Postnima plačana v gotovini V l'ut>!{ani, v četrtek, dne 22. septembra 1932 Glasilo krščanskega delovnega ljudstva hbaja »Mik Četrtek pop.; ▼ ilufialu prašnika DELAVSKA PRAVICAc, dne 22. septembra 1932. Leto V Poročila z delavskih bojišč 3usosiovanska strokovna zveza Rudarji Trbovlje. Strokovna skupina rudarjev sporoča članstvu, da naj se prijavijo za rudarski kongres, ki bo dne 1«. Dktobra t. J. Naša dolžnost je, da se ga udeležimo v čim večjem številu. Že do prihodnje nedelje se prijavimo odboru. To je potrebno, da bo mogel javiti kongresnemu odboru radi even-tuelne prebrane po znižani ceni. Isto velja tudi za somišljenike, ki se nameravajo kongresa udeležiti. ' Važnosti našega rudarskega kongresa se mora vsak član zavedati. Saj bo obravnaval in zavzel smernice za bodoče delo izključno le za rudarsko delavstvo. Ravno v času največje stiske in krize je potrebno, da spoznamo vzroke krize. Obenem pa je tudi za vsakega dolžnost, da pomaga po svojih močeh sebi in bližnjemu do boljših časov. Kongres pa tudi bo in mora biti javna manifestacija krščansko-socialističnega rudarskega delavstva. Rudarji smo danes listi del industrijskega delavstva, ki se lahko na-zivamo najbolj produktivni v panogi gospodarstva naše države, a kljub temu nismo za svoje trudapolno delo pod zemljo prav nič upoštevani. Ootovo pa smo tega tudi dosti sami krivi, ker se premalo brigamo za svoje strokovne organizacije, v katerih imamo zakoniti obstoj borbe napram podjetniku za vsakdanji zaslužek in življenje. Vodstvo JSZ, kot centrale naših skupin je v sporazumu z nami uvidelo potrebo, da enkrat javno povemo, kaj smo in kaj zahtevamo. Te smernice bo naš kongres v polni meri določil in tudi točko za točko skušal uveljaviti. Odbor. Trbovlje. V nedeljo, dne 18. septembra se je otvorila v Retju v tako zvani stari šoli kuhinja za brezposelne. Kosilo in večerjo bo dobilo 150 brezposelnih delavcev. Kuhinja je navezana le na podporo dobrih src. — Imovitejši imajo sedaj priliko pokazati delo krščanskega usmiljenja in ljubezni do bližnjega. Hrastnik. Strokovna skupina rudarjev v Hrastniku pozi vi je vse člane in sploh v«»e prijatelje krščansko delavskega pokreta, da se vsak sigurno udeleži rudarskega kongresa v Laškem. Vsak naj pripelje seboj tudi svoje tovariše in tudi tiste, kateri »toje še zaenkrat ob strani naših organizacij. Huda jama. Tudi v septembru smo imeli redne sestanke: 4. v Laškem, 18. pri Sv. Je-derti. Pri Sv. Jederti je bil sestanek kljub temu, da so bili nekateri tovariši zadržani, dobro obiskan. Na sestanku pri Sv. Jederti je tov. Mikeln iz Celja nazorno statistično pokazal, koliko življenjskih potrebščin in drugih izdelkov se je več pridelalo kakor porabilo. Gospodarski mogotci imenujejo to nadprodukcijo in tako tudi uničujejo žito, kavo, bombaž, sladkorno peso itd. V resnici pa to ni nadprodukcija, ker na milijone ljudi gladuje in nima skorjice kruha istočasno, ko se žito meče v morje. Že ta kratek primer jasno kaže, kako krivična, da, gnila je današnja človeška družba in zato ni potrebno prav nobenih receptov za ozdravitev te družbe, ker edino sredstvo je, da se ta gnila družba zruši in gradi nova družba, ki b<> slonela na pravičnosti in ljubezni in ne na dobičkarstvu. — Razgovarjali smo se tudi o 10 letnici ustanovitve skupine in o rudarskem kongresu. Huda jama. Pravijo, da je laški okraj »ta reg delala im ne lenarila. Pri obračunih je gospodar vsako najmanjšo reč silno drago in čez dnevne cene zaračunaval, da je tako viničar vedno ostajal na, dolgu, namesto da -bi dobil istplacan še > kakšen dinar itd. Po posredovanju viničarjevega zastopnika ju pred&edaika komisije se je le s težavo posrečilo prepričati kmeta, da tako postopanje ni pravično in je protivno viničarskemu redu. Končno je gospodar privolil v sporazum, po katerem dobi viničar svojo njivico brezplačno, da more svoje pridelke nemoteno pospraviti, v viničariji ostati do lil. novembra, ko je zakoniti čas odselitve, dolgujoči zaslužek dobi izplačan dne 17. septembra, 100 Din kot škodo, da ni imel nekaj mesecev podojene krave, pa se mu izplača do 30. septembra t. 1. Tako je zmagal viničar in njegova pravica. Ako pa ne bi bilo viničarskega reda in ne strokovne organizacije, kdo bi temu viničarju hotel in mogel pomagati? Nihče! Samo organizacija nas bo torej ščitila vedno pred najhujšim! Tovariši! Povsod in vsi viničarji morajo v njo! Delajte in organizirajte še nezavedne! Drugi slučaj. Celo leto sta viničar in njegova žena garala in se mučila, da je bil vinograd v redu opravljan. Vinogradnik, kmet iz Ljutomera, pa ee je protivil izplačati temu viničarju zaslužek. Nič ni pomagala prošnja, niti zahteva, nazadnje se je viničarja že s hudega otepal. Spodil ga je enostavno, ko je prišel po zaslužek. Zato sta si gospodar in viničar postala zadnji čas hudo nasprotna. Razumljivo. Vsak dela za to, da dobi zaslužek, ker od tega živi. Kaj se tedaj pravi odtegovati zaslužek, ki je itak že samo 8 Din dnevno, družini, kjer delata samo dva, kruha pa je treba rezati osmim, bo vsakemu jasno. Prijavil je zadevo Strokovni zvezi viničarjev, katera mu je takoj izstavila pismen predlog za viničarsko komisijo. In zdaj zopet! — Viničar je prišel s predlogom k županu. Ko župan akt prečita, napravi strog obraz in viničarja nahruli: »Kaj si tudi ti pri tej organizaciji?« >Da, sem!« odgovori viničar. »Ali ne veš, da tak viničar, ki je organiziran, nikjer več službe ne dobi?« nadaljuje župan. »Od Kolikega šftevila organiziranih viničarjev nobenega nisem videl do danes brez službe in strehe, tako tudi jaz ne bom ostal na nebesni vedrini,« se je odločno odrezal viničar. »Pa zakaj tožiš svojega gospodarja? Te ni sram, glej on mora plačevati davke, hlapce, deklo in druge, česar tebi ni treba, zato se tebi bolje godi kot gospodarju,« dokazuje župan' »Sram? 'C** gospodarja ni sram viničarju plačo odtegniti, tedaj viničarja prav nič ne more biti sram, ako je prisiljen boriti se za svojo pravico. Ako plača torej vse druge, mora tudi mene kot viničarja. Če ne bom uspel pri komisiji, pa bom šel k sodniji,« odločno poudari viničar. »Dobro! Kdo pa bo tvoj zastopnik pri komisiji?« vpraša župan. »Tajnik strokovne organizacije,« odgovori viničar: »Že zopet ta in zakaj ravno ta,« narahlo pripomni župan, globok vzdih se mu izvije iz prsi, gotovo pa ne zategadelj, ker se tolika krivica godi viničarju, marveč mnogo bolj zato, da so si viničarji že danes toliko pot utrli v javno življenje, da se celo z zakonitimi sredstvi morejo zoperstavljati gospodarjem in se celo upirati njihovi sa- Upton Sinclair: DOLARJI roman zdrav. Verjamemo, saj imamo v kopališčih | nl0V(>lji. Določil se je torej dan, ko se vrši v Laškem in Rimskih Toplicah v poletnem času precejšnje število letoviščarjev, ki ne zgledajo bolni. A naši rudarji kljub temu, da je baje okraj zdrav, bolehajo. In celo tuberkuloza se je med njimi naselila ter je že zahtevala svoje žrtve in jih še najbrž tudi bo. Imajo menda le prav tisti zdravniki, ki menijo, da je rudarsko delo prenaporno. Viničarji MOČ ORGANIZACIJE Marsikomu se zdi, da je beseda o strokovni organizaciji viničarjev zgolj puhla fraza, oziroma, da je to le neke vrste odiranje članov za denarne prispevke. Kako bi se mam pa godilo, če strokovne organizacije ne bi bilo, nam razmere vsak čas jasno pokazujejo, predvsem pa naslednja dva slučaja, katera smo pravkar obravnavali. Viničar Marko je lani bil sprejet v službo pri kmetu Miha ji u pod pogoji, da bo dobil drva za nujno silo in molzno kravo, ko bo dovolj trave. Za njivico bi moral opraviti pletev vinograda. Ko pa se je vselil, že prvič ni dobil pogojenih drv, krave pa tudi nikoli. Koruzo in krompir, kar si je posadil na njivici, so mu gospodarjeve krave dosti požrle, ostalo pa mu je kmet zdaj naenkrat hotel odvzeti. Se izseliti bi se moral takoj. Kaj drugega je sedaj preostajalo ubogemu viničarju kakor zateči se k strokovni organizaciji in zoper take vnebovpijoče krivice zahtevati viničarsko komisijo, ki se je vršila 14 septembra v Brebrovniku. Bila je mestoma zelo burna 'Mihajl kot gospodar je trdil, da viničarju ničesar ni obljubil, da mu tudi ničesar ni dolžan. Pripovedoval je o viničarju, kako se je s silo celo vselil v njegovo viničarijo, da je bil neubogljiv, da sploh ni hotel delati. Zato smatra, da ima kot gospodar čisto prav, če mu pridelke na njivi odvzame in ga iz stanovanja izžene. Komisiji je predložil seznam vsega, kar je viničarju dal in koliko 'mu je za vsako reč vračunal (n. pr. en liter jabolčnika 2 Din, lonec mleka 6 dinarjev itd.). Viničar pa je govoril ravno obratno in z dokazi pobijal gospodarjeve izpovedbe. On in žena sta storila gospodarju v tem letu 154 delovnih dni. Dokaz, da ta komisija. — Pa glejte čudo! Sam gospodar in gospodinja, ki sta še pred dnevi viničarja zmerjala in mu kazala pot skozi vrata s pripombo, da zaslužka prej ne dobi, dokler se ne izseli, se naenkrat neko jutro pojavita pri viničariji. Zelo sta prijazna in videti dobre volje. Gospodinja je takoj poklicala viničarjeve otroke, je izvlekla iz »fcekra« klobas in kruha in jim to razdelila: Gospodar pa je odklenil vinsko klet in brž pozval tudi viničarja naj vzame kozarec in naj pride h kapljici vinčka. Začudeno so strmeli viničarjevi v toliko spremembo. Viničar sploh ni mogel s kozarcem v klet, da se ne bi prej ustavil na pragu, kjer je nagovoril gospodarja od daleč: »Midva vendar imava oni dan pri občini razpravo.« »Da, da, imava, vem. Zakaj mi naj bo še ta sramota. Pustimo to, zakaj prišla sva danes z gospodinjo, da se rajši pobotamo tukaj. Vse, kar si zaslužil in kar sva se pogodila, bom ti dal, samo bodimo si dobri in dajmo si še dalje služiti,« je govoril gospodar. »Debro! Pripravljen sem!« je pristavil viničar. Res so se potem pogodili in sporazumeli. Viničar dobi še dodatno dve redi krompirja, dva mernika rži, ostalo pa v denarju. Vse to po edini zaslugi strokovne organizacije, ki je izstavila samo še pismen predlog viničarske komisije in nič več. Čeprav je bil viničar pri županu dokaj neprijazno sprejet, vendar se je dotičnemu kmetu takoj od neke strani namignilo, da bo pri komisiji sigurno zgubil, zato naj gre in se še pred razpravo z viničarjem pobota. Nam pa je vsestransko prav, kako dobi viničar svoje zaslužene in zakonite pravice. Glavno je, da dobi. Dokan pa nam ostane eden in neizpodbiten: da je strokovna organizacija delavstva tako v gospodarskem, kakor v socialnem oziru velik činitelj, pred katerim mora vsakdo, če ima še količkaj čuta poštenosti in pravičnosti, kloniti in priznati, da je viničar tudi človek, da je državljan s pravicami kot vsi drugi. Da bi se mnogi viničarji in tudi drugi delavci tega sami v največji meri zavedali in bi se vsi kot en mož tudi strokovno organizirali, to bi bil največji korak k lepši ImmIoč-nosti delavstva. Lesno delavstvo. Rimske Toplice. V Jugoslovanski tovarni podpetnikov ne moremo nikoli priti do miru. Enkrat je vznemirjenje, ker ne dobimo izplačanega zaslužka, drugič je redukcija, pa zopet zniževanje plač. Sedaj nam je pa g. Falta, ki ima glavno besedo pri podjetju, odpovedal službo s 1. oktobrom t. 1. Prosili smo Delavsko zbornico, da je poslala svojega zastopnika. Pokazalo se je pa prav za prav, da gre v prvi vrsti le za to, da bi pristali na znižanje plač vsaj za 30%. Pomislite. Zaslužimo na mesec od 290—900 dinarjev. Sedaj pa znižanje za eno tretjino. Podjetnik trdi, da drugače ne more prevzeti naročil od Bate. Mi smo pa pojasnili, da že sedaj moramo stradati, ako pristanemo na znižanje, ne bomo niti enkrat na dan siti. Zato je bil soglasen sklep: Ne pristanemo na prav nobeno znižanje. Podjetnik trdi, da bo podjetje zaprl. — Upamo pa, da bomo našli pota, da se ugotovi, če je to nujno potrebno, ako se kaj takega res zgodi. Delavci smo sklenili, da bomo . vztrajali pri svojih zahtevah do zadnjega. Vso zadevo smo pa izročili v roke organizaciji. Sklenili smo, da moramo hiti prav vsi složni — eden za vse, vsi za enega. Kdor ne bo tega upošteval, ga tudi organizacija ne bo upoštevala. Delavska mladina Vprašanje naši rudarski mladini Z zanimanjem sem sledil v dnevniku »Slovencu«, ko so starejši kulturni delavci otvorili debato pod naslovom: Vprašanje naši inteligenčni mladini.— Zastavili so vprašanje, če bo današnja inteligenčna mladina sposobna novih kulturnih, filozofskih in političnih idej. »Delavska Pravica«, glasilo krščansko-socijalnega delavstva, naj pa načne vprašanje naši rudarski mladini, kaj ona misli o strokovnem pokretu rudarskega delavstva v bodoče," in če je sposobna — kakega strokovnega pokreta sploh. Jaz bi po svojem mnenju dejal, da današnja rudarska mladina ni sposobna nobenega pozitivnega strokovnega dela v obrambo svojih pravic. — Kardinalna napaka mladine je, da se jo z vsem ognjem vrgla le na šport, nič ji pa ni mar prava delavska strokovna izobrazba, katera edina bi ji koristila v življenju. Ne zavedajo se, da bi se morali že kot mladeniči udejstvovati v strokovni organizaciji. Tam bi črpali izobrazbo, imeli bi priliko seznaniti se s socijalnim in starostnim zavarovanjem; zakaj bi zapirali oči pred bodočnostjo. Kdo bo branil njihove pravice, če jih kot delavci sami ne bodo znali in razumeli. Boljša bodočnost se mora graditi edinole na sedanjosti. Starejši rudarji, kateri so že dolgo vrsto let zvesto delali v strokovni organizaciji za obrambo delavskih pravic s skrbjo gledajo to početje mlajših rudarskih delavcev. — Če bi tov. urednik na naslov tega vprašanja prejel kak odgovor iz vrst mladih, prosim, da ga priobči. Krekova družina sv. Peter v Ljubljani. Letos praznujejo naše delavske organizacije 15 letnico smrti našega voditelja dr. Janeza Kreka. Naša družina ima za tak spominski večer na razpolago potreben materijal. Opozarjamo naše organizacije, da se naj takoj obrnejo, ako želijo prirediti tak spominski večer na naslov K o r d i n France, Ma-sarikova c. 58, Ljubljana. Zalog. Med našo mladino je vstalo novo življenje. V poletnem času srno prav malo popustili, pa se že čuti padec članstva. To bomo sedaj popravili. Centrali smo obljubili, da bomo naše članstvo do konca »Širakac (iiriteljske akcije) dosegli častno število 100. Če se nam pa le posreči, bomo to število še prekoračili. 100 moramo imeti samo Borcev. Najvažnejše naše opravilo pa bo, kako zaposliti sedanje lin tnovto Slanslvo. Težje je mladino v organizaciji obdržati kot pa samo pridobiti. Pa bomo tudi to izvedli. Ustanoviti nameravamo smučarsko sekcijo, kolesarsko krdelo, prirejali bomo družinske j večere s kinom in skioptikonom. Medseboj-I no vez bodo utrdili skupni izleti, delavnost (Naslov v izvirniku: Mountain City) I ' Spoznavaj bogatine! je klicalo življenje Jedu Rusherju. A kako je to treba delati? Zatrdno ne na ta način, da človek kuri njihove peči, ker tedaj hodi v hišo pri stranskih vratih in dobi pred oči samo služinčad. In ljudje, ki so dajali posla Jedu, niso bili niti bogati; pravi bogataši so imeli po enega ali pa po več slug, ki so se med drugim brigali tudi za kurjenje. Jedovi delodajalci so bili iz srednjega stanu, ki se niso mogli krizi popolnoma izogniti. In več izmed njih jih je to zimo rajši parnih kurilo svoje peči. Pa tudi ni bilo prav nič lahko, da bi človek s pomočjo univerze prišel do bogatinov. Večina sinov iz bogatih hiš je oskrbovala velike univerze na Vzhodu. Bogatejši študentje pa so si bili v Mountain Cityu v tesnem sorodstvu, imeli so svoja društva in so se v svojih avtomobilih vozili na svoje zabave. Če so v predavalnici ali na dvorišču govorili s tabo, so se držali v dostojni razdalji, kot da bi te sumničili, da se hočeš »vtihotapiti«, se »vriniti« in »splezati kvišku«. Jed Rusher jim tega vedenja ni zameril, ampak je smatral, da je vse to popolnoma naravno in primerno. Jed ni bral dosti romanov in tudi ni šel pogosto v kino. Prvič zato, ker ni imel denarja, in drugič, ker je sestra sovražila vse, kar je dišalo po gledališču. Torej mu je bilo zelo težavno predstavljati si pota in sredstva » vtihotapi j e-nja« ali pa si jih izmišljati. Na primer: nikoli se ni domislil na to, da bi utegnil kdaj rešiti kako bogataško hčer, ki bi se ji splašil konj, sicer je tu pa tam videl te hčere, kako so jezdile na izprehod, toda kljuse je bilo vedno tako dostojanstveno in ponosno kot jahalka. In tudi mu ni prišlo na misel, da bi kdaj hotel rešiti kako damo iz goreče hiše; samo enkrat v življenju je videl pravi požar in še fedaj so bili gasilci prej na mestu kakor pa on. Nekoč je imel priliko, da je neki dami. ki bi na pogled bila lahko bogata, pobral robec. Zahvalila se je z umerjeno dostojanstvenostjo in šla dalje, in kaj je hotel? Zdelo se je, da je vse na svetu že popolnoma urejeno in uglajeno; bogataši imajo vse, kar potrebujejo in nikjer ni mesta za Jeda. IV. Ta položaj je trajal vso zimo in Jedova razdraženost je rasla od dne do dne. Aprila je prišlo do viška, zakaj tedaj je kurjenja* konec, težki časi pa se niso zlajšali niti za las. A vprav, ko se ga je hotel polotiti obup — je pa končno našel, kar je iskal: dostojen, da celo zelo častitljiv in vpliven način seznanjati se z bogatimi ljudmi! Za tako skrivnost bi bil Jed zastavil pol bodočnosti (prav velika vsota); toda dobil jo je prosto; zastonj in brezplačno — od pobožnega starega univerzitetnega kanclerja. Metodistični zavod je prav tako kakor vsi drugi začutil denarno zagato. V zadnjih nekaj letih je dolar brez vsakega ozira na vseučiliške ustanove padel za kakih trideset odstotkov. In zdaj je začel pojemati obisk, pristojbine od glave pa so ostale nespremenjene. Ubogi stari kancler Lay-buck je že kdaj omlatil zbirko svojih podpornikov in uspeh je bil kaj skromen; potem je v obupu sklical študente, da bi zvalil svoje breme nanje. Ti mladi ljudje, njegov skrbno varovani zarod, ki naj bi pač morali vedeti, koliko mu je za njihovo vzgojo, ti naj bi se spravili na noge in oznanjali svetu svoje skrbi. Nabiralna akcija za ljubo Almo Mater z nagradami, reklamno in z vsem hruščem ter navlako. ki jo je rodila vojska! In za Jeda Rusherja prilika, da poišče bogataše v njihovih skrivnih zakotjih, da se prerije do njih in jim vzbudi spoštovanje z onim zanosom, spretnostjo in zvijačo in tisto splošno udarnostjo, ki je Ameriko potegnila na višave samotnega slovesa med vsemi ljudstvi zemlje. Pridobivaj novih članov za Jagoslov. strokovno zvezo! bodo živile pa tekme med posameznimi krdeli. Mislimo tudi na svoj prapor. Naredili ga bomo seveda sami, nekaj fantje, nekaj deffleta. ».Mladi plamen« prečitamo prav vsega. V splošnem smo zadovoljni. Kar nam pa ni prav, bomo pa uredniku povedali. Upoštevamo, da je težko .pisati za fante tako različne starosti. Tudi »Beseda« nam ugaja. Zlasti jo študira krdelo »Oračev«. Občni zbor naše enote bo 25. t. m. ob 14. Tam bomo naše načrte še bolj podrobno razmotri-vali. Celje. Krekove! tudi v Celju ne spimo. Zunanjega dela je ‘kar precej. Posebej se odlikujeta dramatični in tamburaški odsek. Za notranje delo, duhovno poglobitev lin vži-vitev v pravični družabni red, za to je pa kar premalo smisla. 'Leitos hočemo tudi to popraviti. V kratkem bomo imeli občni zbor. Siriteljska akcija. Centralna širiteljska komisija pridno dela. Za koliko bodo napredovale družine še tekom tega teta, so nam sporočile družine: Ljubljana, Zalog, Vojnik in Trbovlje. So to prav čedne številke! Se drugod tako! Vse družine pozivamo, da naj takoj »kličejo občne zbore (kjer jih še ni bilo) In naj sestavijo širiteljaki program. Centrali naznanite iime in naslov člana, ki bo imel glavno evidenco za »širak«. 'Pa ne, da bi delal tudi samo eden. Delati morajo vsi, potem je uspeh gotov. Huda jama. Občni zbor naše delavske mladinske organizacije se bo vršil 2. oktobra. Poleg volitev novega odboira se bomo pomenili zlasti o Borcih in širiteljski akciji. Če smo pri strokovni organizaciji eni izmed prvih, hočemo tudi v kulturni organizaciji doseči častno mesto. Polhov gradeč. Naša Krekova družina bo imela občni zbor 25. t. m. Pri nas je kulturno delo silno težko, ker manjka prave delavske zavesti in razumevanja za krivice današnjega gospodarskega ne-reda. Mi mladi pionirji krščanskega socializma hočemo tudi tukaj storiti svojo dolžnost. Doma in po svetu Pet komunistov je bilo obsojenih pred dnevi v Belgradu od 1 do 5 let ro-bije. Obsojeni so bili zaradi »širjenja komunistične propagande«. Proti obstoječemu redu so delovali v Belgradu univerzitetni profesor dr. Jovanovič in njegovih 11 tovarišev. Proti vsem se je pričela kazenska razprava te dni pred sodiščem za zaščito države. Obtoženci, med njimi 2 ženski, so po veščini uradniki, eden je zdravnik. Obtožnica jim očita, da so tiskali in razširjali neko brošuro, v kateri se napoveduje gospodarski polom države itd. Razprava bo trajala več dni. Nemčija je na odklonilno francosko noto odgovorila s tem, da je sporočila predsedstvu razorožitvene konference v Ženevi, da se ne bo več udeleževala sej te konference. Istočasno pa je izdala brzojavni nalog, da se takoj začne z graditvijo tretje oklopne križarke. — Sedaj je tudi Anglija spregovorila. V svoji spomenici na nemško vlado priznava sicer Nemčiji pravico do enakopravnosti, toda Nemčija naj počaka končnih rezultatov razorožitvene konference, za katero upa Anglija, da bo vendarle uspela vsaj v neki meri. Francija da ima prav, če Nemčiji ne prizna pravice do večje oborožitve, saj je še vedno v veljavi ver-zajska mirovna pogodba. — Nasprotstva se tedaj v Evropi nevarno zaostrujejo in izza kulis diplomatskih borb zopet smrdi po smodniku. Pete volitve se bodo vršile letos v Nemčiji 6. novembra. Vlada diktature j jih je vendarle razpisala, čeprav se je mislilo, da jih sjfloh ne bo. Upa, da bodo narodni socialisti toliko padli, da bo zrasla Hugenbergova nacionalistična stranka, ki edina podpira diktatorski Hindenburgov kabinet. Splošno se pričakuje, da bodo centrum, bavarska ljud. stranka in socialni demokrati ostali pri sedanjem številu glasov, komunisti pa da bodo bržkone zopet nekoliko narastli. — Vlada je izdala naredbo o ustanovitvi državnega skrbstva za telesno vzgojo mladine. S tem namerava vlada del mladine iztrgati strankarskim mladinskim organizacijam. Konferenca v Stresi se ne premakne z mrtve točke. Kakih posebnih sklepov ni pričakovati. — Zato se že pripravlja nova svetovna gospodarska konferenca, kjer se bo prav gotovo mlatila prazna slama čisto po načinu vseh dosedanjih konferenc. Gorgulov, morilec predsednika francoske republike Doumerja, je bil v Parizu usmrčen. Giljotina mu je odsekala glavo. Gandi je pričel v zaporu z gladovno stavko, ker Anglija noče ugoditi zahtevam Indijcev. Policija ga je takoj prepeljala v njegovo stanovanje, katerega pa ne sme zapustiti. Po večjih mestih so bili zopet krvavi nemiri. Zopet žrtve. Na meji med Alžirom in Marokom je zgrmel v prepad vlak s 500 vojaki francoske tujske legije. Volitve na Švedskem so dale socialnim demokratom toliko večino, da bodo lahko sami sestavili novo vlado. Francoski parlament je sprejel zakon o znižanju obrestne mere za 85 milijard frankov posojil. Gospodarstvo v dei. zavarovanju Javnost so nedavno razburile vesti in izvlečki iz poročila nadzorstva SUZOr-a v Zagrebu o slabem gospodarstvu bivših komisarjev, ki je poslabšalo položaj zavarovanja. Ce se ni izvedlo zavarovanje za razne zavarovalne panoge (starost, onemoglost itd.), nosijo pač na tem dejstvu komisarji prav tolikšno krivdo, k-ert bivša i ravnateljstva in nadzorstva SUZOR-a. Krivdo na tem nosijo pa tudi delodajalci, ki od prevrata sem jadikujejo nad »neznosnimi socialnimi bremeni« in so jih vsi pristojni ministri le preveč poslušali. V koliko so storili komisarji napake pri nameščencih, ne moremo kontrolirati, zadnje čase pa smo mogli v Rad-nički zaštiti brati o velikih premestitvah in upokojitvah. Kratkodobni glavni ravnatelj dr. A r s e 1 i n je bil upokojen v najlepši moški dobi! Hrvatski in srbski OUZD, o katerih vedno beremo, da imajo pasivne bilance, vedno razpisujejo nova mesta in napredovanja. Pod komisarji so bili nekateri OUZD ukinjeni, na mig neznane roke pa zopet obnovljeni. Ne vemo, v čigavem interesu?! Sicer so pa imeli komisarji za svoje ukrepe glede upokojitev in premestitev zakonito podlago, ki jim jo je dal Zakon o premeščanju in upokojitvi nameščencev in zdravnikov SUZOR-a. Doslej še nismo brali, da bi novo ravnateljstvo predlagalo razveljavljenje lega zakona, ki je omogočil tudi postavljanje komisarijatov. Cemu se tedaj meščanstvo z »Narodom« na čelu razburja? Popolnoma v redu se nam zdi, če bodo vsi tisti, ki so kaj zakrivili, poklicani na odgovornost. Da le ne bi ostali na pol poti! Ob tej priliki moramo zopet odločno pobiti zdihovanja meščanskih listom, ki V pomilujejo uboge delodajalce, »ki so morali plačati težke milijone«. Bilance SUZOR in OUZD kažejo to stvar v čisto drugi luči! Po bilanci SUZOR za 21. 12. 1929 so dolgovali delodajalci na prispevkih čez 162 milijonov Din. Kolika pa znašajo delodajalski dolgovi po dveh le tih in v času, ko podjetniki še manj izpolnjujejo svojo dolžnost vplačevanja prispevkov z izgovorom na pomanjkanje gotovine? Gotovo še težje milijone! In od teh težkih milijonov tvori pretežni del oni denar, ki ga delodajalci odtrgu-jejo svojim uslužbencem. In koliko si ga prisvoje posamezniki brez zakonite podlage? Tega ne bo nihče dognal! In k.Mično: Ali ni vse bogastvo podjetnikov le sad žuljavih rok? Gospoda bi morala pač v prvi vrsti pomilovati delavsho! Inženierji o kartelih Inženjerji o kartelih. Te dni so zborovali v Skoplju (inženjerji in arhitekti iz vse države in so sklenili v resoluciji, da pozovejo državo h kontroli nad zaščitnimi carinami one industrije, ki se ne briga dovolj za splošne interese, temveč dviguje cene v breme konzuma, tako pa preprečuje večjii razvoj gradbene delavnosti. Če industrije ne bi hotele pristati na zmanjšanje cen, se naj jim vzame zaščita. Poleg tega bi bilo potrebno, da se izvede revizija zaposlenosti našega delavstva in uradništva v karte-Liranih »naših narodnih« industrijah. Kaj naj bi k temu reklo šele naše delavstvo. Karteli in zaščitne carine bi morale služiti samo razvoju in napredku našega gospodarstva. Danes so le sredstvo, ki industriji omogoča lepe zaslužke, na račun države in delavstva. Kdaj bo tega konec —! Gospodarski položaj v Juta statistike OUZD v avgustu 1932 1930 1931 Številke v oklepajih pomenijo prirast »+< oziroma padec >—« od lanskega leta t. j. od avgusta 1931. Članov: moških 52.389 (—15.229), ženskih 28.119 (—3.022), skupaj 80.508 (—18.251); bolnikov: 1024 (—318), 756 (—224), 1780 (—542); odstotek bolnikov: 1.95% (—0.03%), 2.69% (—0.46%), 2.21% (—0.14%); povprečna dnevna zavarovana mezda Din: 27.54 (— 2.22), 18.17 (- 1.82, 24.27 (-2.41); celokupna dnevna zavar. mezda Din: 1,442.968.40 (— 569.574.80), 510.914 (— 111.620.40), 1,953.882.40 (—681.195.20). Gospodarska kriza se je v avgustu zopet nekoliko poostrila. Vkljub seziji je število zavarovanih delavcev tekom meseca nekoliko nazadovalo, vendar nazadovanje ni bistveno različno od predhodnih dveh let 1931 in 1930. Razmerje med reduciranimi moškimi in ženskimi delavci se je zadnje mesece .stabiliziralo, tako da odpade na eno reducirano delavko pet reduciranih delavcev. Datum: Število članov OUZD ■a leta: 1930 1931 1932 i. VIII. 102.787 98.057 80.647 Š. VIII. 102.572 97.841 80.448 10. VIII. 102.466 99.297 80.472 15. VIII. 102.185 99.391 80.826 20. VIII. 101.577 98.942 80.551 25. VIII. 102.154 98.863 80.575 30. VIII. 102.557 98.339 80.070 —21.994 —21.359 —21.026 —21.579 —22.487 —18.825 —18.565 —18.391 —18.288 —18.260 Zdravstvene razmere zavarovancev so ostale približno iste kot lansko leto. Padec odstotka ženskih bolnikov za 0.46% na 2.60% moramo pripisovati skrajšani podporni dobi porodnic po zakonu od 5. XII. 1931. Povprečna dnevna zavarovana mezda — katera odgovarja približno povprečnemu faktičnemu delavskemu zaslužku na dan — rapidno nazaduje. Padec v zadnjem letu povprečne dnevne zavarovane mezde je znašal v: januarju Din 1.01 februarju » 1.15 marcu ** 1.30 aprilu 1.54 maju >> 1.76 juniju 99 1.84 juliju 2.20 avgustu 11 2.41 Absolutni padec članstva napram letu 1930 1931 —22.140 —17.410 —22.124 —17.393 Celokupna dnevna zavarovana mezda je padla v avgustu za Din 681.195.20 (v juliju samo Din 619.584.80). Delavstvo, zavarovano pri OUZD-u izgublja dnevno radi odpustov in radi krajšanja plač na easlužku nad % milijona ali mesečno nad 20 milijonov dinarjev. — Radi tega so padli dohodki OUZD-a (bolniški prispevki) kljub povišanju tarifa od 6% na 6.5% dnevno za več kot Din 31.000, ali mesečno ca. Din 800.000. Brez povišanja tarifa bi padli mesečni dohodki OUZD-a za več kot milijon dinarjev. Pokojninski zavod za nameščence V veliki dvorani zbornice za TOI se je vršil 4. redni letni občni zbor Pokojninskega zavoda za nameščence. Celokupno letno poročilo našega zavoda je razloženo v posebnem letnem poročilu. Kar posebno zanima nas nameščence, je pač gospodarska stran zavoda in upravljanje istega. Knjižni su-tieit od ca. H58.000 Din je vsekakor uspeh v tefi težkih gospodarskih socijalnih prilikah. Ne smemo se pa preveč čuditi tej številki, ker imamo pod aktivami še precejšnjo temno postavko 'kurznih diferenc od ca. 12,4 milijonov, ki jo bo treba likvidirati v bodočih letih, v kolikor event. ne porastejo teSaji državnih papirjev. To je sicer več ali manj prizadelo vse gospodarske in socijalne institucije, ki prostovoljno ali obvezno nalagajo denar v državne papirje. Neobvezno zavarovanje izkazuje prebitek 334.000 Din, gospodarski račun za višje dajatve pa naravno primanjkljaj od 252.000 Din. Naložbe obstoje v državnih papirjih za 37.4 milj. Din, nepremičnine 41.4 milj. Din in posojila 114.5 milj. Din. Premijske rezerve znašajo koncem 1. 1931 227 milj. Din. Tudi tu beleži zavod majhen porast in uspeh kljub težki krizi. Upravni stroški znašajo 8.85% predpisanih prispevkov, t. j. 2.78 milj. dinarjev, v letu 1930, 2.36 milj., v letu 1929 2.11 milj. Din, tako da so v zadnjih dveh letih narasli za 32%, kar je razumljivo glede na porast članstva, upravo h:iš itd. Da so porastle rente in število rentnikov je pa dovolj jasno, če bi tudi eleminirali pojav porasta članstva. V vseh socijalnih institucijah v tu- in inozemskih je v tem pogledu slika vse slabša. Zavod, ki ima misijo vsestransko pomagati svojemu članstvu v okviru zakona, pač ne more varčevati pri njunih, uvaževanja vrednih slučajih, ko gre za tem, da se reši nameščenca oziroma na-meščenko gospodarske 'katastrofe. Uprava našega zavoda je v tem pogledu dosedaj rešila vse take slučaje z največjo pazljivostjo. Pa tudi ev. zmanjšanje upravnih stroškov je kaplja v morje, ki ne prinese nobenemu podjetniku povoljnih rezultatov. Ne zanikam pa dejstva, da sta baš varčevanje in delo glavna činitelja v vsem narodnem gospodarstvu. Vsi nameščenci se veselimo lepega napredka Pokojninskega zavoda in želimo, da se še nadalje razvije v mogočno socijalno institucijo v ponos naši domovini in pomoč nameščenstvu. B—ič. Kdaj bo rudar zopet rudar (Nadaljevanje.) V zadnjem članku sem se dotaknil j in pojasnili kako je rudar nekdaj cenil svoj stan in obenem, kako ga je javnost upoštevala. Za danes pa hočem pojasniti, kateri so vzroki, da je rudarski stan tako očitno padel med delavstvom samim in pred javnostjo. Trije momenti ali vzroki so, kateri so prinesli rudarskemu proletarijatu sedanje zlo. 1. Izgubil je vez do strokovne organizacije, ki je predpogoj borbe za vsakdanje življenje delavskih stanov. 2. S tem v izvezi je izgubil medsebojno spoštovanje in zaupanje. 3. Zašel je v politične strankarske borbe meščanskih velekajpitalističnih strank. Potrebno je, da se pomudim pri navedenih >treh momentih. Predsodki, ki jih danes podajajo neorganizirani napram svojim stanovskim organizacijam, da mobena zanje nič ne stori, je metanje kamenja v svojega lastnega brata delavca. Saj tvorijo, delavske strokovne organizacije delavci sami. Drugo ije, da neorganizirani podajajo napram organizaciji vedno tako kritiko, ki škoduje splošnosti, pa seveda posamezniku samemu. Kar pa je še najžalost-nejše, pa je vedno to, da se morajo mali odstotki organiziranih boriti za vse tiste neorganizirane lenuhe, ki nosijo univerzalni naslov »divjakih. Za vse stanove je predpogoj skupnost stanovskih organizacij. V današnjem kapitalističnem sistemu je nemo- goč boj posameznika za obstanek, temveč je potrebna skupna borba za vsak priboljšek, katerega moraš pri podjetniku le s skupnostjo priboriti. To načelo prevladuje med tovarniškim, lesnim, tekstilnim, viničarskim, posebno pa med grafičnim proletarijatom, a rudarji te osnovne pravne podlage danes ne pevjmujejo in delajo predsodke v lastno škodo 'sebi in ostalemu delavstvu. Vse tarnanje in oklevanje ne bo rudarjem v sedanjih zgrešenih pojmovanjih prineslo prav nikakega zboljšanja, ampak še zdatnejše poslabšanje. Ce uvidi podjetnik-gospodar, da je potrebna lastna stanovska organizacija, zakaj ne uvidi delavec? Niti enega podjetnika ni, ki bi ne bil v svoji pripadajoči organizaciji. Zavedajo se pač, da ije le v slogi moč. Rudar pa na žalost misli, da mu napram tako močni organizaciji zadostuje brezsmiselno jadikovanje in blatenje svojih zaupnikov, če jim na krožnik ne nosijo piščancev, sami pa niti lasu ne -skrivijo za svoje lastne pravice, temveč menijo, da naj jih vedno drugi vlečejo iz blata. Pa ne samo strokovne organizacije. Ravno tako so potrebne rudarjem gospodarske organizacije. Pa saj kakor strokovne, tako so tudi še zadružne med njimi. Pesem pa je ena in ista: »Ne bom jih podpiral, saj mi ne koristijo.« Seveda ti ne morejo, če nisi njihov član. Kakor je kapital osnovan na delniškem principu in nadalje združen v trustih, da se med njim ne ustvarja konkurenca, tako bi moralo biti delavstvo osamosvojeno in si postavljati razne zadruge, in se potom njih medsebojno podpirati. Rudar pa tega ne uvidi in radi te neuvidevnosti postaja lačen An Taztrgan. Rudar je izgubil medsebojno zaupanje, postal je trmast in neokreten za vsak napredek. Predsodek nezaupanja je zlo telesnega in duševnega propadanja. Rudar je nezaupljiv, ker nima zadostne izobrazbe; odbornika organizacije gleda, kakor bi videl kakega bančnega svetnika; v upravniku zaidruge vidi celo viisoko plačanega ravnatelja; v zaupniku, ki za njega dela in intervenira, vidi klečeplazca. Vsi ti so pa siromaki in 'ti nezavednež pa si kriv. Zavedaj se, da bo uspeh 'tem večji, čimbolj jih podpreš. Govoril sem o izobrazbi, ki .jo dobiš pri strokovni organizaciji. Koliko je pa danes rudarjev, ki bi poznali svojo Jastno zakonodajo in rudarske predpise? Prav lahko bi jih prešteli! Pa tarnaš: Godi se mi krivica, zakonodaje delavskih pravic in dolžnosti pa ne poznaš, da bi delodajalcu predočil, kje krši zakon in ti dela krivico. Ni čudno, če se v svoji trmi in nevedi postaviš predenj, pa te nažene, ker ne znaš zakonitim potom svojih pravic zahtevati. S takim delavcem se podjetnik prav lahko igra in če te brez usipeha odslovi, pač ne veš, če ti dela krivico. Kaj pa strokovni delavski listi? Ali jih čiitajo rudarji? Iz njih razvidiš delovanje stanovskega pokreta in obenem prinašajo zate potrebno snov izobrazbe. Teh Tudarji danes ne marajo čitati rekoč, da so presuhoparni. Meščanski listi so jim po volji; v njih je namreč nekaj za smeh in za današnje razburkano pustolovsko življenje, Obravnava se tudi politika, kako se državniki na raznih konferencah razorožujejo ali bolje obo-rožujejo in zapravljajo denar. Za svoj lasten tisk rudar nič >ne plača, nič ne žrtvuje, podpira rajši onega s smešni-cami, čeprav je dražji. Rudar vse stori za druge, zase pa nič. Vse delavstvo pri nas, posebno pa rudarji, so se po vojni dobi jeli grupirati v Tazne politične stranke. Ker rudarski delavec še ne zna presojati lastnega poiložaja, sili še v večjo zmoto. To je gotovo za njega pogubno. Delavstvo si mora najprej zgraditi svoje stanovske organizacije, ki morajo biti neodvisne od političnih strank, ker morejo le tako ustvariti neodvisen delavski pokret. Le takrat bo delavstvo nekaj pomenilo, če bo neodvisno. Nikakor pa ne sme skakljati za političnimi »Streharji«, ki so sami polni obljub, položaj delavstva pa jim je španska vas. Drugo, kar je pri tem bilo napačno, je pa to, da so se postavili na politično pozori šč e najboljši stirokovničainji in tako jeli -uvajati politiko, ki ni bila v skladu z delavskimi interesi. Ni bilo dosti- krat več razločka, ali je tajništvo politične stranke in ali se vrše seje odborov radi meščanskih političnih potreb, ali se razpravlja o stanovsko-strokovnem delavskem vprašanju. Vsak odbornik je mislil, da je dobro biti poslanec in igrati štefažo raznim doktorjem in velepod-jetnikom. Potrebna je delavstvu samo taka politika, v kateri je podana garancija, da se more delavstvu potom nje kaj priboriti, vse 'drugo pa si mora delavstvo pridobiti za svojo organizirano in disciplinirano sindikalno organizacijo. 'Najboljše strokovničarje je politika ubila s tem, da so izgubili zaupanje pri delavstvu, kar ima za posledico nezaupanje v strokovnem delovanju. Boj za naziranje. Kako naziranje pa je potrebno delavstvu sploh? Prvo: kdo vodi boj za svobodomiselni nazor. Odgovor: kdor ima od tega dobiček, to je kapital, pomagajo mu pa oni, ki slepomišijo s kapitalom, častjo in osebnim dobičkom. Krščanski svetovni nazor pa je postavljen od Onega delavca siromaka, katerega je judovski farizejski kapital križal, ker je oznanjal in spodbujal takratno človeštvo k pravici in resnici. Prav to resnico napadajo že več kot tisoč let tisti, ki jemljejo siromaku pošten zaslužek. Kaj pa rudar in njegovo naziranje? Zavedati se mora, da je katoličan, biti mora v vsem svojem delu in dejanju pošten, svojega sodelavca mora šteti kot sebi enakega, a boriti se mora v pravičnosti za vse sobrate. Slab in malomaren je tisti delavec, ki ne vidi v sodelavcu svojega brata. Še slabši pa je tisti, ki pomaga direktno ali indirektno tistemu, ki izžema njegovega sodelavca, ki mu ne dovoli poštenega zaslužka in živ-! ljenja. Tak nazor naj bi imel tudi rudar. S tem bo izginilo vse ono egoistično pojmovanje, ki se vsiljuje danes rudarskemu življu. Potrebno je, da likvidiramo razkosano življenje rudarskega delavstva. Likvidacija pa naj se prične pri posamezniku. Razmišljati je potrebno samo to, kar koristi splošnosti in od te splošno-sti bodo prihajale koristi na posameznika. Le v okvirju pravičnosti, skupnosti in izobrazbe bodo nastali boljši časi za rudarski proletarijat. Poslovnik za brezposelni in bolniški sklad »Strokovne skupine slikarjev, pleskarjev in črkoslikarjev JSZ za Ljubljano in okolico«. je moral službeno mesto zapustiti, nima pravice do brezposelne podpore. 3. Za časa stavke nastopi pravica do podpore le tedaj, ako jo vodi odbor skupine. 5. 1. Strokovna skupina slikarjev, pleskarjev in črkoslikarjev JSZ v Ljubljani ustanovi obvezen podporni sklad za včlanjeno delavstvo. 2 Podporni sklad za včlanjeno delavstvo se steka: 1. iz prispevkov članov; 2. iz daril, volil in drugih prostovoljnih prispevkov. 3. Prispevek znaša Din 10.— tedensko. 4. Podpore ob bolezni ali brezposelnosti. 1. Člani, ki so najmanj eno leto včlanjeni pri skupini in imajo za ta čas vplačanih 52 tedenskih prispevkov, so upravičeni do brezposelne in bolniške podpore, ki se plača sedmi dan po bol o vanju, oziroma brezposelnosti. Član je brezposeln, če dela manj kot 10 ur tedensko. Podporo dobiva osem tednov v slučaju brezposelnosti ali bolezni. Podpora: 1—3 let Din 50.— 3—5 let „ 70.— 5—7 let „ 120.— od 7 let dalje „ 150.— 2. V primeru, da delavec sam odpove službo iz vzrokov, ki niso utemeljeni, da V primeru brezposelnosti in bolezni se mora član takoj, ko je nastopila pravica do podpore, zglasiti pri skupinskem blagajniku. Blagajnik mora članovo prijavo vpisati v posebno knjigo, ki se vodi kot kontrolna in statistična knjiga izplačanih podpor. Blagajnik mu po predložitvi njegove legitimacije vpiše za ta čas v plačilno rubriko: »Bolan« oziroma »Brez-poseln«. 6. Pravico do podpore izgubi član v sledečih primerih: a) ako je med boleznijo oz. brezposelnostjo kje zaposlen; b) ako se ne pokorava predpisom poslovnika in kontrolnega organa; c) ako je s svojimi prispevki za več kot dva meseca v zaostanku. V izrednih primerih (n. pr. ako član v resnici ni mogel poravnati prispevkov) odloča skupinski odbor na svoji seji. Podpore se izplačujejo po skupinskem blagajniku in sicer med uradnimi urami, ki jih določi skupinski odbor na seji. Jožko Rozman: Nekaj o kartelih in trustih (Konec.) Petrolej Danes imamo 2 veliki dTUŽbi, ki sta gospodarici vsega petrolejskega bogastva na svetu. To sta angleška Deutsch-Schell in ameriška Standard Oil-Comp. Pri obeh pa stojita v ozadju vladi. In raznim bojem, oziroma sporom, ki so se dogajali v zadnjem desetletju, je bil vzrok vprav petrolej. Angleži so dobili koncesijo v Perziji za 60 let. Dolgo časa so vodili borbo z Nemci, kateri so baš radi petroleja silili preko Turčije v Azijo. Svetovna vojna pa jim je prekrižala račune. Nizozemska Roald-Deutsch-Detering je skupno z angleško Deuxsch-Schell imela v desetih državah petrolejska ležišča. Prišlo je do najmočnejšega svetovnega tru-sta Deutsch-Schell. Poleg tega so dobili Angleži v zakup še perzijska ležišča petroleja in delnice Anglopersian, kjer so imeli Nemci četrtino. Angleži so nato osnovali novo družbo kot predstražo Deutsch-Schell. Ob izbruhu vojne so imeli Angleži 2% petrolejskih zalog, sedaj več kot polovico. Deutsch-Schell je zlomila ameriško Standard. Pritiskali so in kupovali delnice celo v Ameriki. Boji Anglije z Ameriko. Na tihem so se pogajali Angleži s Francijo, kateri so zato dali mandat nad Sirijo, Anglija pa je dobila koncesijo nad ruskimi ležišči. Seveda Angleži niso uspeli. Revolucija v Nicaragui, Mehiki in vseh državah južne Amerike je imela svoje ozadje predvsem v boju za petrolej. V Kostariki so dobili vse Angleži v zakup. Tu je delovala Coij-troled-Oilfields pod absolutnim nadzorstvom angleške vlade. Anglija je potegnila iz 11 milijonov, ki jih je založila v desetih letih, 200 milijonov čistega dobička. Isto je bilo v Braziliji, Argentiniji in Boliviji. Samo v Peru ima glavna ležišča ameriška Standard. Venezuela, ker ima Amerika 50% petrolejskih ležišč. Dividende daje po 60% in so podjetja v treh letih povišala svoje glavnice za 600%. Ameriška Standard si prizadeva izpodriniti angleško družbo. Povsod je seveda v ozadju vlada. Romunija je leta 1929 ugotovila, da ima v tej državi Standard vrednosti za ca. 70 milijonov. Pod firmo romunskih družb sta si Anglopersian in Deutsch-Sohell zagotovila nova ležišča. Amerika je bila izigrana. Da so Nemci pred vojno silili pr^ko Dardanel v Azijo, jih je vodil pač petrolej. Zato skrb Anglije in Francije, da sta jo takoj po vojni od vsega tega odrezali. Boj za Mosul z Anglijo in Ameriko je precej dolgo trajal, naposled je le zmagala Amerika. Francija je dobila Sirijo. Angleško-ameriski boj za ruska ležišča petroleja. Priznanju Sovjetske Rusij« po Angliji je v ozadju petrolej. Deutsch-Schell in Standard sta že pred vojno imeli velike količine petroleja v Aziji in na Kavkazu. Rusija producira 55% svetovne produkcije. Polotok Saharin je tudi zelo bogat na ležiščih, ki bo gotovo enkrat povod vojne med Rusi in Japonci. Prekinitev diplomatičnih stikov in trgovskih zvez z Rusijo v Angliji so povzročili spori za petrolej. Tudi v Indiji so se vršili veliki boji med tema dvema družbama. V večih krajih je Standard docela uničila Anglopersijo. Vacuum-Oil-Company pa je izplačevala 100% dividendo. Začasno je v Rusiji zmagala zopet Standard. Amerika drži Rusijo zaradi dolgov, ki jih ima ona pri nji. Najnovejše. Sedaj se vodijo nova pogajanja z Romunijo. Ta pogajanja imajo namen podrediti romunski petrolejski pridelek kontroli svetovnega trusta. Predvsem je tu interesirana družba Roy-al-Deut9ch. Imenovani trust ima namen zmanjšati svetovno petrolejsko produkcijo pod količino, ki je konzumu potrebna, da bi na ta način mogli uporabiti velike rezerve in bi lahko pritiskali na cene, ki se bodo tekom leta zato gotovo znatno dvignile. Nato se bodo vršila pogajanja z Rusijo, kajti brez nje je trust brez moči. Zadnji dogodki, ki jih glede tega prinaša dnevno časopisje, prav glede bencina, kažejo, kako brezobzirno gredo razni karteli in trusti za tem, da obdržijo oblast nad produkcijo in prodajo. Dobički teh družb gredo v težke milijone. 8. Odvisni denar tega sklada se mora nalagati osebno ali potom poštne hranilnice, podružnica Ljubljana, pri >P r v i delavski hranilnici in posojilnici v Ljubljani«. 9. Ta podporni sklad upravlja vsakokratni odbor »Strokovne skupine slikarjev, pleskarjev in črkoslikarjev JSZ v Ljubljani«, izvoljen na vsakokratnem občnem zboru skupine. Za svoje poslovanje je odgovoren občnemu zboru skupine in načelstvu JSZ v Ljubljani, ki vsak čas lahko po svojem organu izvrši revizijo tega podpornega sklada. Nadzorstvo skupine je dolžno vsak četrt leta pregledati poslovanje tega podpornega sklada in o tem poročati na občnem zboru skupine. 10. Seznam vseh članov in vsi potrebni podatki, katere upravlja blagajnik skupine, se vodijo kartotečno. Kartoteki mora biti urejena tako, da je iz nje razvidno, kdaj in koliko je član dobil podpore. 11. Ako bi iz kateregakoli razloga prenehalo poslovanje tega podpornega sklada, se isti po pravilih JSZ deponira pri Jugoslovanski strokovni zvezi v Ljubljani vse do tedaj, da se ustanovi novo društvo slikarjev, pleskarjev in črkoslikarjev JSZ z istim namenom. 12. 0 izpremembi poslovnika odloča vsakoletni občni zbor skupine »Slikarjev, pleskarjev in črkoslikarjev JSZ v Ljubljani« s pristankom centrale v Ljubljani. PRODUKCIJA SUROVEGA 2ELEZA IN JEKLA V AMERIKI V maju 1932 je padla ameriška produkcija surovega železa na najndžjo točko, in sicer na višino produkcije od leta 1897. Produkcija je znašala v maju 796 tisoč 309 ton napram 869.426 tonam v aprillu 1932. Padla je tedaj za 78.117 ton oz. 8.3%. Dnevna produkcija pa je znašala v maju 25.687 ton, napraim 28.980 tonam v aprilu. Od 297 visokih peči (Hochofen) jih je v obratu samo še 54 oz. 18.2%. Produkcija jekla je padla napram aprilu za 134.505 ton oz. 10.7%. Skupna produkcija jekla je cenjena v maju na 1,125.143 ton napram aprilu, ki je znašala 1,259.648 ton. — Stahl und Eisen. LEGAT KAVA Špecerija, delikatese, zajutrkovalnica Ljubljana, M. c. 28, dnevno sveža iz lastne novodobne pražarne. HiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiiiiiilliiiiimiiiiHimiiiiiiiiiio | KNJIGOVEZNICA | | JUGOSLOVANSKE T1SKABHE, pre] K.T.D | | LJUBLJANA I KOPITARJEVA UL. 6/II | Črtalnica in tvornica po- | slovnih knjig - Stalna velika § zaloga vsakovrstnih salda- | konti, štrac, jonrnalov i. dr. | lastnega izdelka | mm mn mČ Za Jugoakrraaaka tiakarno K. ML t Icdaia za Vonrorcii »Delavak* Pravice« in ur*ia: Patar Lombarda