ni torej več odvisno ad raznih naklonjen,ih in nenaklonjenih pode-želnih magnatov, ki so mu razdeljevali dn, sedjj živila po občinskih uradih Aprovi-ziomrano bo tuli bolje, ker bo dobivalo ¡iste odmerke kakor daslej drž. uradništvo, in ne samo koruzo, kakor se je dogajalo do danes. Nato prečita in pojasni tov. Pahor cd predsednika provizorično sestavljen zadružni' statut. Predsednik reasuimira: Društvenemu odboru so bile naložene naloge apravizačnega odbora; zato se je čutil .pooblaščenega, izvoliti sam člane odbora ustanovljene aprov. zadruge, ki naj v vodstvu ite zadruge zastopajo učiteljstvo. Zahteva izjave glede kontrole ¡poslovanja zadruge. Fiksirati je treba višino deleža in jamistva posameznega člana. Tov. S trak el i predlaga naito, da se pooblasti društveni odbor, tla s palnomioojo slkiapa o tam z odr borom avtonomne aprv. zadruge. Sprejeto. Nato sledi poročilo tov. Mrvioa o uspehu njegovega 'in predsednikovega potovanja v Gorico ¡k zborovanju učiteljskega društva za goriški Okraj. Namen ¡potovanja je bil, stopiti v stik z učiteljistvom ostale Goriške in doseči sporazum za sikupen nastop: vsega učiteljstva dežele. Doseglo bi se vse, da bi le tovariši s Tolminskega po-kazaili, da še živijo. Drugi namen ¡potovanja je bil, stopiti ¡na deželni .odbor, da se po-izve, ¡kako je z nabavnim ¡prispevkom za leto 1917., z dragiiinjskimi doklaldaimi za leto 1918., in da se pove igosp. deželnemu odborniku Dominko-itu, kaj misli sežansko učitaljstvo o njegovem »plodonosnein« delovanju v deželnem ¡odboru. Gospodje so ¡obljubili vse. Bomo videli! Tov. Pahor, poroča nato, da je iinančni minister zagotovil depuitacijii primorskega učiteljstva, ki je ¡bila pri njem v zadevi nabavnega prispevka za leto 1917., da- je žc •10. t. m. nakazal brzojavno učiteljstvu ta prispevek. Nato se sikilane, maj se dležalni odbor pazove ¡patom resolucije, da ne zavlačuje vladne akcije glede predujma na draginj-ske dokllade za leto 1918. Na koncu se je soglasno skilenillo, pridružiti se protestu »Zveze slov. učiteljev in učiteljic na Štajerskem« prati temu, d,a vodstvo »Zaveze« ni še do danes ukrenilo ničesar, da bi ¡tudi »Popotnik« redno izhajal. Kranjsko. Postojnsko okrajno učiteljsko društvo je ¡imelo svoj redni občni zbor po treh letih v Postojni dne 2. junija t. 1. Zborovanje je otvari! ¡podpredsednik tov. Jos. Briinar, kar je v item času tov. Dragotin Česnik odloži! predsedniško čast. Spominja se blagoprtkoinega ustanovitelja nove šole cesarja Franca Jožefa 1. ter novega vladarja Karla I., ki mu zakličejo navzoči društveniki navdušeni; trikratni,: Slava! Dalje se spominja umrlih tovarišev, oJ katerih so žrtvovali mlado svoje življenje domovini v bran: Vilfan, Furian in Hlebec. Omenja svetovne vojne opozarjajoč, kako važna zgodovinska leta baš preživljam», v .katerih se spreminja naš družabni red, porajajo se nove ideje, organizirajo se stanovi — samo beraške plače učiteljev so ostale neizpremenjane; zato je naše društvo v skupnosti z ostalimi v zadnjem, času osredotočilo svoje delovanje v svrho izboljšanja našega gmotnega položaja. Nato poroča tajnik o društvenem delovanju v letu 1914. itar o malenkostnem žlivotarjenju zadnjih treh vojnih let, čemur je seveda krivo dejstvo, da se je nahajal maš okraj v ožjem vojnem ozemlju. Iz blagajniškega poročila dozinaii^imo, da ima društvo to-le premoženje: gotovine .......7 K 53 h v posojilnici »Učit. konvikta« 100 » — » » » na Slapu . . 370 » —■ » 2 deleža »Učit. tiskarne« . . 200 » — » skupaj . . 677 K 53 h | Poleg tega še obresti zaldnjih let. V novi odbor so bili ¡izvoljeni z vzkli-I kam ti-le .tovariši: Josip Brnar, predsed-> tik; Ceneič Julij, podpredsednik; Rudolf Horvat, tajnik; Anton Skala st., blagajnik; Ferdo Juvanc, pevovodja; Maric* Dovganova, itaj. namestnica, in Rado Grum, blagaj. naimiestniik. Za delegata v »Zavazino« sikupščinio je bil 'izbran tovariš Julij Gancilč, za namestnico ¡tov. Marica Doviganova. • O Vipavski podružnici poroča tovariš Skala, ¡ki pravi, da je odposlal tovariš Kmet pravila za samostojno društvo c. kf. ministrstvu za notranje zadeve v odobre-nje. Občni zbor pa sklene, oziroma nanovo odobri, da se za Vipavski sodni okraj ustanovi po § 34. društvenih pravi podružnica našemu ¡društvu, ki je litak skoraj docela samostojna. Pri slučajnostih se sklene, da se plača članarina za teto 1914 a 3 K za ostala tri leta pa nič, ker društvo ni delovalo. Za leto 1918 plača1 vsaik člai» po 8 K blagajniku Ant. Skiali, nadučiteljiu v Vipavi, lista »Učit. Tovariš« in »Popotnik«, ki jih je dolžan imeti vsak maš član, pa plačaj za tekoče leto naravnost uprav-niištroma obeli listov. Letno članarino po 24 K pobira društvo šele s pnihodniiliini letom, 'ko pristopi tudi k čekovnemu prometu. Dalje se izjavi zbor soglasno za ustanovitev stalnega strokovnr-ga tajništva v Zavezi. Za Krekov spomenik prispeva društvo 50 K. Glade »Izjave« tovarišev P. Flore, Al. Hreščak lin J. Pahor o »Zavez i nem« delovanju sprejme zbor na predsednikov predlog sledeče točke: 1.) vodstvu »Zaveze« izrekamo popolno zaupanje; 2.) konštatiramo, da je velik del zahtev, navedenih v omenjeni »Izjavi« »Zaveza« že izvršila; 3.) pričakujemo, dia »Zaveza« ustreže po možnosti še neizpolnjenim zahtevam. O doiposlanih 2 načrtih za preustrojli-tev ljudskega šolstva se zaradi poznega časa ni moglo obravnavati. Končno se sklene glede nagrobnega spomenika pokojnemu tovarišu Mežanu počakati, da ga postavimo po vojni, ker bi sedaj društvo ne zmoglo velikih stroškov. Sklene se pa obenem, da prispeva društvo primerne dloneske za že postavljene spomenike umrlih tovarišev. Na podlagi tega sklepa se dovolita zneska po 60 K za nagrobna spomenika pokojnima tovarišicama Vugovi in Požarjevi. Štajersko. Učiteljsko društvo za laški okraj zboruje v nedeljo dne 7. julija t. 1. ob 1. uri popoldne na Zidanem mostu po sledečem dnevnem redu: 1. Zapisnik. 2. Dopisi in društvene zadeve. 3. Volitev delegatov: a) za »Zavezo«, b) za »Zvezo«. 4. Določitev knjig in časopisov, ki naj si jih naroči društvo. 5. Volitev društvenega odbora. 6. Iz vpra-šalne skrinjice. 7. Predlogi in slučajnosti. Polnt»-številne udeležbe prosi in pričakuje predsednk: Anton Gnus. Gornjegrajsko učiteljsko društvo je zborovalo dne 10. junija t. 1. od 11. dopoldne do 4. ure popoldne v Mozirju. Navzočih je bilo 19 rednih članov in 5 gostov, med temi nadučitelj in deželni poslanec tovariš Anton Otter iz Gradca. Zborovanje je imelo dva dela: v prvem je govoru tov. Otter o 8. vojnem posojilu. Nato so se oa-poslale resolucije zaradi draginjskih doklad de2. odborniku in državnemu poslancu g. dr. K. Ver-stovšku, štajerskemu deželnemu odboru, namestniku Claryju in ministrskemu predsedniku dr. vit. Seidlerju. — Proti vladni predlogi glede učiteljske izobrazbe je sklen.lo društvo sledeče resolucije: 1 Za štirimi letniki c. kr. učiteljišča naj sledi dvt,-letni študij ria vseučilišču. 2. Učna snov na učiteljiščih mora biti enaka oni na višjih srednjih šolah. 3. Učiteljstvo se mora izobraževati samo v državnih zavodih. 4. Na učiteljiščih morajo biti nastavljene samo učiteljske moči z akademiško naobrazbo. 5. Izpiti (tudi oni glede posluha) prt sprejemu na učiteljišče naj se odpravijo. Pristop na učiteljišče naj imajo samo oni dijaki, ki so > dobrim uspehom dovršili spodnje štiri razrede kake srednje šole ali pa celotno meščansko šolo. 6. Pouk v godbi bodi na učiteljiščih neobligaten. 7. Pripravljalni razredi za vstop na učiteljišče su morajo odpraviti. 8. Med učiteljsko naobrazbo m učiteljsko plačo mora biti pravično razmerje, t. j učiteljstvo naj dobiva dohodke državnih uradnikov od 11. do 8. čin. razreda. — Na drugem de*4 zborovanja smo razpravljali o domačih društvenin zadevah. Tako n. pr. je društvo proti osnutju strokovnega tajništva pri naši Zavezi in to iz razloga, da Zaveza svojih denarnih obveznosti napram Učiteljski tiskarni še do danes ni mogta poravnati. Vrhutega tava še mnogo slovenskega učiteljstva izven naše organizacije. Naj se torej počaka s strokovnim tajništvom do časa, ko bt». do vse denarne zadeve naših organizacij v dobrem stanju ter v naših vrstah »en hlev in en pastir.« — Glede »Izjave« se društvo ne more v celem pridružiti trditvam opozicije, ker je imela Zaveza za organizacijo slovenskega učiteljstva mnogo zaslug; mora pa se z ogorčenjem konšta,-tirati, da je vodstvo Zaveze zadnje čase marsikaj zanemarjalo, predvsem redno izdajanje naših sta- novskih listov. Ali nima Zaveza avstr. jugosl. učiteljstva pri Učiteljski tiskarni glede redne izdaje »Popotnika« nobenega kredita? — Nato se »«. pobirala polletna članarina po 12 K od društvt-nika.' Zanimivo sta predavala tov. Jos. Terčak o zborovanju Zavezine in tovarišica Tončka Jo-žovnikova pa o sestanku Zavezine delegacije. —. Pri Zavezinem delegacijskem zborovanju v letošnji jeseni v Ljubljani bo zastopal društvo preo. sednik in kot delegatinja tovarišica gospa Fina Bizjakova. — Društvo je tudi soglasno sklenilo, da inora ostati naša »Učiteljska, gospodarska ir> kreditna zadruga v Celju« kot samostojno poa-jetje, pač pa je lahko včlanjena pri bodoči ljun-Ijanski centrali. Ob sklepu zborovanja je tov. Kocbek poudarjal pomen in račun onih (kakor nani znano, imate samo enega; opomb, ured.), ki stojo orezbnžno izven naših vrst, in tovariš Otter j» opravičeno imenoval tako obnašanje kot nekolo-gialno in tudi nemoralno ... Prihodnje zborovanje bo nepreklicno v nedeljo, dne 21. julija ob 2. uri popoldne v Bočni, kjer bo predaval o gobah tov. in strokovnjak-botani:c Kocbek; tudi tov. Otter je izjavil, da se bo udeležil tega zborovanja s času primernim predavanjem. Vzpored se bo pravočasno priobčil v »Učiteljskem Tovarišu«. — J. Bizjak, t. č. predsednik. Brežiško-sevniško učiteljsko društvo je zborovalo dne 27. maja v Rajhenburgu. Navzočih je l'ilo 41 tovarišev in tovarišic in trjje gostje z k02-.anskega okraja. Tov. Janko Knapič, predsednik društva, utemelji v pozdravnem govoru dosedanje mrtvilo društva. Poživlja društvenike, da se oklenejo društva z ono vnemo, ki so jo bili vajeni pred vojno. Spominja se v tej dobi umrlih tovarišev in tovar.šic, ki so bili ali sami člani našega društva, ali pa ožji sorodniki zavednih društveni-kov. Vzamejo se naznanje važni dopisi. Izjavo opozicije na Zavezinem delegacijskem zborovanju in načrt za preustrojitev našega šolstva prevzamejo razni tovariši v podrobnejši študij ter bodi o teh zadevah poročali pri prihodnjem zborovanju. Društvo se izreče proti strokovnemu tajništvu. Ugotovi se imenik članov ter uredi način plačevanja članarine. Zaradi učit. vojno-podpor ■ nega sklada se zedinijo društveniki, da pobere zaupnik učiteljskega društva na poedinih šolah vsak mesec prostovoljne doneske učiteljstva. bklene se, poslati vodstvu Zaveze izjavo zaradi rednega izhajanja »Popotnika«. Tov. predsedniK poda še kratko poročilo o deleg. zborovanju Zveze v Celju, dne 27. marca 1918. Stavijo se S* predlogi glede dobave potrebnih šolskih knjit, aprovizacije učiteljstva ter pošiljanja starih šol-sk.h knjig na Kojsko pri Gorici. Istega dne dopo;-dne se je vršilo zborovanje brežiško - sevniškega in kozjanskega učiteljskega društva na poziv štajerskega Lehrerbunda. Ta zbor je posetil tudi a. c. kr. okr. glavar dr. Neuuirfh. Poslanec tovariš Otter je govor.1 o 8. vojnem posojilu in navedel vzroke, zakaj se bo učiteljstvo vzlic temu, da s» njegovim željam po ureditvi nevzdržnih gmotnih razmer še ni ugodilo, udeležilo„zopet agitacijskega dela. iG. okr. glavar se zahvali učiteljstvu za sodelovanje pri tej važni državni zadevi ter izraz: pričakovanje, da slednjič vlada mora izpolniti učiteljstvu svojo obljubo. Tov. Otter se zahvali za te učiteljstvu prijazne besede — posebno pa za prijazen poset g. glavarja — ki je doslej po njfc-gov! skušnji edini svoje vrste, ki se je udeležit učiteljskega 2borovanja. Ker je to očiten znak, da g. glavar razume in čisla učiteljsko delo, so mu približa s prošnjo, naj se zavzame na mero.-dajnem mestu za trpeče učiteljstvo. G. glavar obljubi, to vselej stor.ti, ko se poda katerakoli pri-iika. Na to zapusti zborovanje. G. Planinšek, vonja vojno-posojilne zavarovalne ekspoziture v Mariboru, je govoril o namenu in pomenu vojno-p«-soj.lnega zavarovanja. V temperamentnem, prepričevalnem govoru je na to še orisal tov. Otter naš obupen gmotni položaj med neprestanim bur-t.im odobravanjem navzočih. Sprejele so se soglasno resolucije, ki zahtevajo takojšnjo rešitev .z naše mizerije. Sprejeto resolucijo sta obe društvi brzojavnim potom javili ministrskemu preo-sedniku. Druge resolucije pa so se pismeno spt,-roč.ie c. kr. namestništvu in deželnemu odboru v Uradeu ter poslancema dr. Benkoviču in dr. Kako ve u. Učiteljsko društvo za ljutomerski okraj '.ie zborovalo dne 5. junija 1.1. v Radonom, uiavini predavatelj zastopnu.K »Lenrerbum-ua« tov. Mianschein, je govoril o 8. voj. posojilu ter o važnih stanovskih zadevah. Sklenili so se soglasno tudi nujni ukreni glede vojno draginjskih doklad. Kakor vsikdar v Radencih, tako se nas je zbralo tudi sedaj tu jako ¡lepo število, in sicer 31 članov in 10 gostov. Pozdravih smo v svoji sredi tudi,poročnika tov. Luk-merja, želeč, da se povrne kmalu zdrav v maše vrste. — Sklenilo se je poslati vodstvu »Zaveze« izjavo, da naj skrbi za redno izhajanje »Popotnika«. Meseca julija se zaradi pomanjkanja časa ¡ne ¡bo zboroval o. V avgustu se pa vrši zborovanje pri Sv. Juriju. Učiteljsko društvo za ptujski okraj je zborovalo dne 12. junija v okoliški šoli v Ptuju. Tovariš predsednik je s prisrčnimi besedami pozdravil navzoče; v prvi vrsti pa gosta, tovariša Monscheina, - ter i nove članice našega društva, tovarišice: ; Martino Kovačičevo, Ziinko Visenjaikovo, ! Anico Zihrovo, Marjeto Lubečevo, Heleno ! Vaiuhnikovo in Pavlo Roginovo. Tovariš Monschein, ki ga je odposlal ^hrerbund, je govoril o 8. vojnem poso-'ijll ter o naših stanovskih zadevah, Glede aojno-draginjskih doklad so se soglasno jalenMe rezolucaje. Naito prečka predsednik Gorjup dopi-.e: l.) Predlog glede ustanovitve strokov-iega tajništva Zaveze. — Se bo sklepalo ia prihodnjem zborovanju. 2.) H. Hre-¿ak-Pahor-Fiere »Izjava«. Za poročeval-na prihodnjem zborovanju se izvoli svariš Mirko Lešnik. 3.) Preustrojitev iašega šolstva. Poroča prihodnjič tovariš 'uhr. 4.) Okrožnica glede društvene čla-izrine in učit. podpornega sklada za voj-\e, vdove in sirote. Zneski naj se pobirajo ja posameznih šolah vsakega prvega ter taj se odpošljejo društveni blagajničarki. ) Glede rednega izhajanja »Popotnika« ¡e sklene soglasno izjava na vodstvo »Zažene*. Tovarišu Mariniču in gospej so->rogi izraža društvo povodom bridkih izgub najiskreneiie sožalje. Prihodnje zborovanje se vrši 8. av-igsta. Kranjske vesli. —r— Draginjske doklade za kranjsko učiteljstvo. Deželni odbor kranjski je na svoji sedi dne iy. t. m. v zadevi draginj-staiii dokiad za ucateijstvo v letu 1918 pni-,roii nastopnemu predlogu naučnega ministrstva: »Ker je država pripravljena dati deželam 50 % predujem za izplačilo ui četrt državnemu zboru predloženega ¿neska za draginjsko doklado učiteljem, se načrtu od c. kr. naučnega ministrstva predlaganega sklepa pritrdi', da je mogoče učiteljem ustreči vsaj v tem obsegu še pred ustavno rešitvijo predloženega zatona« C. kr. okrajni šolsiKii 'nadzorniki so dobili že nalog, da čimprej sestavijo poročilo iin -pošljejo potrebne podatke. Upamo, da bodo pospešili zadevo, saj morajo že odprej imeti zbran ves materiali. Učiteljstvo mora priti1 do svojega denarja! Potreba je velika! —r— Društvo pokojenega učiteljstva na Kranjskem je imelo dne 12. junija t. 1. po daljšem prestaniku zopet enkrat svoj občni zbor. Po običajnem predsednikovem pozdravu je poročal tajnik in blagajnik tovariš Puncah, da je štelo društvo dosedaj le 66 pravih iin dva podporna člana, katerih število pa v novejšem času tako narašča, da nas bo kmallo sto. Odbor je predložil deželnemu 'odboru prošnjo za 25 odstotno de! iado onim tovarišem, ki 'je še nimajo; za splošno povišanje pukojamie iin pniznanje stanarine; za pošiljanje mesečne pokojnine .po pošti na dom, kar je pa biilo seveda po učiteiljstvu nenaklonjeni gospodi odklonjeno! — Da je odbor previidmo in varčno gospodaril, kaže prebitek 556 K 35 h, 'ki je obrestonosno naložen. Izdal je ipreteklo leto tudi imenik živili in zamrlih članov s primernim poukom v dosego vdovske pokojnine in pusmrtniine ter izplačal od decembra 1912. do sedaj za enajst smrtnih slučajev dedičem pripadajoče pogrebne prispevke. Za bodočo leto je bil izvoljen za predsednika K. Emgelmann, za namestnika J. Benedek, za tajnika D. Judnič, za blagajnika S. Punčah in za odbornike pa J. Cenčdč, J. Gantar 'in A. Javoršek. Račune bosta pregledovala F. Kavčič in F. Klinar. Popoldne so se sešli skoro vsi zborovale! k prijateljskemu sestanku, kjer so se pomenili marsilkaj o sedanjih in tudi o D i e tek lih starih — pa za učiteljstvo tudi takrat ne — dobrih časih. — k. _r— Posnemanja vredno. Vrli učiteljiščniki ljubljanskega učiteljišča so zbrali med seboj 73 K ter jih izročili predsedniku Zaveze avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva L. Jelencu, da odpošlje ta znesek šolskemu odseku za slovensko šolo v Mar.boru. Vsa čast zavednim mladeničem! S sve-jim činom so pokazali, da vedo ceniti pedagoško načelo, da je materina beseda temelj vsaki pametni in dobri vzgoji in izobrazbi. Prosvedočili so pa tudi, da se hočejo kot bodoči ljudski učitelji ravnati po tem načelu in strogo paziti, da se no odtuji naši Jugoslaviji nobeno slovensko dete. _r_ Kranjskemu deželnemu društvu c. kr. avstr. zaklada za voiaške vdove In sirote ter za varstvo otrok In oskrbo mladine prihajajo vsak dan prošnje, ki se morajo že vnaprej odkloniti, ker n.so dani pogoji, ki jih zahtevajo društvena pravila. Da se prihrani društvu nepotrebno delo, »prosilcem pa stroški in razočaranje, navajamo v nastopnem za prošnje važne točke društvenih ¡pravil: ij 2. Namen deželnemu društvu ¡e: 1. da pomaga avstrijsko državljanstvo vživa-jočim vdovam na bojišču padlih ali v vojni ali za njenimi posledicami umrlih deželanov doseči priliko za pridobivanje ali da jih, če to ni mogoče, podpira kako drugače; 2. da avstrijsko državljanstvo vživajočim, podpore potrebnim sirotam v vojski padlih ali umrlih deželanov, pa tudi drugim varstva potrebnim otrokom in mladoletnim zagotavlja preživljanje in oskrbo ter vzgojo in pouk in sploh skrbi '■a njihovo telesno in versko nravno uspevanje; Pri tem mora vedno v prvi vrsti gledati na vojaške sirote; 3. da pomaga onim drugim, avstrijsko državljanstvo uživajočim svojcem padlih in umrlih deželanov, ki so jih le-ti vzdrževali ali vsaj redno podpirali. —r— Sklep šolskega leta. Danes so zaključile vse ljubljanske srednje in ljudske šole šolsko leto._ Štajerske vesti. —š— Odlikovanje. V tretjič je odlikovan naš tovariš učitelj Ivan Glinšek, c. kr. stotnik v neki pehotni diviziji, sedaj z zaslužnim križcem 3. vrste z vojno dekoracijo in z meči. Čestitamo! Splošni vestnik. Za učiteljski konvikt: Gosp. Matija Dolničar, restavirater v St. Petru, 50 K namesto venca na grob pokojni gospe Mariji Oesnikovi, soprogi nadučitefe Drago-Uiia Lesnika iz Knežaka. — Tov. jakob Dimnik, naidučiteli v Ljubljani, 30 K, namesto cvetja na prerami grob svoji nečakinji Alojziji Brnčič, roj. Kraigher iz Postojne. — Gorenjski Oerkilijaini zbrali na svatbi gosp. Ivana Kerna in njegove Metke 45 K- Draginjske doklade za ljudsko in meščansko uč'teljstvo. Uradno se razglaša: ZaiKionski načrt gilede draginjskih dokiad ljudskemu in imeščansfcemiu učditeijstvu za leto 1918 parlamentarično še ni rešen. Vdada ije zato odredila začasno pomoč. Dežele dobe pod dodočemitni pogoja državne predujme na razpolago, s katerimi bo mogoče učitelijskemiu osobtjiu in preostalim izplačati do treh četrtin po zakotobiAui. uaoritu prizadat,'ccega zajeste oid 1. ;iesrd jezika, a mi nismo voljni delati za nemštvo v B.!<. Poslej ni dotični zemljemerec nikjer več ponovil svoje zahteve, bil je, če ne ozdravljen, pa bolj previden. Popis setve pa se vrši popolnoma v slovenskem jeziku. Zavedni komisar je v tem slučaju dobro izvrševal svojo državljansko pravico, čuvati svoj jezik in svojo narodnost, odbil je poskus, upreči jx»pisovanije setve v službo nemštva. Österreich wird deutsch sein oder es wird nicht sein. To je sedaj gesilo nemških radiikatcev. Ker pa dobro vedo, dL .nikd'ar ne dosežejo iz svoje moči, ker Nemcev je le !/s v monarhiji, zato pa pričakujejo izvršitev tega načrta od najtesnejše zveze z nemško državo. Ali mi to pravo veleizdajstvo?! Da pa avstrijski Slovani to temeljito preprečijo, zahtevajo izvršitev svoje majniške deklaracije, t. \j. ustanovitev lastnih držav (po zgledu Ma-vliarov) pod habsburškim žezlom. — Potem postane Avstrija taka, kakor si jo je predstavljal slavni češki zgodovinar Pa- lacky, ali z drugimi besedami: »Österreich wird nicht deutsch sein, sondern österreichisch bleiben«. Nemški državni jezik je pa tako _ že vpeljan po vseh nemških kronovinah, Cehi in Jugoslovani ga pa ravno tako ne notre-bujejo, kakor ga že 50 let ne potrebujejo Madjari, pa itudi Nemcem sedaj nič več ne pride na 'misel, ponujati na Ogrskem nemški državni jezik. Učiteljstvo in vojna. Doslej je padlo v vojni 63 koroških učiteljev. Že prea vojno je bilo veliko pomanjkanje učiteljskih oseb, a Kaj bo sedaj ? Siabe posledice vojn« na nemško mladino. V Haimmu na Westfaiiskeim, kjer je — miitniogrede povedano — živello tudi dosti slovenskih rudarjev, je bilo na ta-kozvainem »mladinskem tednu« povedano poročilo o silnem nagnenju nemške mladine do zdočinstva rnied vojno. Tako je n. pr. naraslo števMo mladinskih zločincev v Okrožju liammskega madsodišča od 1. ian. 1916 do septembra 1917 od 2624 na 9320. Še neugodnejša poročila prihajajo iz 'drugih nemških okrožij, tako da se lahko reče, zločinci med memiško mladino so se jx) šestkratno pomnožili. Vrhu tega so že do sedai vsi poboljševalni zavodi in različne prisilne delavnice prenapolnjene, tako da že nimajo kam' z mladinskimi zločinci. Vedno bodi so upravičene naše zahteve po miru! Književnost. Historična slovnica slov. jezika. Spisal vseučil. prof. dr. K. Š t r e k e 1 j. Zgodovina jezika je eden glavnih delov kulturne zgodovine vsakega naroda. Tudi pri Slovencih se že davno čuti in se je že večkrat poudarjala potreba historične slovnice. Imamo sicer nekoliko poizkusov in raziskav raztresenih po raznih knjigah, nimamo pa celotne slike zgodovine našega jezika. Ti razlogi so vodili Zgodovinsko društvo v Mariboru, ko se je odločilo posredovati, da izide historična slovnica slovenskega jezika. S tem večjim veseljem pa smo se odločili za izdajo, ker ]e historično slovnico spisal priznani strokovnjak, pok. graški vseučiliški profesor dr. K. Štrekelj. Na žalost sicer ta slovnica ni popolnoma dovršena, obsega pa vendar najvažnejša poglavja. Neizmerna škoda bi bila, ako bi delo ostalo v rokopisu. Znova bi bilo treba obilo truda, ki bi se lahko uporabil za izboljšanje in izpopolnjevanje dela. Knjiga je seveda znanstvena, a je naše društvo ne more izdati kot svoje redne publikacije, ker presega njegov ožji delokrog in gmotna sredstva. Delo bo imelo pomen za ves naš narod in za vse, ki se zanimajo za slovenski jezik. Naše društvo je odvisno le od malega števila svojih članov in nikakor ne zmore samo tega novega bremena. Tudi Trstenjakovega sklada ne-sme rabiti v ta namen, ker je ustanovljen le za objavljanje arhivalnega gradiva in podporo mladih historikov. Da se torej omogoči izdajo historične slovnice, je potreba izredne pomoči velikodušnih podpornikov in prijateljev. Obračamo se tedaj na vsa naša kulturna društva, vse naše denarne zavode, na vsakega našega rodoljuba, da nam pride s svojim prispevkom na pomoč. Veliki in majhni doneski bodo pomogli društvu, da bo izvršilo to svojo kulturno nalogo in s tem povzdignilo in obogatilo našo znanost; saj nam za to jamči že pisateljevo ime. Istočasno pa že sedaj prosimo vse one, ki bi si želeli naročiti slovnico, da podpišejo pridejani naročilni list in ga pošljejo našemu društvu, da moremo določiti število izvodov, zakaj s papirjem treba štediti in tisk je neizmerno drag. Zaradi tega bi mogli tiskati le tol.ko izvodov, kolikor bo naročil. Delo bo obsegalo 20 do 25 tiskanih pol. Cene še seveda, danes ne moremo točno določiti, ker bo odvisna od podpor, števila naročnikov in izpre-memb pri cenah tiskarskega materiala. Gotovo pa ne bo presegala vsote 10 K. Prosimo torej še enkrat takojšnjega odziva pri podpornikih in naročnikih, da moremo z delom takoj pričeti. Prilagamo tudi položnice, da nam morejo podporniki takoj nakazati svoje doneske. Ce bi slovnica vendar ne mogla iziti, bo društvo že vplačane zneske seveda vrnilo. V M a r i b o r u , 1. maja 1918. Zgodovinsko društvo v Mariboru. Martin Krpan z Vrha. Napisal Fran Levstik. Podobe narisal Henrik Smreka r. — Knj.žnica za otroke 1. Založila in izdala Nova Založba v Ljubljani. — Tiskala Katoliška tiskarna. Str. 33. Cena K 5. — O vsebini ni treba govoriti, ker je Levstikov Krpan znan širom sveta: slover,-ski junak, ki so se na Dunaju spomnili nanj takrat, ko so ga dobesedno krvavo potrebovali. Ko jim je dal vso svojo moč na razpolago, je dobil tudi svojo pravico: v vrečah je smel prenašati — sol! Dovolj skromen je bil, a še tedaj je gospod minister vihal nos! Hvala Bogu — bilo je! Dandanes bi pokojni Levstik utegnil napisati drugačnega Krpana. ne samo o vrečah monopolizirane soli, ampak tudi o s61i — znamenju modrosti — in pa morda celo o kaki skledi leče! In o vsem, kar je z eno in drugo v zvezi! — Nove pa so Smrekarjeve ilustracije. Enega Krpana nam je že narisal Vavpotič (glej »Spomen — cvieče« Hrvatske Matice, poklonjeno Strosmayerju!) S tistim Krpanom javnost ni bila zadovoljna. S Smrekarjevim pa je tako, da so eni zanj, drugi pa ne. Odločujoča je tu mladina, ki ji je knjiga namenjena. Ta bi pa rada imela v risbah več naivnosti in več življenja, ker trdi, da ji Levstikova beseda pove več, kar se humorja in živahnosti tiče, nego ji predočujejo Smrekarjeve risbe, ki so brezdvomno tehniško lepe in je bilo treba umetniku zanje mnogo študij in resnega dela. — Besedilo je mestoma modernizirano. Moja sodba je, da bi se morali držati načela: ali vse delo pro-pišemo na- današnji pravopis, ali pa vse pustimo tako, kakor je zapisal Levstik. Tako polovičarstvo pa moti mladi svet, ki pozna pravilnost našega jezika iz svojih šolskih knjig. Če bi pa bral Levstika v originalu, bi vsaj vedel, kako je pisal ta naš mojster jezika in sloga. E. Gangl. G. K. Chesterton: Četrtek. Poslovenil Oton Zupančič. — Izdala in založila »Omladina«. Tiskala »Učiteljska tiskarna«. — Str. 193. Cena: broširan izvod 3 K, kartoniran 3:50 K. — Burna povest sanj, dedektivski roman, kakor čujem pripovedovati, da jih kažejo tudi na belem platnu deželnega gledališča v Ljubljani kot najnovejše pridobitve kinematografske umetnosti ter vrtoglave spretnosti in orjaške telesne sile giumačev. Razlika je ta, da tamkaj le odpirajo usta in mečejo z drznimi gestami okrog sebe — od senc tudi ničesar drugega ne moremo pričakovati! — v knjigi pa je toliko duhovitosti, toliko podžigajočih isker smelega duha, toliko čarovniških dejanj, domisle-kov in zapletkov, da ti mestoma zastaja sapa in da hitiš od strani do strani z rastočo radovednostjo, kam vendar drvi ta čudotvoma pošast duševne in telesne, do skrajnosti napete, a vedno iznova snujoče energije? Ta mogočna struja duha in fantazije, poživljana vseskoz z blestečo igro besed in s sijajnim slogom izražanja in opisovanja vsega videnega in čutenega, ima svoj izvir in konec ob sestri Gregoryjevi, deklici-zlatolaski, »kt je rezala španski bezeg pred zajtrkom z vso nezavedno resnostjo mladega dekleta«... Ne trdim, da Jo osnova temu delu Goethejev princip večno-ženske-ga, a vendar je tudi s Četrtkom dokazano, da so vzlic vse! mogočnosti in višini razmaha duševnih peruti naposled vendar približamo realnosti, odkoder nas je dvignilo in odtrgalo hrepenenje po uresničenju tega, kar živi v zakonih duha, kipe-čega naprej in navzgor. Temveč je moja trditev, da je bila Četrtkovemu pisatelju nujna potreb*, naj se njegova fantazija razigra v najvišjih sferah duhovitosti in v najglobljih plasteh razmišljanja, kakor je, recimo, naš Mencinger dobil svojega Abadona, da nam je odkril silo svojega duha. (Meq Četrtkom in Abadonom ni seveda nobene druge sličnosti: oba sta le sredstvo do smotra). Nemara je Zupančiča ravna ta idealna stran Chestertono-vega dela napotila do tega, da nam je preskrbel prevod z enakimi vrlinami, kakor smo jih vajeni. Končno bi se dalo trditi, da je Četrtek proslava reda in zakona, kar pa ni pri nas nič posebnega ali celo nenavadnega. Saj ni še tako zakrknjenega srca med nami, kamor bi ne žarele črke znanega dunajskega gesla: Justitia fundamentum regno-rum!... E. (iangl. Vzori in boji. Po prijateljevih pismih priobčil Jože Debevec. — Knjižnica za mladino. — Nova Založba v Ljubljani. Katoliška tiskarna v Ljubljani. — Str. 415. — Cena: vezani knjigi v knjigarnah 11 K, broširani 8 K 80 vin. — Pisatelj Debevec posveča to svojo knjigo spominu dr. Fr. Lampeta, ustanovnika in prvega urednika »Dom in Sveta«, »brez čigar pobude in besede ne bi bila ta že davno pozabljena pisma nikdar zagle- ' dala belega dne.« — Danes, ko imamo ta pisma dijaka Ivana njegovemu prijatelju in njegovemu očetu v knjigi zbrana pred seboj, smo hvaležni pobudi .n besedi pokojnega Lampeta, tega plemenitega človeka in vzornega duhovnika, ker je dal Debevcu iniciativo, da je v pismih očrtal življenje slovenskega študenta — učiteljevega sinu — tja od prvih početkov ljudskošolskega učenja (pod učiteljem Matejem Močnikom) in tja do koraka v veliki svet: na dunajsko vseučilišče. Knjigi daje pečat p.smo očetove življenjske in stanovske filozofije: Profesor! — Knjigo bodo prav umevali dijaki tako-le od 4. srednješolskega razreda naprej, a s tem ne maram reči, da bi je mlajši svei ne smel jemati v roke. Brez skrbi in bržkone tudi s stalnim pridom! Knjigo nosi duh vernosti, pobožnosti, a brez mrzke usiljivosti in tendenci-oznega moralizovanja, kar je Debevčevih pisem prva vrlina. Druga je preprostost izražanja, ki je početkoma sicer kaljena, a ki skoro stopi na ii-vimo pot ter ostane naivno-resnična do zrelega sklepa. Tretja je odkritosrčnost in resnicoljubnost, ki prevevata vsako izpoved pišočih oseb ter te osebe in knjigo samo napravljata posebno simpatične. Četrta je ona sladka, kakor iz mladega cvetnega popja poganjajoča poezija, ki se prepleta skozi vse zgode in nezgode, sanje, nadeje, pro-vare in uspehe nemirnega študentovanja in ki diha v knjigi s toliko živahnostjo in prikupnostjo, da jo uživaš s pravo naslado. Tako sem po svojem okusu in dojmu analiziral dobrine Debevčevc knjige in prihajam do zaključka, da bi ne mogla biti taka, ako bi slonela na prisiljenosti in izumet-ničenju. Name je napravila najugodnejši vtisk, nje vsebino sem srkal vase kakor zdravilo večinoma v nočeh brez spanja, ki so toliko hujše, ako navale na človeka težke in moreče misli. »Vzori in boji« pa so mi odpirali poglede v davno dobo na- zaj, budili spomine na dogodke in osebe, ki Še današnji dan tako živo in ljubo žive v duši in ostanejo bistveni in sestavni del mojega notranjega življenja vse do konca dni! In tako se je zgodilo skoro redoma, ko sem odložil knjigo, da se je življenje pletlo v sanjah naprej: potihnili so boji, a vzori so oživeli! Kakor žive vekomaj in so toliko lepši, čimbolj se moramo boriti zanje! E. Oangl. Časopis za slovenski iezik. književnost in zgodovino, 1. lirn 2. snopič I. ¡letnika. Urejajo: prof. A. Kaisprat, dr. Fr. Kidrič, vseučill. prof. dr. R. Nachtigall. Ljubljana-Gradec-Dunaj 1918. Izdajajo prijatelji slovenske znanosti. Na isnjla Ig. pl. Klein-mayr & Fed. Baimberg v Ljubljani. Vsebina: Nachtigall Rajko, vseuč. prof. dr.: Važniost latinskega dela brižiinskega kodeksa . Kotiček gospoda Doropoljskega. Izdajatelj in odgovorni urednik: Radivoj Korene. Last in založba „Zaveze avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva". Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. EiSSthSlEBiF''2Sifilis B^MiiBEsilfrSIfiiOlli^SiE^arl' Naš denarni zavod. Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim. Hranilnica in posojilnica „Učiteljskega konvikta" v Ljubljani registrovana zadruga z omejenim jamstvom. Promet do 31. maja 1918 K 70.997*58. Uradne ure: Vsak četrtek in vsako soboto od '/iS. do >/26. ure popoldne. Št. 1059'm. š. sv. Razpis službe, • i Na IV. mestni deški ljudski šoli v j Ljubljani je vsled razpisa c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 10. junija 1918, štev. 4011, stalno popolniti extra statum službeno mesto voditeljice dnevnega zavetišča s sistemiziranimi službenimi prejemki. Pri podelitvi omenjenega učnega mesta pridejo vix>šiev zgolj le učiteljice. Prosilkami za to službeno mesto je pravilno opremljene prošnje po predpisani službeni poti vlagati pri c. kr. mestnem šolskem svetu ljubljanskem najkasneje do 30. junija 1918, Zakasnele aflii pa pomanjkljive prošnje se pri oddaji službe ne bodo v.pošte-vale. C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani, dne 13. junija 1918. „Silva vrelec" Kislo vodo in vino razpošilja Andr. Oset Tolsti vrh, P. Guštanj (Koroško.) Učiteljica dobi dobro privatno službo pri narod® družini v bližini Ljubljane. Poučevati \ ji bilo deklico za 1. meščanskošolski, njea sestrico za 5. in njenega bratca za 3. ljuJ skošolski razred. Popolna oskrba v hii plača po dogovoru. Učiteljica z ¡meščanskošalskim vzpi toni, oziroma učiteliica, zmožna poučeval v glasovir.iu, ima prednost. Ponudbe je poslati na naslov : Matija Dolničar, kolodv. restavrate v Št. Petru na Krasu. Knjigoveznica Anton Janežič LJubljana Florijanska ulica 14 se priporoča si. šolskim vodstvom in gg. učiteljem za izvrševanje vseh v knjigo-veško stroko spadajočih del. Naftrecla slovenska hranilnica! HM HRANILNICA LJUBLJANSKA Ljubljana, Prešernova ulica If. 3. je imela vlog koncem leta 1917.....K 66,800.000 — hipotečnih in občinskih posojil .....„ 27,000.000 — rezervnega zaklada.........„ 2,000.000'— Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje najvišje po 4° o večje in nestalne vloge pa po dogovoru. Hranilnica je pupilarno varna in stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlade. Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. Posoja na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti 5°„, izven Kranjske pa proti 5'/4"/o obrestim in proti najmanj 1°« oziroma V/o odplačevanju na dolg. V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno Kreditno društvo. Društvo v pomoč učiteljem, njihovim vdovam in sirotam na Kranjskem v Ljubljani. plačuje vdovam društvenikov letno po 200 K pokojnine do smrti, ozir. za dobo vdovstva, sirotam po očetu letnih 50 K, sirotam po očetu in ma teri pa letnih 100 K vzgojnine do izpolnjenega 18. leta. Ud ni na znača na leto za neoženjene po 12 K, za oženjene po 20 K pristopnina pa tolikokrat po 2 K, kolikor let je star tisti ki pristopa. Pristopnina se lahko vplača v 4 nepretrganih polletnih obrokih. Pravi ud postane šele po preteku dveh let od vplačila prvega roka pristopnine. Kdor uinrje v dobi provizorija, se stroški povrnejo. Prošnji za sprejem je treba pridejati rodovinski izpiseh in zdravniško iz pričevalo. Sprejet more biti le kranjski učitelj. r. z. z o. j. Oelsc-vn.i ra.c-u.n- šte-v. 12.366. Zadružnik našega denarnega zavoda postane lahko vsak, kogar sprejme načelstvo. Delež 50 K, se mora takoj polno vplačati. Posebno se priporočajo ti deleži kot osnovne glavnice učiteljskih društev. Deležne vloge se obrestujejo po 5°o. Vstopnine se enkrat za vselej plača 2 K. Hranilne vloge se sprelemajo od vsacega, ako tudi ni zidružnik. Obrestna mera je 41/2°/o-Obrestovanje se pričenia dvakrat na mesec in sicer: 1. in 16. dne vsacega meseca. Posojila se dajo le zadružnikom na oscbn' kredit po jako ugodnih pogojih. Posojila dovoljuje načelstvo. Načelstvene seje so vsako 2. in 4. delavno soboto v inesecu. /adruga plačuje na željo za svoje dolžnike premije ter tudi posreduje pri zavarovanju. Vrača ?e po spodaj navedenih način h. Vsakdo si lahko izbere način vračila po svoji osebni potrebi in po svoji plačilni zmožnosti. Vsacih 100 K posojila se vrača po načinu: mesečnih rokili rokov rok A v 12 in sicer 11 d 9 K — h, 12. 4 K 73 h B '9 18 17 If 6 „ — 9 18. 3 56 „ C 9 24 9 23 rt 4 „ 50 24. 4 Y) D 9 38 9 37 v 3 „ — 9 38. — V 66 l E 9 46 9 45 * 2 „ 50 9 46. 1 » 81 „ F 9 60 9 59 » 2 „ — 9 60. — » 70 „ a 9 70 9 69 » 1 » 75 9 70. 1 » 42 „ H 9 85 84 v 1 , 50 v 85. 1 » 26 „ Informacije pošilja zadruga vsakomur franko, kdor vpošlje 30 h v pisemskih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja. Dopise je naslovljati edino na zadrugo, ne na posamezne člane načelstva. Zadružni lokal je v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6. Uradne ure za stranke so izvzemši praznikov vsak četrtek in vsako soboto od "s5. do '/, 6, ure popoldne. Ali ste že član društva ,Jubilejska samopomoč1? Društveniki so lahko učitelji, njihove žene in učiteljice po Kranjskem, Štajerskem, Primorskem in Koroškem. V društvo se sprejemajo le oni, ki še niso stari nad 45 let. Pri pristopu v društvo se plača pristopnina, ki se ravna po starostnih letih in sicer do 25 let 2 K 50 h. od 25 do 30 let 5 K. cd 30 do 35 let 10 K, od 35 do 40 let 15 K, od 40 do 45 let 20 K; poleg tega še 2 K za prvi smrtni slučaj, 2 K letnin?, 1 K vpisnine 30 h upravnine in 20 h poštnine. Letno se plaruje 30 h upravnuie in 2 K za rezervni fo: d ki je znašal koncem XII. upravne dobe 8052 K 99 h. Po društvenikovi smrti izplača načelništvo takoj zakonittin dedičem tolikokrat po 2 K, kolikor je društvenikov (sedaj 250). Po smiti družbenika plačajo drugi društveniki po 2 K za nadaljni slučaj smrti. Vsa pojasnila glede pristopa v društvo daje «Jubilejska samopomoč v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6. Velecenj. učiteljstvo opozarjamo na zbirko pesmi, ki so izšle v „Učiteljski tiskarni". To je lepa Eugelhert Ganglova knjiga ! „Moje obzorje", ki se dobiva po vseh knjigarnah, kakor tudi v „Učiteljski tiskarni". Cena lično vezani knjigi je 3 K. Po pošti 20 h več. Naj bi ne bilo učiteljice in ne učitelja, ki bi ne imel v svoji knjižnici te lepe knjige.