Uredništvo v Gornji Radgoni, Spod. Griz štev. 7, I. nadstropje. Rokopisov ne vrača.
izhaja vsak četrtek zjutraj in stane poštnino vred celo leto 20Din, za leta 10 Din, za i leta?
fcssmezna L .*n SO p
jtrnuL V11W111! mm m min mm GLASILO OBMEJNIH SLOVENCEV
Upravništvo v Gornji Radgoni, Spod. Griz štev. 7, I. nadstropje. Telefon štev. 7.
Inserati : Ena šest-stolpna petitvrsta (prostor 3 mm visok in 42 mm širok) 50p. Pri večkratni objavi primeren popust.
Posamezna itctflla 50p
38. štev.
Sinja IidfiiH, dni Zl. septembra 19ZZ.
IV. lito.
Denarna stiska.
V	onih deželah, kjer je stanje valute (denarne vrednosti) brezprimerno boljše, kakor pri nas, se opaža izobilje v denarju in obrestna mera je zelo nizka. Tako je napr. v Angliji zmanjšana obrestna mera na 3 72% to je za polovico manj kakor je bija pred letom. Isto je v New Yorku, kjer je obrestna mera tekom enega leta padla od 7 na 4%, v Švici pa od 5 na 372%-
V	Franciji je denar sicer nekoliko dražji, vendar se opaža v deželah s slabo valuto nekako bolestno hlastanje po visoki obrestni meri in splošno občutno pomanjkanj e2g°t°vine' Usoda je hotela tako, da v deželah, kjer se „prideluje“ največ bankovcev, istih najbolj manjka; zato je zahteva po denarju velika, a denarja ni: v denarni krizi smo.
Pri nas je izdala naša državna banka (Narodna banka kraljevine SHS) do 5 miljard bankovcev v promet, več jih ne sme, ker je dovoljeni kontinent (izdaja) izčrpan... K temu žalostnemu dejstvu pa se pridružuje še eno: Trgovci in drugi ljudje od „gšefta“, med katere štejemo tudi bankirje in vse podobne stroke, zahtevajo, da izda Narodna banka nove bankovce, akoravno so pred nedavnim trdili, da je eden od najglavnejših vzrokov padanja našega dinarja pretirana cirkulacija (kroženje) bankovcev; takrat so ti dvoličneži zahtevali, da se tiskanje novih bankovcev ustavi.
Narodna banka se je kot državna de-denarna centrala trudila na vse načine, da bi denarno krizo omilila. V to svrho je ustavila podeljevanje novih kreditov in je že prej odobrene kredite reducirala (zmanjšala) za 10%; ko tudi to ni pomagalo je segla po povišanju obrestne mere od 5 na 6%.
Teoretično so to izvrstna sredstva. V normalnih razmerah je tako postopanje sredstvo proti prevelikemu zahtevanju gotovine. Danes pa, ko živimo takorekoč v nenormalnih časih, tudi to sredstvo ne pomaga veliko, ker centralni Upravi fondov v Beogradu (kot državni ustanovi) plačujejo denarni zavodi 9% obresti. Jasno je torej, da slednji ne morejo izposojevati gotovine izpod 15%. V času, ko narašča splošna draginja, ni čudno, da je tudi denar zelo drag, vendar če hočemo priti zlu do korenine in se poglobimo v vse podrobne vzroke, pridemo na to, da je denarne krize kriv samo finančni minister. Ministarstvo financ dolguje po vesteh nekega beogr. lista Upravi fondov 86 miljo-nov dinarjev. Radi tega je ta ustanova kratkomalo odbila vsa posojila, ki so sicer za graditev potrebna. Na ta način se mora denar vzeti drugod — razume se da mnogo, mnogo dražji. — Poleg tega še vprašanje vojne odškodnine ni definitivno rešeno in žive najbednejši med bednimi: invalidi — uprav pasje življenje. Gospod ministar pa je brez ozira na zgornje činjenice prerazkošno razpolagal z državnim denarjem ob priliki kraljeve svadbe. Celo odkup begovskih posestev se mu je zdel nujnejši. Nedavno smo brali v srbskih časopisih, da je bosanska agrarna direkcija izdala za 130 miljonov obveznic za
odkup begovskih posestev. Te obveznice so 4%.
In kadarkoli se je šlo za kako strankarsko vladno kupčijo, da se ta ali oni potentat obdrži na površini je gospod ministar financija odprl svojo mošnjo — na škodo države kot take. Tako postopanje je skrajno protidržavno. Dolžnost ministra financ bi bila, da dela z vsemi silami na to, da zmanjša izdatke, vzlasti nepotrebne, ki ne gredo v splošno korist države, in da poveča državne dohodke.
S takim nepatdotskim delom se ne-le diskreditira naša država, kateri je vsak državljan dolžen ljubezen, ampak naravnost uničuje se naše narodno gospodarstvo. To naše fin. ministarstvo je izdalo raznim državnim liferantom bone za nekoliko stotin miljonov dinarjev, vsled česar je jasno, zakaj naš finančni minister že nekoliko mescev ne išče posojila pri Narodni banki. Ker nikdo nikomur ničesar ne plača, se naravno mora jemati iz Uprave fondov.
Sicer pa Narodna banka tudi ne more dajati ministru financ novih posojil, ker so krediti takorekoč izčrpani. Vendar bi moral gledati na to, da event, iz dolarskega posojila povrne Narodni banki vsaj del starih dolgov, ter bi na ta način prišla ista v položaj, da dovoli vsaj nekaj kreditov, ki so nujno potrebni baš sedaj v izvozni sezoni. — Jasno je, da gremo z urnim korakom taki denarni krizi nasproti, kakoršne ne pamti zgodovina. Sicer pa se že splošno občuti. — V enih prihodnjih številk pa razložim svoje misli o specijelni denarni krizi pri nas v Sloveniji vzlasti z ozirom na naše zadružništvo.
neposredni davki pred preobratom in dinas.
Zanimivo je, ako premotrujemo višino neposrednih davkov, kakor smo jih imeli pred preobratom in kakor jih imamo danes.
Zemljiški davek je znašal pred preobratom, z 2% prispevkom za elementarne nezgode vred, 2F/4% od katastrskega čistega donosa. Na davek sam se je pobirala še 80%na vojna doklada. Na ta način se je plačevalo cd 100 K katastrskega čistega donosa 36 K 65 v. K temu so prišle še avtonomne doklade, ki so davek včasih podyojile.
Sedaj znaša davek 20% od nekdanjega (predvojnega katastrskega čistega donosa, ki se da vzame vendar v dinarjih. Namesto bivše deželne doklade in 80 % ne vojne doklade se plačuje 120 % ni državni pribitek.
Davek se je torej skoraj početvoril, to je plačuje se približno skoraj ravno toliko dinar-? jev, kakor se je pred preobratom kron.
Hišnorazredni davek se je vobče potrojil; plačuje se torej še vedno manj dinarjev nego se je pred preobratom plačevalo kron.
Davek od hišne najemščine se ni prav nič povišal, kar je tudi popolnoma prav. Bil je že pred vojsko zelo visok in stanovanjska beda se da samo na ta način omiliti, da se davčni vijak glede hiš kolikor najbolj mogoče pri miru pusti.
Ker so najemnine vedno višje, bo davek že sam na sebi državi vedno več nesel.
Občna pridobnina (patent) je početvorjena. To se pravi plačati je sedaj ravno toliko dinarjev, kakor se je plačevalo pred preobratom kron.
Rertnina je ostala neizpremenjena, kakor pred pre ratom. Plačevati je, na primer od obresti hranilnih vlog še vedno 3% kakor pred preobratom. Od drugih obresti je plačevati 4%,
kar še vedno ni veliko, če se tudi v nekaterih slučajih morebiti še doklade računijo.
Dohodnino je moral plačevati pred preobratom samo oni, ki je imel dohodka več nego 1600 K na leto. Zdaj je povišan ta znesek na 10.000 K. Toda leta 1918 se je dobilo za 1600 K toliko, kakor se dobi zdaj za 80.000 K. Eksistenčni minimum je torej veliko prenizek in lestvica prehuda, ker je davek progresiven, pa imajo sedaj že najnižji sloji piačevati desetkrat toliki odstotek kakor pred preobratom.
Plačarina, ki je znašak. z dokladami vred po visokosti službenih prejemkov od 1% do 20% in še več, je s tekočim letom odpravljena. Plačevati jo bo samo še za leto 1921, ako komu še ni bila predpisana.
Poleg teh davkov smo dobili po preobratu še dvoje drugih, namreč invalidski davek in pa davek na poslovni promet.
Invalidski davek znaša približno 20% vseh državnih davkov, katere ima kak davčni zavezanec plačati. Ta davek je torej nekaka doklada na druge davke.
Davek na poslovni promet znaša 1 % od prometa. Računih ga je med režijske stroške; faktično ga mora trpeti seveda konzument, ker mora vsako b)ago veliko dražje plačevati. Prav bi bilo, ako bi se plačal ta davek samo pri izdelovanju blaga, to je samo pri prvi prodaji, ne pa tolikokrat, kolikorkrat se blago dalje proda, ker se pospešuje na ta način samo draginja.
Zakon o tem davku je tako samo začasen in smemo upati, da se bo še vedno kaj izpre-menilo.
Ako upoštevamo, da je Slovenija v industrijskem oziru zelo razvita dežela ter da je davčna morala pri nas še vedno večja nego v drugih pokrajinah naše države, ter da se pri nas davki redno in točno plačujejo, smemo si biti v svesti, da ne bo iz finančnih ozirov prav nikakih težkoč, ako postane Slovenija prej ali slej avtonomna pokrajina in na ta način kolikor toliko samostojni del naše države.
Jugoslovanski obrtnik.
Vcun našim naročnikom in prijateljem !
V očigled strašne draginje, ki nas vse, ki se prištevamo k delavnemu sloju občutno davi smo prisiljeni, da s 1. oktobrom, to je z začetkom zadnjega četrtletja zvišamo naročnino za borih 5 (pet dinarjev). Če pomislimo, kaj ta malenkostna svotica dandanes pomeni, se pač ne bo nihče obotavljal, da pošlje upravi „Murske Straže“, ki je postala Vam vsem dober prijatelj, svetovalec, skratka priljubljen list, kakor nam tolikokrat zatrjujete, ko pišete vanj — malenkostno svoto od 5 dinarjev. S prvo oktobersko številko razpošljemo vsem našim naročnikom položnice. Obenem se obračamo ponovno do vseh onih, ki so pomotoma zaostali bodisi s polletno, nekateri celo s celoletno naročnino, da nam isto vpošljejo i. s. za celo leto 20 din, za pol leta 7 dinarjev in 50 para in še višek za zadnjo četrtletje po 5 dinarjev skupaj dinarjev 12’50. Obenem se vabijo naši prijatelji, da pridobijo „Murski Straži“ še vsak po enega naročnika. Novi naročniki plačajo od 1. oktobra do konca leta, torej za zadnje četrtletje te 5 dinarjev. Če pomislimo, kaj si človek danes lahko kupi bodisi v trgovini ali pa v gostilni za pet dinarjev, pač ne bo nikdo pomišljal, da si naroči dober časopis za celo četrtletje. — V razprodaji stane ena številka odslej 50 para. — Povišanje naročnine je bilo nujno potrebno, kar so se neizmerno podražile
potrebščine, kakor papir in drugo. Tudi delavske plače so znatno zvišane in kar je glavno in najbolj žalostno dejstvo : „Murska Straža“ nima nobenega fonda, kakor razni drugi listi, ki bi sicer morali prenehati. „Mursko Stražo“ pa vzdržuje ljudstvo: kmet, delavec, uradnik, zato se ona obrača do ljudstva, da ji pod-pomore. Premožnejši naši somišljeniki grešijo neodpustljivo, ako ne prispevajo v naš tiskovni sklad. Prosimo tudi danes in trkamo na srca naših zvestih prijateljev: Darujte ob vsaki priložnosti kako malenkost za naš tiskovni sklad! Časopis brez denarja je isto kakor vojska brez orožja. Dajte, dajte četudi malo, saj date za dobro stvar, za ljudstvo, za prosveto, za boj proti izkoriščevalcem in škodljivcem našega ljudstva, za boj za ideale naše : Križ, plug in svobodo!	Uprava.
mbc—mmm——wamwuo
Tedenske novice
Vsem naročnikom smo z današnjo
številko priložili položnice in prosimo vse, da nam višek naročnine po 5 dinarjev nakažejo.
Kdorkoli pridobi v zadnjem četrtletju vsaj pet novih naročnikov dobi za božično darilo lep koledar. Na delo! Tekmujte!
Kako rešujejo našo valuto propada? Pred kratkim je bil imenovan bančni ravnatelj Plavšič iz Zagreba pomočnikom finančnega ministra Kumanudija z nalogo, da prične tudi on z „dviganjem“ naše valute, ki nima na zunaj skoro nikakršne vrednosti in ki stalno pada, na znotraj pa njeno ničvrednost vse ljudstvo občuti v strašni draginji. G. Plavšič je poznan kot dober bankir in gospodar, trdijo celo, da ima tudi resno voljo pomagati z vso energijo, da zadobi naš dinar tisto veljavo, ki mu na podlagi stanja našega narodnega premoženja tudi gre. Nastane pa seveda vprašanje, če mu bodo gospodje, ki so doslej umetno in z vsemi sredstvi ubijali naš denar na svetovnem trgu, to dviganje tudi omogočili? Kdor pozna te ljudi krog beograjske vlade, si je na jasnem. Iz dobro informiranih krogov se nam poroča, da je dal na razpolago finančni minister svojemu novemu pomočniku g. Plavšiču iz amerikanskega posojila 5 milijonov dolarjev, s katerimi bo organiziral nakup dinarja po evropskih borzah. Ne dvomimo, da bi rodilo to uspeh in dvig dinarja. Ali ta uspeh je zelo kratek in varljiv, ker ko trajal največ mesec dni, nakar bo naš dinar moral zo-
Arbogast Reiterer, O. T. — r.
Skrivnostni
glasovi iz drugega sveta.
(Dalje.)
Kerner poroča o pesniku Lenau-u: „Sedeli smo nekoč skupaj po jedi, on, jaz in moja žena, ko on med pogovorom naenkrat obmolkne. Ko ga pogledava, sedi bled kot stena na svojem stolu. V sosednji sobi pa, ki v njej ni bilo žive duše, začnejo steklenice in tase, ki so stale tam na mizi, naenkrat žvenketati, kakor bi kdo udarjal ob mizo. Mi zakličemo: ,Šment! Kaj pa je to?' Tedaj se zdrzne ter se zbudi kakor iz ma-gnetičnega spanja. Ko smo mu pripovedovali o glasovih v drugi sobi, je rekel: ,To se mi je često zgodilo. Moja duša je takrat kakor izven mene.' “
Te vrste telepatija se pri mesečnih često pojavlja poleg daljnovidenja. Državni svetnik Aksakow pripoveduje: „Žena profesorja de Morgana je imela mesečno deklico, ki ji je naročila, naj se prestavi v neko oddaljeno hišo. Deklica je izjavila, da je tam in da je udarila na vrata, kar so potrdile tudi poizvedbe. — Zamorec Levis je magnetiziral tuje dekle pri javni predstavi ter ji ukazal, naj se prestavi v svoje stanovanje. Rekla je, da se pravkar dve osebi v kuhinji pe-
pet rapidno pasti, zato ker tiči v samemu nakupu dinarja na tujih borzah samo tre-noten uspeh, ki je brez vsake trajne vrednosti. Beograjska vlada ni storila še ničesar resnega in stvarnega za zboljšanje naše valute in izdaja naredbe, ki so bolj podobne šolskim nalogam prvošolca, naredbe, katerim se smejejo vsi finančniki v Evropi. Vzrok slabe valute in njenega vednega padanja je iskati predvsem doma. Kako bo nakupil g. Plavšič naš dinar, n. pr. v Cürihu, kjer ga sploh nimajo. Še več, po ciiriških bankah vidiš napis v vseh mogočih jezikih „Dinarja ne sprejmemo“ in celo „Svarimo pred nakupom dinarja!" In vendar gredo vlaki živil, jajc, mesa in lesa v Švico, na Francosko, Nemčijo, Nemško Avstrijo itd. Zakaj torej pada naš dinar na borzi? Zato, ker ni po njem nikakršnega povpraševanja, ker prodajajo naši eksporterji vse svoje blago samo v tuji, to je takozvani „dobri valuti“. Ako pa bi vsi naši eksporterji živil in lesa in vseh onih predmetov, ki jih danes izvažamo iz države, zahtevali od svojih odjemalcev v Italiji, Švici. itd. kot plačilo za prodano blago svoj domači denar, ki ga tujina danes nima, nastalo bi povpraševanje po našem dinarju na svetovnem trgu in pričelo bi se ono zdravo dviganje naše valute, ki bi polagoma privedlo z vso sigurnostjo do stabilizacije valute.
„Slovenski obmejni koledar" bo naslov knjigi, ki je namenjena zgolj obmejnim Slovencem. Kdorkoli ima kaj prispevkov leposlovne ali splošnogospodarske vsebine, tudi splošno poučne spise, naj iste še pred 1. oktobrom pošlje na uredništvo „Murske Straže“ Gornja Radgona. Tvrdke in druge gg. inserente opozarjamo na izredno priložnost uspešne reklame, ker bo koledar natisnjen v nekaj tisoč izvodih. Ponudbe pošiljati istotje, kjer se tudi dobijo vsa potrebna pojasnila. — Opozarjamo na to, da bo „Slovenski obmejni koledar“ naročnikom „Murske Straže“ za polovično ceno na razpolago.
Kruto, a pravično in zasluženo norčevanje. Marib. „Straža“ prinaša o dr. Kukovcu sledeče: RAZPIS. V gnječi, ki je nastala, ko so zagrebški kongresisti naklestili Pribičevce ter Žerjavovce, je g. dr. Kukovec izgubil svojo že precej ob-rabljevo politično orijentacijo. Ker se mu je zlomila tudi njegova berglja „napredne koncentracije“ in je znatno prismojena, po požaru v demokratski stranki, tudi njegova lasulja „depolitizacije mariborske oblasti“, je revež popolnoma obupan. Zato se pošteni najditelji naprošajo, da vrnejo dr. Kukovcu izgubljeno politično orijentacijo proti primerni nagradi. Usmi-
čata z domačimi opravili. Na povelje, da se jih naj dotakne, je izjavila, da je to storila. Tedaj se je jih podala deputacija v hišo in tam je izjavila ena od obeh oseb, da se je dotaknil nek düh.“ Ime poročevalca je pač zanesljiva priča za resničnost tega, kar pripoveduje.
Župnik Renaud (Renò) poroča: „V Bernu je bival nek Daniel Riffer, ki je imel sušico. Obiskal sem ga dva- do trikrat na teden. Nekoč par dni nisem mogel k njemu; tedaj me zbudi neki glas, kakor njegov, ter me poziva, naj grem k njemu. Vstanem, napravim luč, toda ker se mi je zdelo smešno, da bi opolnoči obiskoval žup-ljane, se zopet vležem. Eno uro pozneje se stvar ponovi; zopet zaspim. Ob dveh slišim isti glas, >a nujno. Vstanem in grem k bolniku. Ko potkam lahno na njegova vrata, zakliče: ,Le pridite )rž. Vas kličem že dve uril' Njegov strežnik ga e zapustil. Gladoval in žejal je strašno ... Moj 3og, tvoja pričevanja so čudovita!“
Često se govori o dvojičnikih. Če predpostavljamo njih istinitost, bi imel opraviti s telepati, ki se ne udejstvujejo samo v daljavi, ampak postajajo tudi vidni v daljavi. Dvojičnike imenujemo stvari in osebe, ki jih vidimo ali zaznavamo, pa niso v resnici v istem času na istem prostoru, kjer jih zaznavamo. Beßmer pravi k temu: „V eni točki ima stari Horst prav. Dejstva takozvanega „dvojnega obraza“ so pač tu, in nič ne pomaga, če si pred njimi „obrtna“
ljenim srcem pa se polaga na dušo, naj zbirajo doneske za nabavo „napredne koncentracije“ in „depolitizacije mariborske oblasti“, če se jo bo moglo sploh kje dobiti.
Slika Nj. Vel. kralja in kraljice v
krasni izdelavi, v večbarvnem tisku, oba na eni sliki se dobi v tiskarni Panonija v Gornji Radgoni po ceni 12 din. Segajte po lepem spominu!
Oporoka kralja Petra. V soboto,
9.	t. m. pop. so na sodišču v Beogradu otvorili oporoko kralja Petra. Aktu otvoritve testamenta so poleg sodnika Miloša Jovičiča in zapisnikarja Isakoviča prisostvovali zastopnik ministrskega predsednika Kosta Timotijevič, pravosodni minister dr. Laza Markovič in državni svetnik Ilija Djukanovič. Testament se glasi:
„Moja volja!
Začela se je vojna med Avstro-Ogrsko in našo domovino. Ker ne vem, kaj se mi lahko dogodi, določam o svojem imetju to-le: Imam gotovino, vrednostne papirje in nepremičnine. Vso gotovino in vse vrednostne papirje zapuščam kot dedščino v treh enakih delih mojima sinovoma kraljeviču Gjorgju, prestolonasledniku Aleksandru in hčeri princezinji Jeleni. Moje posestvo v Beogradu, Krunska ulica br. 9. zapuščam svojemu sinu prestolonasledniku Aleksandru s tem, da ga vsi moji otroci lahko vživajo. Svojo ustanovo „Cerkev na Oplencu pri Topolu“ in posestvo okrog nje zapuščam v vživanje moji deci z določbo, da imajo vsi otroci pravico, da bodo pokopani v oplenski cerkvi. Bolnico v Topoli zapuščam državi.
V Kragujevcu, 8. avgusta 1914.
Peter I.“
Temu testamentu je priložen listič, na katerem je kralj Peter odredil, da se naj njegovemu slugi Zdravku izplača za zvesto službovanje darilo 5000 dinarjev.
Temu testamentu je kralj Peter neposredno, ko se je Potiorekova vojska že bližala Kragujevcu in se je kralj odločil, da se sam v strelskih jarkih udeleži usode-polne borbe, pridejal še ta-Ie dodatek: „Želim in zapuščam svoji deci kot svetinjo, da v vsem svojem življenju žive v slogi in v bratski ljubezni. Peter I.“ V kuverti, v kateri je bil kraljev testament, se je nahajalo zapečateno pismo, naslovljeno na prestolonaslednika sedanjega kralja Aleksandra.
Zapuščina kralja Petra. Te dni so začeli popisovati zapuščino blagopo-kojnega kralja Petra. Koliko znaša vrednost vrednostnih papirjev, se ni moglo
znanost zatisne ušesa in očesa. Ne da se kratko-malo trditi, da je vse, kar so o tem poročali v prejšnjih in novejših časih, sama prevara, goljufija in prazna vera.“
Če bi dvojičništvo hoteli razložiti s spiri-tistično-znanstvenimi izrazi, bi rekli, da je raz-telesenje živega človeka. Zemski del našega bitja zapade v nekako brezzavestno stanje ali vsaj v zunanjo otopelost. Po tem, kako je ta brezza-vestnost, preide duševno bitje v dvojičnika, često pomanjkljivo, često zelo izrazito. Na ta predmet pridemo pozneje še enkrat.
Državni svetnik Aksakov pripoveduje o zanimiven slučaju dvojičništva. V nekem livland-skem zavodu je bila nastavljena zelo spoštovana francoska gospodična za učiteljico francoskega jezika. Ruska šolska oblast jo je morala odpustiti. Gojenke so iz strahu pred njeno dvojič-niško sposobnostjo trumoma zapuščale šolo. Zdaj tu, zdaj tam so jo videli kot drugo osebo: stala je pred tablo, a istočasno so jo otroci videli med klopmi; stala je na vrtu pri kakem grmu, da so jo vsi videli, pa naenkrat je sedela hkrati pri dekletih v učni sobi ob nadzorovalnem pultu, tako da so se je nekatera pogumna dekleta poskušala dotakniti, a so kakor po mehki oviri prijemale le naslonjalo.
točno dognati, ker se ti papirji nahajajo v shrambi pri raznih zavodih. Samo v neki pariški banki se nahaja 500.000 francoskih frankov. Sodi se, da bo znašala vsa imovina, ki se ima razdeliti med dediče, v celem okrog 20 milijonov.
Proslava 60-letnice Slomškove smrti. Po odredbi oddelka za prosveto in vere je višji šolski svet zaukazal, da se ima 24. septembra letos proslaviti po vseh šolah v Sloveniji 60-letnica smrti vladike Antona Martina Slomšeka s predavanji in petjem.
Konec Novačanove „Republike".
Radičev „Slobodni dom“ javlja v svoji štev. od 10. t. m., da Novačanov list „Republika“ ne more več pod tem imenom izhajati kot priloga „Slobodnega doma“ zaradi previsoke poštnine. Pač pa „Slobodni dom“ prinaša pod svojo firmo razne Novačanove slovensko-hrvatske kolobocije.
Naredba o praznikih. Vojni minister je odredil, da veljajo v armadi ti-le prazniki: Za pravoslavne in grške katolike: Sveti Sava, Božič, Velika noč, Duhovo po dva dni in dan slave* za rimske katolike in ostale, ki se ravnajo po novem koledarju: Velika noč, Božič, binkošti po dva dni. Vsi Sveti in Vnebohod. Za muslimane: turbanski barjam in ramazanski bajram po tri dni in mevlut.
Podaljšanje obrtne razstave v Mariboru. Vsled škode, katero je razstava trpela po dežju, ker se zunanji obiskovalci radi tega niso mogli udeležiti razstave, je razstavni odbor sklenil razstavo podaljšati do 24. t. m. Tako bo tudi omogočeno šolam posetiti razstavo proti izdatno znižani vstopnini.
Površina naše države. Po sedanjih mejah merijo glasom uradne statistike posamezne pokrajine naše države : Severna Srbija 49.850 km2, Južna Srbija 43.555, Črna gora 9668, Bosna in Hercegovina 51.199, Dalmacija 12.727; Hrvatska in Slavonija 42.534; otok Krk in Medjimurje 1169; Slovenija s Prekmurjem 16.243, Bačka 8712, Baranja 1214 in Banat 9776. Skupaj torej 238.649 km2.
Povišana izvozna carina. Ministrski svet je sklenil: Izvozna carina iz izvozne tarife, objavljene v „Službenih Novinah“ z dne 17. julija t. I. se poviša na sledeče iznose v dinarski ali dinarsko kronskih novčanicah za 100 kg: 1. za pšenico na 50 dinarjev; 2. za ječmen na 20 dinarjev; 3. za opijum na 800 dinarjev;
4.	za mast a) svinjsko na 300 dinarjev, b) gosjo na 400 dinarjev; 5. za jajca na 300 dinarjev; 6. za oljnate plodove in semena na 300 dinarjev; za sledeče predmete se določa izvozna carina v sledečih iznosih: 1. za slive: a) sveže 10 dinarjev; b) posušene in vložene 6 dinarjev; 2. gris in pšenična moka 20 dinarjev; 3. jedilna olja 200 dinarjev; 4. čebelni med, precejen in v satju 100 dinarjev; 5. živalsko perje 200 dinarjev;
6.	pernata živina, živa in zaklana 150 dinarjev. — Te spremembe in dopolnila so v veljavi od dne 1. avgusta 1922 dalje.
Republikanska stranka, katero je iz odcep-kov raznih strank skrpucal znani bivši centralist Dr. A. Novačan izdaja kot prilogo Radičevemu „Slobodnemu Domu“, ki izhaja v Zagrebu svoje glasilo „Republika“, ki je precej milo rečeno demagoško vezanje otrobov. Užaljene potence preveč ambicijoznih, a poleg tega skrajno sebičnih demagogov so ustanovile stranko, ki je lestvica, po kateri misli par „zapostavljenih“ osebnosti splezati navzgor, in je vse drugo prej, samo čista republikanska stranka ne. Ako so pri vladi pametni, naj dado po preskušenem receptu nad Etb. Kristanom tudi Dr. Novačanu kako mastno plačano ravnateljsko mesto, Radiču pa mesto poslanika napr. v Rimu in republikanske stranke ne bo več!
Sirote vojaških gažistov — preskrba. Po še veljavnem avstrijskem preskrbninskem zakonu imajo sirote po voj. gažistih (častnikih, voj. uradnikih, gažistih brez čina) pravico do vzgojevalnine do izpolnjenega 24. leta starosti ali do prejšnje preskrbe. Kot preskrbljene je smatrati sirote, ki nastopijo javno ali privatno službo s plačo, mezdo, adjutom ali dnevnino, ki vstopijo v vojsko, vojaški ali javni civilni ?avod z brezplačno oskrbo, v semenišče ali samostan, ki se omožijo itd. — Nakazujoča oblast je dognala, da mnoge stranke niso prijavile takih izprememb. Zato odreja pokrajinska uprava, da imajo vposlati vse vdove vojaških gažistov, ki prejemajo za svoje otroke vzgojevalnino (enako varuhi za obojestranske sirote po gažistih) najkasneje do 20. septembra 1922 „Računskemu
oddelku delegacije ministrstva financ (vojaške mirovine) v Ljubljani“ kratko nekolekovano prijavo s sledečimi podatki: 1. Imena in rojstni datumi otrok; 2. s čem se peča sirota (poklic) in od kdaj; 3. dohodki iz tega poklica; 4. kje biva in v čegavi oskrbi je sirota; 5. knjižni izpisek glasom zadnje ček. nakaznice. — Podatki naj bodo točni in strogo zanesljivi, ker bo izvršena kontrola. Strankam, ki te prijave ne bi vposlale, ev. ukinilo izplačevanje vzgojevalnine za sirote, stare več nego 16 let.
Denarni zavodi Slovenije. Pred vojno je imela Slovenija 3 banke, danes jih ima 9. Pri tem pa niso vštete razne podružnice tujih bank, ki jih je vse polno. Slovenija ima dalje 15 mestnih hranilnic, 77 posojilnic, 334 rajfajzenskih blagajn in približno 50 podružnic raznih tujih bank. 7 največjih bank Slovenije ima po vsej državi podružnice, v vsem okoli 40. Delniški kapital 7 velebank je znašal koncem I. 1922 269, rezervni fondi pa 122*25 milijonov kron. Hranilne vloge so znašale 3885*5 milijonov kron. Čisti dobiček bank je znašal nad 50 milijonov kron in so se izplačevale delničarjem 10 odstotne dividende. Slovenske velebanke so, udeležene pri 73 industrijskih in trgovskih podjetjih. Podlaga za širokopotezno banko-kratijo je torej storjena. Naloga kmetijskih in delavskih zadrug je ta s svojo organizacijo onemogočijo izrastke kapitalizma.
Cene zlatemu in srebrnemu denarju v Nemčiji. Nemška državna banka plačuje od 28. avg. do 3. septembra za zlatnik 20 mark 5000 mark v papirju. — Za srebrn denar plačuje 120kratno vsoto v papirju.
„Goriška Matica“. Pod tem naslovom so si ustanovili naši rojaki v Julijski Krajini književno podjetje pod naslovom „Goriška Matica“, ki za nizko ceno izdaja vsako leto svojim članom razne knjige beletristične vsebine in pa koledar za prihodnje leto. Za leto 1923 izidejo sledeče knjige: 1. Koledar, 2. Zabavna knjižnica. 3. Sirahova knjiga. Koledar se odlikuje po bogati vsebini ter prinaša raznovrstne slike naših krajev in iz delovanja in življenja naših rojakov v zasedenem ozemlju. Poleg te bogate vsebine ima še posebno prilogo zemljevid cele Julijske Krajine. Zabavno knjižnico je priredil ugledni naš pesnik Alojzij Gradnik in je v njej priobčil prevode naj lepših hrvatskih povesti Senoe in drugih pisateljev. Sira-hovo knjigo pa je uredil dr. Pavlica. Za Jugoslavijo stane to izdanje 20 Din in ga je naročati z dopisnico pri uredništvu „Murske Straže“ v Gornji Radgoni. Knjige dospejo v Ljubljano meseca novembra ter se bodo takoj potem razpošiljale. Prosimo rojake v svobodni domovini, da podpirajo to podjetje naših bratov v zasedenem ozemlju ter obilno naročajo publikacije „Goriške Matice“.
Madžari zahtevajo revizijo meje v Prekmurju. (Naša vlada vstraja na status quo.) Kako znano, vodi madžarski minister za zunanje posle grof Banffy ostro agitacijo v Ženevi za dosego revizije mirovne pogodbe, oziroma korekture meje vprid Madžarski. Jugoslovanski zunanji minister dr. Ninčič je zahteval od vlade hitrih navodil povodom predlogov grofa Banffyja, ki je zahteval revizijo meje v Prekmurju in predlagal, naj se na ta način Madžarski odstopljeno ozemlje Madžarski kompenzira z nekaterimi krajipri Subotici vprid naši državi. Madžari namreč zahtevajo, naj se ta zadeva reši z arbitražo društva narodov. Naša vlada ni mogla na včerajšnji seji ministrskega sveta rešiti tega vprašanja. Edino, kar je moglo sporbčiti ministru zunanjih poslov dr. Ninčiču, je, da se naša država drži strogo določb trianonske pogodbe in teritorialnega statusa quo.
Dolnja Lendava z okolico. Madžari bi radi imeli od našega Prekmurja nazaj Dolnjo Lendavo s 3000 prebivelci ter 20 obmejnih vasi, izmed katerih je 7 popolnoma slovenskih. V celem je v tem delu 17.000 prebivalcev, približno polovica Madžarov, polovica Slovencev. Trianonska pogodba jih je prisodila nam. — Madžari sedaj mešetarijo pri Angležih, da bi jim spravili nazaj ta del, kakor so jim spravili Italijani Oedenburg ter odtrgali od Nemške Avstrije nazaj. Upamo, da naša diplomacija ne bo tako slaba, da bi dala kršiti trianonsko pogodbo.
Del Prekmurja ne pripade Madžarski. Zahteva zunanjega ministra Banffyja, da se priklopi Madžarski 20 prekmurskih občin, je bila odklonjena, ker nima nikake podlage. To zahtevo je podpiral pri Zvezi narodov samo zastopnik Angleške, medtem ko so zastopniki Francoske, Belgije in Japonske zavzeli nasprotno stališče.
Dopisi.
•■■■■•«■■■■■■■■■•■■■■M
Gornja Radgona. (Zahvala!) Podpisani čuti prijetno dolžnost, da se tem potom v imenu pripravljalnega odbora za sprejem srbskih kmetov najiskreneje zahvaljuje vsem darovalcem in nabiralcem pijače, kruha, sadja in drugih jestvin, cenjenim damam za okusno pripravljeni prigrizek, uredniku „M. Straže“ za toplo pisane članke in vzneseno posvetitev, okraše-valcem kolodvora, godbi tukajšnjega prostovoljnega gasilnega društva, šolski mladini za ljubke pesmi, zavednemu občinstvu za mnogobrojno udeležbo, navdušeno pozdravljanje, skratka vsem onim, ki so s svojim sodelovanjem pripomogli, da je bil sprejem naših srbskih bratov tako ganljiv, prisrčen in domač. Zavest, da so mili nam bratje Srbi odnesli od našega obmejnega in prijaznega trga daleč dol na jug naše srčne domovine najlepše utise in spomine, Vam bodi v zahvalo in ponos! K. Mavrič.
Gornja Radgona. Cene mesa. Na številne pritožbe iz občinstva stavljamo javnosti v razpravo sledeči predmet in da prav nikogar ne razžalimo ne producenta in ne konzumenta prosimo: Da nam eden ali drugi v posebnem članku napiše o vzroku draginje mesa: Zakaj stane v Ljubljani kilogram mesa 36—40 K, v Celju do 40 K, enako v Mariboru, nekaj več v Ljutomeru, v Gornji Radgoni pa 56—60 K? Kje je vzrok? Pri Srbih? Pri Nemcih? Pri špekulantih in verižnikih? Pri državnih in privatnih nastavljencih ?	Kje ? ? ? !
Ljutomer. (Glas iz občinstva !) Šolske počitnice so končane; otroci se pripravljajo za višji razred, deklice so prejšnje leto tekmovale s svojim ročnim delom, da so zamogle pokazati, kaj so se naučile lepega v šoli, ter jih položile vsem v pogled — a ne pri nas v Ljutomeru, — ampak povsod drugod. Pri nas deklice nimajo sploh nobenega pojma o ročnem delu. Ne razumemo, kaj jih je učiteljica ročnih del učila celo leto. Prosimo torej g. ravnatelje obeh tukajšnih šol, da naj tudi ta predmet malo nadzorujejo, da se bodo naši otroci kaj naučili, da ne bodo naše deklice z učiteljico vred pri ročnem delu dremale, da bodo zamogle koncem leta javno pokazati, kaj so se naučile. Pričakujemo ob zaključku šolskega leta razstavo ženskih ročnih del.
Več prizadetih mater.
Stavenski vrh. Na blagoslavljanju križa pri g. M. Kaučič se je nabralo za dijaško večerjo 600 K. Požrtvovalnim darovalcem prisrčni Bog plačaj!
Opekarne Križevci, Boreči. V sporni zadevi delavskih mezd pride v prihodnji številki natančno, dejanskemu stanju stvari odgovarjajoče poročilo in prosimo vse aktivno in pasivno prizadete, da ne podtikajo uredništvu kakih postranskih, sebičnih namenov. Naš namen ni nikdar bil, očrniti delodajalca pred delojemalcem ali pa narobe, ampak ščititi pravico pred krivico. Zato še enkrat vsem prizadetim: Potrpite. Izkušnja je namreč urednika v toliko izučila, da mora vsak dopis in najsi ga pošlje kakoršnakoli osebnost — obrniti stokrat, predno ga priobči.	Uredn.
Razne vesti.
Najstarejši ljudje v naši državi.
Najstarejši človek v naši državi je 125-letni Ilija Tošević iz Negro va v bregal-niškem okraju ob srbsko-bolgarski meji. Rojen je bil leta 1797., sedem let pred prvo srbsko vstajo. Interesantno je, da je v bregalniškem okraju še par stoletnih starčkov. Zmernost v jedi in pijači in tamkajšnji planinski zrak mnogo pripomorejo k visoki starosti. Za Ilijo Toševičem pride po starosti na vrsto Milisav Bogatinovič
OBRTNA BANKA, podružn[ca v LJUTOMERU
Inter, telefon St. 2
izvršuje vse bančne transakcije najkulantnejše RaCun eek*urada gt-12,720
iz Pavletinca na Ovčjem polju, ki ima 110 let, nato Spasoje Karakašević in Petar Petrovič, 105 let, Nako Stančevič 103 leta, in Arzo Zdravkovič 100 let.
Vstaja na Volgi. Iz Moskve se poroča o trdovratnih bojih sovjetske vojske z ustaši okrog Nižjega Novgoroda. Vstašom poveljuje bivši rdeči častnik Petrov. Vstaško gibanje se širi od Urala, z Perneske in Vjatske gubernije na srednji tok Volge. (Gubernije Nižji Novgorodska, Kostromska, Kazanska). Vsled ustaje so začeli trgovci naglo zapuščati Nižji Novgorod. Trocki je sklical izvanredno sejo revolucijskega vojaškega sveta. Izbrani oddelki moskovske posadke so bile poslane na Volgo proti Nižjem Novgorodu.
Koliko je svet dolžan Zjedinjenim Državam? Dvajset držav celega sveta je dolžnih Zjedinjenim Državam sledečo svoto:
Angleška :	4,746.862.000	dol.
Francoska:	3,770,906.000	dol.
Italija :	1,891.514.000	dol.
Belgija :	428.515.0000	dol.
Rusija:	227.701.000	dol.
Poljska :	148.594.000	dol.
Čehoslovaška:	103.824.000	dol.
Srbija :	57.872.000	dol.
Rumunija :	41.089.000	dol.
Avstrija:	26.220.000	dol.
Estonska :	15.694.000	dol.
Grčija :	15.275.000	dol.
Armenija :	13.127.000	dol.
Finska :	9.000.000	dol.
Kuba :	8.147.000	dol.
Sotra :	5.582.000	dol.
Litvanija :	5.479.000	dol.
Ogrska :	1.837.000	dol.
Nikaragua:	170.000	dol.
Liberija:	28.000	dol.
skupaj :	11,517.600.000	dol.
Obresti od tega dolga iznašajo : 1 milijarda 495.963.000 dolarjev.
Gospodarstvo
Vinska razstava. Od gotove strani se čuje glasove proti vinski razstavi, češ da so cene za vinske vzorce, kakor tudi za vino, ki se toči v točilnici vinarskega in sadjarskega odseka, pretirane. Naprošeni smo p. n. občinstvu sporočiti, da so cene vzorcem za navadna in boljša namizna vina iste, kakor v gostilnah (vzorci se prodajajo po 4 K, ozir. 5 K kozarec = 7/io litra, kar odgovarja 40 K, odnosno 50 K za liter. V točilnici se pa toči imenitno namizno vino po 48 K liter. V steklenicah pa se dobi vino že od 30 K Vjo buteljka naprej. — Da so vzorci od boljših vrst vina in razne vinske špecijalitete, kakor se jih prodaja v steklenicah in toči tudi v točilnici in kakršnih sploh ni nikjer dobiti, primeroma dražje, je neizogibno, ker mora odsek, ki ni dobil v to svrho od nobene strani kake podpore, z izkupičkom za prodane vzorce, buteljke in v točilnici iztočeno vino, kriti ogromne razstavljalne stroške, ki bodo znašali za buteljko razstavljenega vina najmanji.50 K in za vsak liter v točilnici iztočenega vina pa okoli 60 K. — Iz navedenega je razvidno, da očitek pretiravanja cen ni na mestu in priporočamo prireditev, ki je Mariboru kot središču slovenskega vinarstva v čast in ponos, s pridnim obiskom podpirati.
Vinska razstava v Mariboru.
Največjo atrakcijo na mariborski pokrajinski razstavi (od 8.—17. septembra 1922) tvori vinski paviljon vin. in sadjarskega odseka slov. kmet. družbe v Mariboru. Tukaj je razstavljeno od 80 producentov, vin. zadrug in vinskih trgovcev blizu 200 raznih vin iz vseh okolišev mariborske pokrajine (bivše Sp. Štajerske.) Na podlagi razstavnega kataloga se lahko vsak poišče vrste vin, za katere se posebno zanima.
Razstava je najbogatejša zbirka vin, ki jih je Slovenija do sedaj sploh videla in nobeden strokovnjak, ozir. vinski j trgovec ne bi smel
zamuditi prilike obiskati jo, ker nudi toliko zanimivega in interesantnega materijala, kakor ga še sploh ni bilo nikjer nakupičenega.
Vsa vina so se pred otvoritvijo razstave komisijonelno preskusila in ocenila. Preskušnja se je vršila po vinarskih okoliših. Vsa vina so se razvrstila po kakovosti in dejanski vrednosti v pet kategorij, in sicer:
1. V navadna namizna vina; 2. v boljša namizna vina; 3. lažja za buteljke sposobna vina ; 4. boljša buteljska vina in 5. vinske špecijalitete.
V prvo kategorijo se je uvrstilo 12o/0, v drugo tudi 12%, v tretjo 18 %» v četrto 25% in v peto 33% vseh razstavnih vin. Med špecijalitete spadajo pod razstavno številko 3, 4, 6, 8 in 9 razstavljena vina Clotar Bouvierja v Gornji Radgoni; nadalje 18 in 19 vin. zadruge „Ljutomerčan“ pri Sv. Bolfenku; 25 Antona Puklaca v Mariboru; 33 Gjuro Valjaka v Mariboru; 42 in 42 Franca Zemljiča v Mariboru; 44, 45, 46, 47, 49, 50, 51 in 52 Frica Zemljiča v Ljutomeru; 62 Gašpara Gaubeta v Špičniku; 67 Uprave Jareninski dvor; 80 Ignaca Supaniča v Vajgnu; 90 in 91 Miška Brenčič v Spuhlji: 98, 99, 100, 101, 102 in 103 Franca Osterber-gerja v Ptuju; 104, 106 in 108 Uprave posestev štaj. hranilnice v Podlehniku; 114 „Vinaria“ d.d. v Ptuju; 119 Antona Lipovšeka v Šmarjeti o. P.; 120 J. R. Pfrimerja v Mariboru; 130 Srečka Robiča v Limbušu; 148 Antonije Jagodič v Šmarju p. Jelš.; 149, 150 in 151 Vinarskega nadzorništva v Mariboru; 161 Jakoba Zadravca v Središču; 162 Otmara Dirmayerja v Ormožu; 166 Roberta Košara pri Sv. Bolfenku; 174 graščine Vel. Nedelja; 176 in 177 Adolfa Stamen v Ormožu; 195, 196 in 197 Franca Miheliča v Zavrču.
Preskušnje vin posameznih kategorij ter določitev najboljših vrst v posamezni kategoriji še niso dovršene in se naknadno objavijo.
Kakor se je že poročalo, so se pri komi-sijonelni preskušnji in oceni vin na vinski razstavi mariborske pokrajinske razstave od 8. do 17. sept. t. 1. vsa vina razvrstila v pet kategorij in sicer 1. v navadna namizna vina; 2. v boljša namizna vina ; 3. v lažja, za buteljke sposobna vina; 4. v boljša buteljska vina in 5. v vinske specijalitete.
Preskušnje vin posameznih kategorij so imele sledeči rezultat: Pri vinih prve kategorije (navadna namizna vina) se je spoznalo najboljšim; številke 37, Jakoba Zabavnika, Jastrebci; 38, Cirila Zabavnika, Vodranci: 56, dekana Josipa Čižeka, Jarenina; 70 tizabete Ledinek, Polički vrh; 82, Ignaca Supanič, Vajgen; 180, Ivana Krena, Plavč; ’ 191, Kletarske zadruge v Mariboru; 146, Josipa Holmanh, Rogatec; 157, Matija Sovinca, Mala Pristava. Pri vinih druge kategorije (boljša namizna vina) bila so najboljša: št. 28 tvrdke Pugel & Rossmann, Maribor; 39 Filipa Pokrivača, Jastrebci; 61 Gašpara Gaubeta, Špičnik; 71 Josipa Majer, Plavč 125 Karola Šcherbaum, Maribor; 142 Florjana Gaj-šeka, Loka; 152 Vinar, nadzorništva v Mariboru; 172 Velikonedeljske graščine in 187 in 188 Kletarske zadruge v Mariboru. Pri vinih tretje kategorije (lažja, za buteljske .sposobna vina) so se spoznala najboljšim: št. 1 Clotara Bouvier, Gornja Radgona; 23 Lovro Peto-varja, Ivanjkovci; 27 tvrdke Pugel & Rossmann; 32 Gjure Valjaka, Maribor; 40 Franca Zemljiča, Maribor; 53 Frica Zemljiča, Ljutomer; 55 dekana Čižeka; 63 in 65 Gašperja Gaubeta; 66 Uprave Jareninski dvor; 89 Janeza Vengera, Jarenina; 112 Gjure Valjaka; 116 „Vinarije“ d. d. Ptuj; 124 Alojzija Schickera, Šmarjeta; 126 in 159 Vin. nadzorn. v Mariboru; 140 Florjana Gajšeka; 144 Ivana Gajšeka, Šmarje p. Jelš. 147 Antonija Jagodič, Šmarje p. J.; 178 Adolfa Stamena, Ormož in 183 Vinkota Stoklasa, Sv. Andraž v H. Pri vinih četrte kategorije (boljša buteljska vina) so bila najboljša: L§ 'o 20 Zadruge „Ljutomerčan“ pri Sv. Bolfenku; 34 Gjure Valjaka; 41 Franca Zemljiča; 60 Ivana Drozga, Ranca; 72 Josipa Majer, Plavč; 78 Alojzija Šupaniča, Vajgen; 85 Ivana Šerbinek, Vertiče; 87 Josipa Šerbinek, Plavč; 92 Mihe Brenčiča, Spuhlja; 105 in 107 štaj. hranilnice, upr. v Podlehniku;
115 „Vinarije“ v Ptuju; 123 Alojzija Schicker; 128 in 160 Vin. nadzor, v Mariboru; 129 Upr. Racerdvor; 132 in 133 Karola Scherbaum; 134 El’ze Artens, Šmarje pri Jelš.; 139 Florjana Gajšeka; 167 Roberta Košarja, Sv. Bolfenk; 168 Jožka Breznik, Kog; 171 Velikonedeljske graščine; 186 Klet. zadruge v Mariboru; 194 Franca Miheliča, Zavrče; in 29 Rudolfa Potre, Ormož. V peto kategorijo (vinske specijalitete) spadajo, razven že objavljenih razstavljenih vin še št. 22 Lovro Petovarja in 151 Vin. nadzorništva v Mariboru.	Vin. ravnatelj Puklavec.
Pravo originalno
Erenyi
„DIANA“
francosko vinsko žganje
je najboljše hišno zdravilo, neobhodno potrebno v vsahl hiši.
DnnaHIia CD* Kot kosmetlčno rUlOUIju un. sredstvo za nego las, kot ustna voda, kot sredstvo za drgnjenje proti revmatizmu, kot zobne kapljice itd. Itd.
Navodilo za porabo Je priloženo vsahl stehlenlci.
Mala steklenica......Din	6
Srednja „............Din	16
Velika ..............Din	32
Dobiva se povsod
Varujte se cenBjšlh ničvrednih ponaredb !
Glavno zastopstvu za celo Jugoslavijo:
jugopharmacija d. d. Diana oddelek Zagreb. Prilaz 12.
Preprodajalci dobijo velik popust.
Zahtevajte ceniki
(Oblastveno zavarovano!)
eno, slamo, drva, premog, žito, krompir, sadje L"„dpr“«T.dfne",prpodll]kl Andrej flset
Maribor, Aleksandrova cesta 57. - Telefon št. 88
Nove sode
proda
Damiš, Sv. Lenart Slov. gor.
ßsAjJa äÄ zelo dobro ohranjen gla-r 9 wClO	sovir. Cena 10.000 Din..
Poizve se v uprav. „M. Straže“ v Gornji Radgoni.
DIVJAČINO fazane, jerebice
domačo perutnino, jajca, pšenico, repno semen,'kumno, lipovo cvetje, orehe, krompir, suhe gobe, namizna jabolka in sadjevec kupuje vedno po najvišjih dnevnih cenah
Alois Štiblar, Bnčečouci, pusta »im. Krasno posestvo
v trgu Središče, z lepim sadonosnikom, obsega 17 oralov, z živim in mrtvim inventarjem ob državni cesti se radi družinskih razmer
po ceni proda.
Poizvedbe v gostilni Žnidarič v Središču.
Svarilo!
Podpisana poživljam sve svoje prijateljice in prijatelje v njih lastno korist, da že enkrat nehajte z različnim lažnjivim ogovarjanjem, posebno one, katere enake stvari nič ne brigajo drugače sem primorana sodnim potom nastopiti. Tisti pa, ki je začel prvi jezik brusiti, in dal drugim povod, naj se briga za svojo službo, postene ljudi pa naj pusti pri miru! Pomislite pa vsi, ki me obrekujete, da imate sami največ masla na glavi, — zato ne hodite na solnce.
Jožefa Jurkovič, šivilja, Radinci.
Ali seid poravnal naročnino?
Hranilnica in Posojiinica v Radincih
deluje z uspehom ob meli!