za mladino. Urejuje in izdaja ANTON KOSI I. ZVEZEK, V Središču ob Dravi, 1926, V zalogi izdajateljevi. '^escEgsgiacn^c m Rodo- in mladinoljubom slovenskim ! u-ii.—- Leta 1891 je podpisanec začel izdajati mladinski zbornik »Zabavna knjižnica za slovensko mladino«. Do leta 1910 je izšlo 14 zvezkov. To mladinsko knjižnico je slov. mladina povsod z veseljem sprejela, kajti prinašala je mladim ljudem dokaj prjmffaega beriva v daljših in krajših, pesniških M fjmzaičnih sestavkih, kakor povestice, narodne pravljice, pripovedke, legende, izreke, pa-metnice, poučne črtice itd., torej gradiva, ki ne zanima samo mladine, ampak je tudi za odraslo preprosto ljudstvo koristno in izpodbudno berivo. Ako omenim, da je romalo vseh 14 snopičev v 46.000 izvodih širom slov. domovine in da ga skoraj ni kraja, kjer bi v letih 1891—1910 ne poznali >Zab. knjhočem s tem povedati, kako zelo se je omilil ta mladinski zbornik mladim in starim čitateljem. Razni drugi posli so me ovirali, da sem l. 1910 z nadaljno izdajo »Zabav, knj a prenehal. Gradiva sem sicer imel dovolj, a nedostajalo mi je časa, da bi ga uredil in poslal v svet. Zdaj v novi naši domovini, Jugoslaviji, sem se odločil za nadaljevanje zgoraj omenjenega (Dalje na tretji strani ovitka) Nova Urejuje in izdaja Anton Kosi 1. ZVEZEK. V Središču ob Dravi, 1926. V zalogi izdajateljevi. '¡¡o'boi (šwZZslali J' u j *Čedne bukve so mladih ljudi najzve-.stejše znanke.« {Slomšek.) »Iščimo torej modrosti in zabave v dobrih knjigah, kakor išče čebela v cveticah sladkega medli, da ž njim prehrani sebe in ga daje še drugim. ■ // Jt $ / • / •••••••• •••••••• • • • • » • • • ■> • • « * • ■ • « * • ► O » • • • • • o •••• . ; •••• : • • « Pripovedni del in pesmi. □ Zaspančkove sanje. Dobro jutro, beli dan! Res sem malo še zaspan, vendar sem hvaležen ti, da si rešil me skrbi. Sanje hude sem imel: V temni ječi sem sedel, dolgčas bilo je strašnd, ker ni postelje bilo. Fr. Ločniškar. Izza mladih let. B. Borko. Pogosto mislim na tiste čase. Zdi šemi, da mi je usoda že takrat začrtala pot, po kateri bom hodil v življenju. Ali poznate Sv. Bolfenk na Kogu ? Med pri= jazno, kakor ovce krotko hribovje ga je postavila božja roka. Bela cerkvica s šolo zre daleč v svet, vidi na hrvatsko raven tja do Ivančiče, vidi v sta= roslovensko Prekmurje in se ob lepih solnčnih dneh pomenkuje z medžimurskimi griči, vasicami in go= zdovi. Pred cerkvijo je zelena trata. Tam smo pred dvajsetimi leti posedali ali rajali, vriskali ali se razgo= varjali o tistih drobnih zadevicah, ki so nam rojile po glavi. V opoldanskih urah smo zrli daleč v svet in včasi zahrepeneli po belih cestah in drvečih vla= kih, da nas popeljejo v tuja mesta. Kje so sedaj tiste sanje? In kje bodo čez dvajset let vaše sanje, mladi čitatelji? Nekateri naših tovarišev so že pod rušo, nekateri so se razšli po svetu, vsak za svojo usodo, večji» del pa jih orje in tolče domačo grudo, ki jih je dala in ki jih bo tudi nekega dne mirno sprejela vase. Iz razposajenih tovarišev in zgovornih tovarišic na trati pred cerkvijo so postali resni možje in skrbne žene. In ondi na trati rajajo sedaj drugi in zro daleč v božji svet, ki jih mika in vabi v neznane kraje in v nerazodeto življenje. Ko se spominjam solnčnih poldnevov na trati, mislim vselej nanje — na svoje najboljše prijatelje. Kje so sedaj, tega ne vem,- razšli smo se in postali tako ruji drug drugemu, kakor da bi bili čisto drugi ljudje. Ce vam pripovedujem o njih, tedaj se jih spominjam takih, kakršni so bili v šoli in na trati, ko smo drugovali tako prisrčno, kakor pozneje ni= koli več. Imeli smo dobrega učitelja, g. Kosarja, ki nam je pripovedoval o najraznovrstnejših rečeh, po= sebno še o svetu, o naši domovini, o njenih slav= nih možeh. V zadnjem razredu smo slišali toliko novega, da smo se opoldan zbirali na trati tako resno in modro kakor občinski očetje, kadar pre= tresajo svoje račune. Prav posebno smo bili vneti trije: Konrad, Lojze in jaz. Vso šolsko knjižnico smo prebrskali in prebrali kupe knjig. Vsak je imel še doma pri stariših kako knjigo, pa smo jih lepo zamenjali med sabo. Meni je g, učitelj zaupal knjige iz lastne knjižnice, zakaj pravil je, da so bile moje naloge najboljše in že leto dni poprej me je bil zalotil pri pisanju prvih pesmi. Konrad je bil lep, sanjav deček, ki je prav tako kakor jaz rad gledal tja na bele ceste in si želel v svet. Koliko nedelj sva presedela skupaj na njegovem ali mojem domu, koliko mladostnih misli si povedala, koliko lepih načrtov zasnovala! Bolj ko v najinih tovariših, je v nama klilo neko čud= no nagnenje, ki ga nisva mogla razumeti in ki je bilo toli svetlo in opojno. Midva sva občutila le= poto juter in večerov, ljubila sva razgled s trate in se navduševala za slovensko narodnost. Poznala sva že kot devetletna dečka naše pisatelje, pre= brala vsako Mohorjevo knjigo in sleherno številko »Zvončka« in prelistavala tudi »Ljublj. Zvon«, »Dom in svet« in »Slovana.« Lojze je bil nekoliko drugačne narave. Rad je bil v najini družbi, govo» ril z nama o knjigah in časnikih, a v svoji notra= njosti je kuhal jezo, zavist in omalovaževanje,- znak, da njegov um ni bil tako razvit kakor Konradov in moj. Vzlic temu pa smo bili nekaj časa neraz= družljivi prijatelji, ki smo se lotili naloge, kakor si jih redko zastavijo učenci v ljudskih šolah na kmetih. Začeli smo namreč izdajati svoj list. Nagib sem dal jaz,- o »podjetju« pa smo imeli vsi trije dolga posvetovanja na trati pred cerkvijo ali na klopi pred sosedno hišo, od koder nas je nekajkrat napcdil pokojni pomorski kapetan Zencovich, ne sluteč, da se zbirajo na njegovi klopi nadebudni slovenski »pisatelji.« Jaz sem tisti čas spisal dva hudo zanimiva »romana.« Citanje Jurčičevih spisov mi je dalo pobudo k pisanju strašnih zgodb o ro= kovnjačih,- Pregljeva povest o sv. Cirilu in Metodu, ki je izšla v Mohorjevem koledarju, pa me je zmo= tila, da sem jel pisati »roman« o slovanskih b(ago= vestnikih. Neke črtice iz življenja ljubljanskih dija= kov so zapustile v meni tako močan vtis, da sem sklenil, zanesti tudi v bolfensko šolo nekaj dija= škega duha. Svoj namen sem razložil prijateljema Konradu in Lojzetu. Konrad je bil takoj za to, pa tudi Lojze je obljubil, da bo kaj napisal. Konrad je po= stal »tiskar«, jaz »urednik.« Listu smo dali ime »Gorice.« V prvi številki smo objavili začetek mo= jega »romana« o slovanskih blagovestnikih in neko povestico, ki jo je spisal Konrad. Spominjam se da je pripovedovala o strahovih, zakaj tiste čase se» je neki starec obesil in so se pripovedovale o njem reči, od katerih so se nam ježili lasje. Jaz sem se tolikanj v živel v vlogo urednika, da sem objavil zadaj »Listnico uredništva«, kakor sem jo videl v »Domačem prijatelju«, ki ga je dobival moj oče. Hudo sem se raztogodil nad nemarnimi sotrudniki, ki so poslali slabe sestavke. Spominjam se, da sem napisal: »Ivan R. Vaša povestica gre v koš!« — »Liza T. Za nič! Morda še postanete kedaj pisa= teljica!« »Jastrebški. Izide« Le potrpljenje!« Resnici na ljubo moram priznati, da teh sotrudnikov sploh ni bilo. Nihče razen Konrada mi ni poslal niti vrstice,- tudi našega lista niso nič preveč brali,-osobito dekleta so bila povsem ravnodušna. Sotrud= nike in njihove sestavke sem si izmislil prav tako kot grdega pogana Savina v »romanu« o blago= vestnikih. Ali če se spomnim danes na nje — na te izmišljene »pisatelje« Ivana R., Lizo T., Jastreb* škega in kar jih je še bilo v moji »Listnici ured* ništva«, mi postane gorko pri srcu. Gorko in otožno. Nezavestno se mi je v bolfenski šoli začenjalo to, kar je danes moj poklic, moja življenska radost in bolest, nada in razočaranje. In ko sedaj posegam po tujih rokopisih, da jih zalučim v uredniški koš, se cesto spomnim prvega uredniškega veselja na zeleni bolfenski trati. Zato pravim, da mi je usoda že takrat začrtala pot. . . Ali da vam povem do konca: Naš list ni imel sreče. Konrad se je naveličal „tiskati". Njegov ujec, ki je bil župan, mu ni hotel dajati dovolj papirja. Pri pisanju so namreč nastajale razne napake in strogi urednik je odredil, da je moral „tiskar" za* četi pisati stran iznova. Včasih trikrat zaporedoma. Toda druga številka še je imela iziti. Za to številko se je oglasil Lojze. Poslal rjjj je sestavek o žičkem samostanu. Takoj se mi je zdel sumljiv. In ni bilo treba dolgo iskati, pa sem dognal, da ga je prijatelj Lojze prepisal iz domoznanske knjige, ki smo jo imeli takrat v šoli. Bil sem užaljen v globino duše. Nikoli ni bila moja užaljenost tako vzvišena kot v tem primeru. Med menoj in Lojzetom je nastal pre* pad. V drugi številki, ki je prinesla samo moje se* stavke, sem spisal celo stran „Listnice uredništva." Posvetil sem jo izdajskemu Lojzetu. Nikdar dotlej še nisem napisal takih besed o človeku. Ta številka je imela uspeh. Krožila je po vsej šoli in vsi so se naslajali nad Lojzetovo sramoto. Lojze me ni več niti pogledal. Zagrozil mi je, da me bo pretepel. Med nama se je razvila nepomir* ljiva mržnja. In nekega dne me je počakal na potu iz šole in mi prisolil take zaušnice, da bi bil napisal tretji roman, če bi se solze izpremenile v črnilo. Postal sem žrtev svojega poklica . . . Danes je vse to daleč, a spomin cesto vpra= suje: Kam ste zatonili, lepi dnevi in v kake mračne šume ste zašle, ve bele ceste mladostnih sanj? . . . 0 Dva brata. Poleg angela smrti — saj si gotovo že večkrat slišal ali čital o njem — je v službi Vsemogočnega tudi angel časa. Nad tem angelom so se hudovali nekoč presrečni ljudje na zemlji, češ, da premočno hiti in da njegovo darilo — presrečne ure -— vse prenaglo minevajo. „Kaj nam koristijo tvoje cvetice", tako so to= žili zemljani, „ko pa tako naglo zvenejo, ko pa se tako hitro poizgubi njih prijetni omamljujoči duh, in njihova krasota se mnogo prezgodaj razprši pod le= denim objemom tvojega smrtnega brata." Žalostno je nato povesil angel časa svoje oči in počasi je plaval nad zemljo. Toda ker mu ni bilo dovoljeno, da bi trosil vsem ljudem na pot samo cvetice veselja in sreče, je našel marsikdo bodeče trnje, ki mu je ranilo srce. Tem nesrečnežem pa je lezel čas mnogo prepočasi in bridko so zdihovali: „Oh, kako počasi se vlečejo dnevi, noče jih biti ne konca ne kraja. Mar ima čas svinčene noge?" Ko angel časa zasliši to novo tožbo, strese nejevoljno zlate svoje kodre. Kar so nekateri želeli z neizrečen nim hrepenenjem, po čemer so njih duše takorekoč koprnele, to so obsojali drugi. Oj ti prečudno člo= veštvo! Solze svete jeze zaigrajo v očeh angelovih. Kaj naj stori, kako naj ustreže tudi, tem nezadovoljnežem. Zdajci se dotakne njegovih prstov mehka in topla ročica in nežni, bledi obrazek se upre v angela časa. Bil je to angel spomina -+- njegov brat. „Vzemi me s seboj", pravi proseče — „vzemi me s seboj k zemljanom, skušal bom celiti rane, ki jih zadajaš ti. Četudi nisem tako lep, ne tako svetel kakor ti, pa sem vendarle tvoj brat. S srečnimi bom kram= ljal o tebi, žalostnim in nesrečnim pa hočem pomagati, da bodo lažje pozabili svoje trpljenje." Angel časa se nato nasmehne in po kratkem molku reče: „Pa bodi, pojdi torej z menoj !•" Vodeča se za roke, se je spustila bratska dvo= jica navzdol proti zemlji. Zajedno pa je preprezal skrivnostno in nežno tudi angel „Spomin" s svojimi čudodelnimi nitmi človeška srca: pred sanjajočo dušo je postavljal presrečne minole ure zopet in zopet lepše, solnčnejše kot so bile v resnici. Kamor je prinesel angel „Čas" trnja, tam je hladil in celil „Spomin" z nežno roko pekoče rane. V rožnate tančice je ovijal grenko gorje, bridko žalost . . . Začuden se je sklonil človek po koncu in pre= senečen je majal z glavo. Spomin na presrečne ure mu je navdahnil zopet nov up in vdan v voljo božjo je čakal novih, presrečnih trenutkov, ki se neprestano menjavajo v človeškem življenju z brid= kostjo in žalostjo ... A. Kosi. Kristus in sv. Peter sta potovala po svetu, da sta spoznavala ljudi, a pri tem dobrim in vred= nim pomagala iz nadlog. Nekega večera prideta trudna in lačna v majhno selo. Prosita od hiše do hiše za stan, a nik® jer ga ne dobita. Noč je začela razpenjati svoja temna krila čez vso naravo, a sveta popotnika sta bila še vedno brez prenočišča. V vseh hišah sta že prosila, le v majhni borni kočici, ki je stala neko^ liko od poti v stran, se še nista oglasila. .„Kaj nama je potem začeti, ako naju tudi tu ne sprej= mejo", jadikuje sv. Peter, ko korakata proti kočici. „Kje bodeva prenočila? Da bi ostala čez noč na planem, za to je sedaj skoraj že prehladno." Boječe stopita v kočo ter prosita prenoščišča. Zelo prijazno ju sprejme mož, ki je prišel *> Prim. Fr. Cimpermano, po Ovidiievi metamorfozi predelano „Legendo." ravnokar v vežo, ter ju pelje v sobo. Siromaka sva" — pravi — „a kar imava, s tem vama prav rada postreževa." Zena stopi hitro k ognjišču, da pripravi večerjo. „Meso, ki imam shranjeno za ne= deljo, hočem pristaviti danes", reče natihem žena možu. „Kajpada", reče mož, „pa le hitro, popot= nika sta lačna in od dolge hoje utrujena." Kmalu je stala okusna večerja na mizi. „V kleti imava še vrč vina",, de žena možu, „kajne, da smem tudi to postaviti na mizo?" Ko mož pritrdi, prinese žena še vrč vina, ki ga ponudi tujima popotnikoma. A tudi sama sta nekoliko po= skusila žlahtne kapljice. Družba je bila vesela in zgovorna, in mož je nalival in nalival, a glej čudo: posoda je ostala vedno polna. Mož in žena se silno prestrašita ter se čudeč vprašujeta, kaj neki more io biti. Hkratu se jima zazdi, da tujca ne moreta biti navadna popotnika. Žena se začne opravičevati, češ, popotnika naj ne zamerita, da jima ni mogla bolje postreči. Hotela je zaklati še edino gos, ki jo je imela, toda gosta ji to zabranita. „Hvala vama lepa za vajino gostoljubnost", pravi Kristus ter še dostavi : „Za to bosta prejela plačilo, medtem ko bo zadela vas ostra kazen za trdosrčnost, ker so naju prebivalci podili od hiš." Drugo jutro, ko se popotnika prebudita in nato pozajutrkujeta, reče Gospod pogostiteljema, na) zapustita kočo in ju spremita do bližnjega hriba. Mož in žena slušata. Ko dospejo na hrib in se obrnejo proti selu, vidijo, da je vsa vas pod vodo, le ena kočica stoji na suhem. Naenkrat pa se iz= premeni ta bajtica v krasno, vso zlato palačo. In Kristus govori: „Glejta, ona=le hiša je vajina last, a povejta mi, česa si še želita ,■ vsaka želja se vama izpolni/' Ko sta se mož in žena bolj na tihem dome= nila, česa naj si še želita, pravi starec : „Gospod, najina edina želja je ta, da služiva do konca dni le tebi in da naju skupaj pokličeš s tega sveta. Naj nikoli ne vidim njen bledi mrtvaški obraz in naj ona nikoli ne učaka trenutka, da bi mi morala za= tisniti oči." Gospod jima z veseljem obljubi izpolniti to željo. Se dolgo sta živela srečno in zadovoljno v lepi palači ter si nabirala dobra dela. Ker pa nikdo na svetu ne more večno živeti, je Bog nekega dne poslal svojo služabnico Smrt, da je obema hkratu zatisnila oči ter ju vzela s se= boj pred božji prestol uživat večno veselje. A. K. O Sv. Sava. Srbija je bila prvotno, to je v srednjem veku, prav majhna državica. Središče te srbske državice z glavnim mestom Rasom je bilo v sredini balkan» skega polotoka. Po svojem glavnem mestu se je imenovala državica Raška. Veliki župan srbski, Stefan Nemanja, je po ljutih bojih s svojimi brati nadvladal vse tedanje srbske županije in na ta na= čin ustanovil pozneje tako mogočno državo Du= šana Silnega. Stefan Nemanja je imel tri sinove: najstarejši je bil Stefan, srednji Vuk, najmlajši pa Rastko. Stefan Nemanja je bil zelo pobožen mož,- dal je sezidati tudi več cerkva in samostanov. Zato so hodili večkrat k njemu na dvor tudi menihi. Ne= kega dne so se oglasili pri njem menihi iz svete gore Athos. Med njimi je bil tudi sivi starček iz Rusije, ki je pripovedoval Rastku, najmlajšemu sinu Stefana Nemanje, o življenju menihov v samostanu. Rastko, ki je bil že v mladosti jako pobožen, je z zanimanjem poslušal menihovo pripovedovanje. Ko so menihi odšli, je sklenil Rastko sam pri sebi, da vstopi tudi on v samostan. Poprosil je sam očeta, naj mu dovoli, iti na lov, katerega se je udeležila večja družba. Oče mu prošnjo usliši. Ko je prišla družba v gosto šumo, so se lovci razpršili ter začeli stikati za divjačino. Rastko pa je sedel v mehki mah in čakal, da se lovci oddaljijo. Nato je vstal ter se odpravil na pot, da poišče one menihe, ki so bili na očetovem dvoru. Menihi se silno začudijo, ko pride Rastko ves zasopljen za njimi. Vprašajo ga, čemu je prišel za njimi. On jim odgovori: „Tudi jaz hočem vstopiti v samostan, Na dnu srcu mi nekaj pravi, da mo» ram postati duhovnik. Prosim vas, vzemite me s seboj na sveto goro.1' Menihi so mu uslišali prošnjo tec ga odvedli s seboj. * >Se * Večer je že legal na zemljo. Skozi gozdne jase se je kazalo rdečkasto razsvetljeno nebo za= hajajočega solnca, ko se je zategnjeno oglasil lov= ski rog, Okrog širokega parobka so se zbirali utru= jeni lovci. Polagoma so sedali na zeleno travo ter odlagali loke in pušice ter obilni lovski plen. Vsi so bili že zbrani okrog parobka, čakali so le še enega najmlajšega lovca Rastka, ki mu je bilo komaj 16 let. Pogovarjali so se o lovskih do= življajih dotičnega dne. Mrak je začel razgrinjati temna svoja krila na zemljo, a Rastka še le ni bilo od nikoder. Kar prekine pogovor Rastkov brat Stefan: „Čudno, da Rastka še sedaj ni. Trobentač zatrobi še enkrat, mogoče je izgubil smer!" Dolg in zategnjen glas roga se odbija ob sta= rih gozdnih drevesih, a ne odzove se mu nihče. „Čudno", pravi zopet Štefan, „saj se ne more tako hitro izgubiti v teh šumah, ko je že toli= krat hodil z nami po njih." A Vuk mu odgovori: „Bode že sam prišel, saj ima noge in glavo menda tudi." Čakajo še nekoliko časa, a Rastka ni, pa ga ni. Ves v skrbeh plane Štefan pokoncu in zapove slugam : „Pojdite in preiščite ves gozd!'Ti Vuk pa pojdi z menoj, da poveva staršem, da se je Rastko izgubil.'1 Vuk in Štefan se odpravita proti domu. Domov prišedša, povesta očetu, kaj se je zgodilo in kaj sta ukrenila. Uboga starša sta bila sedaj v tako velikih skrbeh, da nista hotela iti spat, dokler ne privedejo Rastka. A čakala sta zaman celo noč. Sele proti poldnevu drugega dne so se sluge vrnile, a brez Rastka. Žalostni in obupani oče je poslal zopet ljudi, naj ga iščejo,- zažugal jim je, da se ne vra» čajo brez Rastka. Iskali so in iskali, a zaman. Kar se spomni Stefan onih menihov, s katerimi je Rastko toliko govoril na dvoru. „Mogoče bi oni» kaj vedeli o njem", si misli ter se odpravi s par ljudmi na sveto goro Athos. Potrka na samostanska vrata. Vratar jim pride odpirat ter vpraša, česa želijo. Povedo vratarju, da bi radi govorili s starim menihom Rusom. Vratar odide, a oni čakajo. Kar se začujejo koraki po hodniku in strmečim odposlancem pride naproti Rastko v meniški halji. Pove bratu, kako je ušel in da je njegova želja, da postane duhovnik i» da ga naj nikar ne silijo zopet domov na Srbsko. Dal jim je svoja plemiška oblačila ter ostri» žene lase z naročilom, da jih poneso domov očetu. Tako je ostal Rastko v samostanu ter dobil ime Sava. Učil se je zelo dobro ter kmalu bil po» svečen za duhovnika. Bil je izredno moder ter večkrat pomiril brata Vuka in Štefana, ki sta se po očetevi smrti večkrat borila med seboj za prestol. Leta 1221. pa je postal Sava nadškof. Umrl je leta 1236. v Trnovem na Bolgarskem. Njegovo truplo pa so prepeljali v Mileševo v Her= cegovini. Tu je počivalo 200 let. Ko pa so po drugi bitki na Kosovem pridrli Turki tudi v Her= cegovino, so odpeljali truplo v Beograd,- tam ga je neki turški paša sežgal na Vračaru, to so brda nad Beogradom. Na onem mestu zidajo sedaj cer= kev in samostan. Nadškof Sava je bil pozneje proglašen od pravoslavne cerkve za svetnika ter je tudi patron šolske mladine, kakor pri nas sv. Alojzij. Ako se kdo posebno odlikuje po svojih delih v naši državi, mu podeli kralj v znak priznanja „Red svetega Save. Srečko Vittori. O Sveti Sava in dva bogatina. K svetemu Savi prideta nekoč dva bogata trgovca pa mu rečeta : „Sveti škof! Bogata sva jin imava vsega dovolj. Delala in trudila sva se, pa naju je Bog blagoslovil s posvetnim blagom. Znano namp je, da preide tudi to najino bogastvo kakor vse na svetu. Ker pa bi rada za časa najinega živ= Ijenja s pridobljenim si bogastvom storila kako dobro delo, sva prišla k tebi, presvetli škof, da nama svetuješ in poveš, katera so najboljša dobra dela." Sveti Sava odvrne na to : „Nočem vama sedaj tega razkladati, toda idita po svetu in 2 opravljajta dobra dela. Po treh letih se vrnita, in takrat vama povem, ali sta storila dobro ali ne." Bogatina sta poslušala svetega Savo. Vzela sta s seboj mnogo denarja ter se odpravila na pot, da opravljata križem sveta dobra dela. Da pa se ne bi kje na potu srečala, krene vsak na drugo stran: eden proti izhodu, drugi na sever .. . Tako sta potovala po svetu in izvrševala vsak na svoj način dobra dela med ljudstvom, kamor ju je zanesla pot. Po treh letih se vrneta in stopita takoj pred svetega Savo, da mu sporočita, kje sta bila in kaj sta vse delala v treh letih. „Kaj si ti storil dobrega ?" vpraša sveti Sava starejšega trgovca. Ta pripoveduje: „Sveti škof! Cela tri leta* sem potoval po svetu, in sem za svoj denar zgradil tri velike cerkve, tri šole, tri stu= dence, tri gostilne, tri mostove, tri ladje in tri bol= niče. Vsaki cerkvi sem kupil po tri zvonove, vsaki šoli sem plačal tri učitelje in vsaki bolnici po tri zdravnike." Sveti Sava reče na to: „Lepa so tvoja dela: cerkev je treba, da v njih ljudje častijo Boga, šol je treba, da se uče v njih otroci vsega, kar je dobro in blago, studenci so potrebni, da se iz njih žejni napijejo zdrave in čiste vode, gostilne so potrebne, da se v njih okrepčajo trudni in lačni popotniki, mostovi so potrebni, da se ljudje ne mučijo po glo= bokih rekah, ladje so potrebne, da preneso popotnike preko velikih vod, bolnice so potrebne, da se v njih zdravijo bolniki, zvonovi so potrebni, da razglašajo službo božjo in vabijo vernike v cerkev, učitelji so potrebni, da navajajo deco k delu, poštenju in znanju, zdravniki so potrebni, da čuvajo narodno zdravje in narodno življenje." Nato se obrne sveti Sava k mlajšemu trgovcu in ga vpraša: „A kaj si ti storil v teh treh letih ?" Mlajši trgčvec pripoveduje: „Sveti škof! Glej, vse ti naštejem po vrsti. Ko sem prišel v prvo vas, je neki mož z voli in vozom obtičal v blatu,• po= magal sem mu, da je izpeljal. V drugi vasi se je nekemu vaščanu užgala hiša. Ko bi mene ne bilo, bi zgorela on in njegova družina. V tretji vasi sem potegnil malo dete izpred voza, ki bi ga sicer po= vozil. V četrti vasi sem skrbel sedem dni in sedem noči za siromašnega bolnika, ki ni imel nikogar ra= zun dveh malih otročičev. V peti vasi sem rešil iz vodnjaka dete, ki bi isti hip utonilo. V šesti vasi sem pregnal razbojnike izpred hiše velikega boga= tina. V sedmi vasi sem vcepil in zasadil poleg pota tri lepe in plemenite hruške. V osmi vasi sem obra= nil slabega pred močnim, ki ga je hotel ubiti. V deveti vasi sem popravil zapuščen studenec poleg velike ceste. V deseti vasi sem nahranil ubogega starca in mu povrhu dal še svoj plašč in svoje opanke. V enajsti vasi sem pokazal tujcu pot v bližpje mesto. V dvanajsti vasi sem našel in dal polno mošnjo denarja človeku, ki jo je bil izgubil in to prav onemu človeku, ki me prejšnji večer ni hotel prenočiti. Nazadnje sem razdelil v nekem me= fc 2* >s. stu revežem ves svoj denar, ki sem ga bil s seboj vzel, da sem prišel domov brez novčiča v žepu." Razveseli se sv. Sava zaradi tolikih dobrih del mlajšega trgovca, ga objame, poljubi in reče: „Bodi mi zdrav, sinko, in da bi imel veliko srečo! Dobra dela moreš izvrševati z denarjem, pa tudi z dejanjem. Toda dobra dela, ki jih storiš s svojim trudom, so več vredna kot ona, ki jih storiš s svojim denarjem. Tvoja dela so torej boljša od tvojega tovariša. jz »Ptujskega lista« L 1922. da rastlinicam kali v zimi ogrnila bi. Angelci Boga prosili, naj se zemljice usmili,-Bog usliši njih prošnjo, da odejo zemlji stko. Angelci so premišljali, kakšno bi odejo stkali: črno volno izbero, da bo zemlji bolj gorko. □ a o snegu. Zemlja vsa oledenela, je odeje zaželela, Bogec z njimi se pošali: „Slabo barvo ste izbrali — kdo poslušal bo ta jok vseh preplašenih otrok!" / Angelci se tega zbali, belo barvo snegu in nasuli ga dovolj da bo zemlji gorko Nezadovoljna zmetke na njivo!" „Ah, saj te je komaj za palec", je rekla mati, „kako pa hočeš nesti steklenico?" „Samo priveži me z robcem k steklenici", svetuje mali porednež, „potem se že privalim k atku na polje." Mati stori, kakor ji je svetoval Palček, in ta se odpravi na pot. Že oddaleč je vpil: „Ata, ata, pinjeno mleko ti nesem!" Oče se ozira okrog, a nikogar ne opazi. Kar se mu prikotali steklenica z razposajencem pod noge. Kako se je oče za= čudil! „Medtem, ko boš južinal, ata", pravi Palček očetu, „bom jaz zate oral." „Kako pa hočeš orati, ko si komaj tolik ka= kor moj palec?" Deček pa pravi : „Nič ne de. posadi me ene= mu konju v uho!" In oče je posadil Palčka konju v uho. Deček je vpil in vreščal: „Hi, hot!" in konja sta lepo stopala po oranici. Tačas se pripelje ondi mimo bogata gospa v lepem vozu. Sliši, da nekdo na konju vpije in z njima orje, toda ne vidi pri konjih nikogar. > ati * očetu. Vpraša kmeta, ki je sedel pri južini, kdo tako vrešči. „To je moj dečko, odgovori mož, ,,ta ni večji od mojega palca in sedi v konjskem ušesu." Gcspe je palček ugajal in hotela ga je od očeta kupiti,- on pa ga ni hotel prodati. Toda gospa je rekla: „Dam ti zanj sto ce= kinov in povrhu še mladega konja!" In oče je Palčka prodal. Gospa ga je vzela k sebi na voz in se z njim odpeljala. Dospela sta v velik gozd. Palček je zasledil v vozu mišjo luknjo ter skozi njo smuknil z voza, pa si začel graditi dom. Ali noč ga prehiti. Neda= leč od doma je truden zadremal. In bila je trda tema, da bi mogla ob nji viseti sekira. Mogoče, da je deček od mišje luknje po mišje dišal: pritekla je mačka, Palčka povohala in ham, ham! pohlastala ga je, misleča, da je miška. Zjutraj se deček prebudi v mačjem želodcu, a kako se prestraši, ker je okrog njega sama tema. Mačka je lokala juho,- takrat se začne Palček v mačjem želodcu dreti: „Cegava je polivka, moja ■ali tvoja ?" Ljudje so mislili, da je sam bognasvaruj obsedel mačko, pa so jo ubili in vrgli čreva za gkedenj. Ponoči pa se priklati od nekod volk in po= žre drobovje. Palček je bil sedaj še v večjem strahu. A bil je prevejan in je nagovarjal jvolka, naj gre k očetu po klobase. Volk se je dal prego= voriti, češ: „To bo pojedina!" S težavo se je prerinil skozi lino v klet, kjer so visele klobase. Najedel se je tako, da ni mogel iz kleti, ker mu je posta! trebuh preobilen. Sedaj je Palček tako hreščal in vreščal, da bi se lahko zidanica podrla: „Ata, mama! Tukaj je volk! Ata, mama! Volk je tu!" Oba starša sta pridirjala,- oče je s cep= cem potolkel volka, mati pa mu je razparala trebuh in Palček je veselo smuknil na dan uprav materi na kuhinjski nož. To je bilo v veselje vsem trem! Palčku pa se ni hotelo več po svetu, kjer je toliko pretrpel. Gledal je, kje bi očetu in materi pomagal. Ko je dopolnil Palček sedmo leto, sta ga dala starša krojaču, da bi se naučil krojaštva. Tu je prebil leto in dan,- ali njemu ni ugajalo pri kro= jaču, ker je dobival premalo jesti. Sklenil je, da poskuša drugod svojo srečo. Preden je odšel, je naročil krojačevi ženi, naj mu vsaj zadnji dan kaj dobrega skuha. Krojačeva žena sicer to obljubi, toda Palček se ni zanesel na nje. Zato je šel, ko se je kosilo kuhalo, v kuhinjo gledat, ali se ni go= spodinja zlagala. Ker je bil zelo majhen, zato je moral stopiti na rob lonca, ako je hotel vanj videti. Tedaj pa ga je sopara, ki je puhtela iz lonca, vzela s seboj in ga odnesla skozi dimnik. Nekaj sto korakov od krojačevih je padel na tla. Veselo je stopical dalje in brez strahu poto= val v temno noč. Prispe v hosto ter upehan sede pod veliko gobo pa zaspi. A ni trpelo dolgo, pa pride krojač od šivanja in utrujen sede prav na Palčka. Ta pa začne vpiti: „Vstani takoj, sicer te s šilom zabodem!" Naš krojaček — bojazljiv kakor vsi šivankarji — jo je brž odkuril, dečko pa je mirno spal dalje. Čez nekoliko časa pa pridejo tam mimo razbojniki. Eden sede na glivo, pod katero je spal Palček. „Vstani, sicer te ubijem!" zavpije Palček. Razbojniki — bili so trije — so pričeli okrog iskati, pa niso nikogar našli, dokler ni Palček ene* ga potegnil za hlačnico, rekoč: „Nikar me ne po* hodi!" Sedaj so ga zapazili in rekli: „No, prav tebe bi mi potrebovali. Že smo na gradu poskus ili krasti, pa je bilo vse zaklenjeno. Tj^adifflkb $ezet*'. t • iV - -v ( , . , Jnp ¿¿iOV sTV skozi ključavnično luknjo v grad.f/.rš'—V«, ^ „Pa naj bo", reče Palček HrPodide/ i^njitni. ^ Dospeli so h gradu. Kot bi trenil ^e-c bil-Palček- (j i zidu. Iskal je razpoko, skozi katero bi mogel zlesti. ^ j Sreča mu je bila mila, da jo je s(ednjičWfedal ;zlip / zel v grad. Čez trenutek se je zaslišal ž^nkdnlcVepk’ in nametal jim je mnogo tolarjev doli. TS^šo^za® slišali tudi stanovalci gradu in so prihiteli v čum* nato. Tu pa so se plaho ozirali naokrog, pa niso nikogar opazili. Že so se mislili vrniti, a Palček se ni mogel ubraniti smehu, zato se je začel glasno hehetati. Služabniki so hitro tekli v oni kot, od* koder se je slišal krohot, toda Palček je bil že v drugem kotu. Tako so se nekoliko časa preganjali, dokler posli niso odšli, misleč, da straši. Palček je tedaj zmetal še ostanke skozi okno in zlezel doli. Idoč mimo kleti so se razbojniki ustavili in ugibali, kako bi iz nje povlekli nekaj hlebov sira. „Jaz vam pomagam", se oglasi palček in se splazi v shrambo. Tu je začel vpiti: „Kakšne hočete, oglate ali okrogle?" Tatje odgovore: „Vzemi, ka= kršni so tam, a bodi tiho!" A Palček ni nehal vpiti. Nato so prišli ljudje ter so odpodili kradljivce. Palček se je izkobacal iz shrambe in stopal naprej. Se ponoči je sredi gozda naletel na dvor. Ta je bil last roparjev. Pred vrati spleza v skedenj, se zlekne na seno in zaspi. Zarana pride hči po krmo in zagrabi prav oni kup, kjer je ležal Palček. „Klicanje ne pomaga", si misli Palček in se zavije v široko lepenje. Krava ga z lepenjem vred pogoltne. Sedaj je začel Palček v kravi krik in vik. Ko je prišla dekla molst, je kričal: „Čigavo je mleko moje ali tvoje?" Dekla se je prestrašila in zbežala v sobo, kriče, da je sam hudobec obsedel kravo in tam razsaja. Gospodinja je dejala: „Kaj se tebi ne zdi", ter odšla sama molst. Vsi so odhiteli za njo v hlev. Pa zopet so slišali: „Čigavo je mleko, moje* ali tvoje? Čigavo je mleko, moje ali tvoje?" Nato so kravo zaklali in vrgli drobovino na gnoj. Meso pa so pojedli,- toda vsled tega so umrli. Ukradena krava jim je prinesla smrt. Drobovino je požrl volk. Palčka je bilo strah. Ko je tekel volk po polju, da bi ugrabil ovčarju jagnje, je Palček že od daleč kričal: „Pastir, volk gre, čuvaj svoje ovce!" „Ali mi pojdeš iz želodca, ti nepridiprav!" je zmerjal volk Palčka in urno pobegnil. „Seveda ho= čem," je odvrni! Palček, toda na repu me moraš prinesti k mojemu atku.“ „Tega ne utegnem," je zarenčal volk in dirjal na drugi travnik, kjer se je pasla čreda telet. „Kravarica, kravarica!" je klical Palček že od daleč, „Volk gre nad teličke, volk gre nad te= ličke." Volk je moral iznova pobegniti in je tulil: „Preklicani frkolin, ali mi zlezeš iz želodca!" Deček odgovori: „Poprej ne, dokler me na repu ne do= neseš našemu atku." Ker je bil volk neznansko gladen in sestradan, mu to obljubi. Palček sede volku na rep. Ko pa sta prišla k očetu na polje, je Palček začel vpiti: „Očka, ubij volka, očka, ubij volka!" In oče je ubil volka in na nesrečo tudi Palčka in tako je te povesti konec. Lužišhosrbska narodna. Pes — človeku. najbolj zvesta in vdana žival. Poleg konja je pes gotovo najzvestejša in člo» veku najbolj vdana žival. — Ameriški listi in za njimi tudi nekateri domači časniki so nedavno po» ročali o sledečem dogodku. Nosil je naslov: „Pes — rešitelj." Glasi se pa: Ob priliki viharjev, ki so nedavno divjali na morju, so valovi vrgli neko ladjo v pečine, kjer se je tako pokvarila, da je bilo ne= mogoče, nastalo škodo popraviti. Edina rešitev so bili še rešilni čolni,- toda kako dospeti ž njimi ob tako razburkanem morju na suho? Poskušali so na vse načine, toda vsi poskusi so se izjalovili. Končno se je štirim možem ven= darle posrečilo, da so z rešilnim čolnom dospeli na obalo. Možje so sedaj vzeli vrv, ki je bila pritrjena na ladji, hoteč na ta način rešiti drugega za drugim vse potnike. Toda ravno ko so stopili na suho zemljo, je pridrvel visok val in jim odplavil vrv iz rok. Kaj storiti sedaj? Rešilnega čolna ni bilo nobenega več na raz= polago in zdelo se je, da potnikov in posadke ni mogoče več rešiti. Tedaj pa je šinila kapetanu rešilna misel v glavo. Na ladji je imel več psov novofundlandcev. Izbral je enega izmed njih — največjega in najzVes= tejšega, potegnil v morju plavajoči konec vrvi na krov in ga privezal psu na ovratni pas. Komaj je pes začutil vrv okrog vratu, je takoj planil veselo cvileč v valove, kakor bi slutil usodepolno pomemb= nost svojega poslanstva. Vzlic temu, da ladja ni bila mnogo oddaljena od obale, se je pogumni pes boril dobre tričetrt ure z valovi in več kakor en= krat se je zdelo, da bo razumna žival podlegla divjajočemu elementu. Ali končno je vendarle zma= gala njegova vstrajnost in pes je srečno dosegel suho zemljo, kjer so ga sprejeli mornarji, ki so se poprej rešili v čolnu. Mornarji so konec vrvi pritrdili na skale in rešilno delo se je pričelo. Z največjimi napori se jim je posrečilo, spraviti potnike na varno, in za njimi so se po vrsti spustili na obalo tudi kapetan, ladje in njegovimornarji. Vsakega posameznega re= senca, ki je stopil na suho, je sprejel zvesti pes z veselim lajanjem. Hvaležnost vseh potnikov kakor tudi mornarjev do psa je bila nepopisna. Nekateri so ponujali kapetanu, lastniku psa, velike vsote, če jim prepusti žival. Toda kapetan se ni dal prepro= siti. Neki bogat Američan, ki je bil med potniki, mu je podaril vsoto 25.000 dolarjev z izrecnim pogojem, da naj porabi njene obresti za vzdrže= vanje psa. — * * * Prečitavši zgoraj navedeno časniško poročilo o zvestobi in pogumu novofundlandskega psa, sem se spomnil na povest, ki sem jo svoječasno nekje čital. Naj jo uvrstim kot dodatek k zgoraj opisa= nemu dogodku. Dajmo povesti naslov Zvesti koder. Trgovec, ki je na sejmu prodal mnogo blaga in dobil zanj veliko vsoto denarja, jaše proti ve= ceru domov. Spremlja ga njegov beli koder. Denar je spravil trgovec v žep potnega plašča, plašč trd= no povil ter ga zadaj za sedlom z jermenjem pri= vezal na konja. Počasi pa se poveze zrahljajo in plašč z de= narjem vred pade na tla, ne da bi bil to zapazil trgovec. Pač pa je videl pes, kako je smuknil plašč s konja na tla. Hitro ga je prijel z zobmi, da bi ga nesel za svojim gospodarjem, toda plašč je bil pretežek. Ko še nekoliko časa teka okrog plašča in cvili, zdirja za gospodarjem ter začne dospevši do njega, glasno lajati, se spenjati ter skakati na konja. Gospodar ga skuša z rezkim zavračanjem po= miriti ter odpoditi od konja. A vse nič ne po= maga. Zdaj vzame trgovec bič in močno udriha po kodru. Toda pes se ne pomiri. Konju skače na gobec in ga grize v nos. Gospodar misli, da je pes osteklel. Nato seže —- sicer s težkim srcem — po samokresu in ga sproži na psa. Pes, težko ranjen, preneha lajati, potem se pa obrne in leze s povešeno glavo počasi po cesti nazaj. Trgovec na konju se ozre, da bi videl, kaj pes dela. Pri tej priliki pa zapazi, da je izgubil potni plašč. Hitro krene s konjem v smer, kjer bi moral ležati izgubljeni plašč. Kmalu ga najde. Poleg plašča pa je ležal zvesti koder. Ko je trgovec stopil s konja, da pobere plašč, začne dobra žival, zagledavši svojega gospodarja, mahljati z repom in mu lizati roko. Za nekaj minut obnemore, zatisne oči in preneha dihati. K. Božično drevesce. ,.Uj, kako brije burja skozi gozd'7, je tožila smrečica in bridko zaplakala. „Vsa druga drevesa spe in ne čutijo mraza na svojih golih vejah, ker se jih ne oklepa mrzli sneg — le jaz moram no= siti težko breme, ki mi ga je naložila neusmiljena zima. Bilo bi to vse drugače, ako bi tudi jaz odložila jeseni svoje bodičje, kakor so to storili hrasti, bukve, breze in razna druga drevesa." Od mraza otrplo dre= vesce zaspi pri teh besedah. A ko se prebudi, gleda začudeno okrog sebe,- kajti zdaj ni več stalo v goz= du poleg svojih tovarišic, temveč v topli sobi in bilo je bogato okrašeno z bleščečimi lučicami, s pisanimi trakovi in z zlatimi nitmi. Veseli otroci so sedeli pod njegovimi zelenimi vejami in peli so lepe bo= žične pesmi. Bili so zelo veseli mnogih krasnih da= rov, ki jim jih je prinesel ljubi Jezušček. Pri tem pa so hvalili in poveličevali smreko, ki je pozimi lepša kakor druga drevesa spomladi in poleti. — „O kako sem vesela", pravi sedaj smrečica, „da nisem jeseni odložila svojega iglovja, saj je vendar neizrečeno blaženo, ako osrečimo druge." Zdaj so zapeli otroci zopet lepo pesmico o zeleni smrečici. Ta pa se je čutila neizmerno srečno in zado= voljno ob zavesti, da je postalo tako krasno bo= žično drevesce. Poslovenil K. O 3 Pravljica o postanku peščene zemlje. Takrat, ko je gospod Bog porazdelil med naše pradede zemljo, je bila vsa od Njega blago= slovljena in rodovitna. Toda ljudje na njej niso dobro gospodarili. Preveč so se zanašali na njeno rodovitnost. Zaraditega se je ljubi Bog razjezil ter posul del našega polja s peskom. „Skoda", je rekel pravični Bog, „da imate toliko dobre zemlje, pa je ne znate izkoristiti. Učite se najprej na tem dobro gospodariti, kar vam pustim, in ako bodo moje besede koristile, si boste polagoma tudi pesek znali uravnati, da boste imeli korist od njega.“ Tako je torej prišla peščena zemlja ali pe= ščenica na ta svet. Dolgo časa je naši pradedje niso znali obrniti v svojo korist. Toda grenka sila, ta modra učiteljica sveta, jim je končno vendarle dala migljaj, da so spoznali nrav in lastnosti pe= ščene zemlje ter našli sredstva, s katerimi so ukro= tili trmoglavost puste peščenice tako, da lahko rečemo, da dandanes ni več mnogo slabe zemlje, pač pa še precej slabih kmetovalcev, ki s svojo peščeno zemljo ne znajo prav ravnati. □ • oa,o«»,»5 ea aM *t «•.•c«.«» 9o »«i c« O® °o •’ «O o* c* S® •* *• »• •« • o« o • me • • mm m • o c« «» i • •« Q oa 0*tQ«sQ|* • •« «o o « mm mm m • o«’««»*»» • »••••*•<> o *'* *o o*1» • mm*omm*mm e •••••*•• • _ • ° ® • ‘o. #C° Poučne črtice. Sladkor. Spisal f profesor Janez Koprivnik. Crešnje, hruške, nekatera jabolka, marelice, breskve, slive, rožiči, .fige, gozdne jagode, vinske jagode so sladke. Odkod pa imajo svojo sladkobo ? Od sladkorja, ki je raztopljen v njihovem soku. Tudi med ali strd ima svojo slastno sladkobo od sladkorja. Sploh je sladkor v naravi jako razširjen. V velikem pa ga dobivamo samo iz dveh rastlin, iz sladkorne pese in iz sladkornega trstja. 1. Sladkorna pesa. Sladkorna pesa mora imeti stožen ali hruški podobno, celo, nerazdeljeno korenino, tanke stran= ske koreninice in malo ščavje,- biti mora bele barve in ne sme siliti in gledati iz tal. Najboljše vrste so: šleška, moravska, imperijalska, kvedlinburška in francoska ali Vilmorenova. Sladkorna pesa zahteva toplo, zavarovano lego in ilnato ali laporno zemljo, ki mora biti 30 — 55 cm globoko zrahljana in dobro pregnojena. Ker sveži, nesprhneli gnoj zadržava razvijanje slad= 3* korja v korenini, pognoji se zemlja navadno za tisto poljščino — navadno ozimnino — ki je bila pred peso na dotični njivi. Ce se pa vendarle gnoji za peso naravnoč, se mora gnoj že v jeseni na njivo navoziti in takoj podorati. Seje se sladkorna pesa spomladi meseca aprila in sicer v posebno sejalnico v vrste. Kmalu potem, ko je pribodla iz tal, se prvokrat okoplje in raz= redči. Prvemu okopovanju sledijo še tri do štiri druga. Naposled se pesa malo osiplje. Pulijo in spravljajo jo v času naše trgatve, torej sredi me= seča oktobra. Iz zemlje izpuljena pesa se očisti prsti, odreže se ji glava s ščavjem in postrižejo se ji ko= reninice. Takšna se odda takoj v tovarno, ali pa ostane še nekoliko časa v kupib na njivi. Na enem hektarju se je pridela 230 — 300, izjemno do 400 q. (meterskih stotov). V tovarni se pesa najprej skrbno otrebi in opere, potem pa na platiče zreže ali pa čisto na drobno zmelje ali zmane. Sok, v katerem je slad= kor, dobijo iz brozge v stiskalnicah, ki silno stis= kajo,- iz platičev pa z vodo, ki polagoma izpere in izluži iz stanic sladkorni sok. V sladkorni pesi je do 96° „ sladkornega soka, do 4% Pa drugih snovi. V sladkornem soku samem, ki se je dobil iz pese, se nahaja 9— 17 °/ 0 sladkorja, 91—83% pa vode. Sladkorni sok se sedaj s pridejanim apnenim mlekom prekuha, nato pa skozi koščeno oglje pre= cedi in očisti. Z večkratnim oparivanjem in pre= cejanjem skozi koščeno oglje se potem zgosti do sladkorja samega, kateri se naposled izloči iz vode v zrnatih kristalih. To je presni, po barvi rjavkast sladkor. Iz njega se dobi, ako se le=ta zvari in še bolj očisti , kakor sneg beli, drobno zrnati stožcev ali očiščen (rafiniran) sladkor^ Pri tem čiščenju odpade neka brozgasto=sluz= trata sladkorna tvarina, kateri se pravi sirup. Iz zrnatega dela sirupovega dobivajo zrnati sladkor, iz sluznatega, ki je pa moral prej zavreti, vinski cvet ali špirit. Kandis=sladkor ali rumeni sladkor na nitih v lepih kristalih nastane, ako se v bakrenastih kotlih, ki se dado trdno pokriti, in v katerih so napete niti, ^egreje zgoščen sladkorni sok. Kristali se obesijo na niti, ki so jim opora. — Način, kako se dobiva in se sploh more dobiti iz sladkorne pese sladkor, poznamo šele^kakih 150 let. Največ sladkorne pese. se pridela na Češkem in Moravskem (torej na Ceho= slovaškem),- tam je tudi največ sladkornih tovaren/) 2. Sladkorni trst. Sladkorni trst je podoben našemu, ob potokih in ribnikih se nahajočem trstu, samo da je večji in močnejši. Debel je 3 — 5 cm, visok pa 3 — 5 m. Steblo, ali pravzaprav bilka je kolenčasta in nosi na vrhu veliko in gosto lat drobnega cvetja. V sredi ima debel stržen, ki je ves napolnjeni s slad* kornim sokom. Preden se bilke popolnoma razcvetejo, se razsekajo na kaka 2 m dolge kose, in če je treba, ogulijo listja. Kosi pridejo med vrteče se železne valjarje, kjer se iztisne iz njihovega stržena slad* korni sok, v katerem je 18 — 22% sladkorja. Da se kalni sok sčisti, se mu prilije apnenega mleka. Nadaljno postopanje s sokom je slično kakor *> V Jugoslaviji imajo ti*le kraji sladkorne tovarne: 1. Osjek, 2. Veliki Bečkerek, 3. Vrbas, 4. Červenka, 5. Ču= prija. kože, ako znoj nima neprijetnega duha. 7. enakomerna telesna toplina. 8. vesela narava. Ce se je kdo ožgal, daj na rano mrzlih ob= klgdkov, če opeklina ni prehuda. Mehur je treba spodaj odpreti, da voda iz rane odteče. Pri hudih opeklinah treba napraviti obliž ali „žavbo" iz lane= nega olja, jajčjega beljaka in kisle smetane. Ta ob= liž' se na dan dvakrat menja. Mrtvo ribo, ki še ni pokvarjena, torej užitna, spoznaš na ta način, da jo deneš v vodo. Ce se pogrezne na dno ali blizu dna, je dobra in nepokvarjena,- če pa plava po vrhu ali le prav malo potone, tedaj je izprijena in zdravju škodljiva. „ Kako obvaruješ drevesne kole pred tatovi. Cesto se prigodi, da hudobni ljudje populijo kole, ki smo jih dali mladim drevesom ob cestah ali na polju za oporo. Tem kradljivcem preprečiš njihovo započetje na ta način, da pri sajenju drevesa ~ ko si kol že močno zabil v zemljo — pribiješ na spodnjem koncu, )ejS> 3. zzakaj teče psiček okoli cerkve ? <’ES3iu ![05JO A35[J30 303U J35j '0JE2> 4. Kaj je to: Ti imaš, jaz imam, Bog pa nima? <'p}E.ig> 5. Smuk sem, smuk tja, pa vedno dobro čuva. Kaj je to? (■piUAEjnljjj ud ijedE^) 6. Kaj je v cerkvi odveč? (’ooiuzud psu Eipjjg) 7. Kaj pride črez vodo brez sence ? <'SE|q> 8. V gozdu je vsekano, domov prineseno, kuhano, pečeno, še ne pojedeno. <'isEqopj ud E>ppdg> 9. Sam veselja poskakujem, ljudi razveseljujem, da dostikrat postanem vroč, narobe trti sem v pomoč. <'[0>j 'qi[SO§ ud 5)og> 10. Posebnost številke 37. Ako pomnožiš 37 s 3 ali 6, 9, 12, 15, 18, 21, 24 in 27, dobiš za zmnožek število s tremi enakimi številkami ,■ vsota teh številk pa da število, ki si z njim pomnožil 37. N. pr. 37X3 =111, 1 + 1-X = 3 37X6 = 222, 2+2+2 = 6 37X18 = 666, 64-6+6 = 18 37X27 = 999, 9+9+9 = 27. 11. Računska igra. France pravi Tonetu: Misli si kakršnokoli šte= vilo! Odvzemi temu številu polovico! <13.) Zdaj pa odštej od dobljenega števila še ono, ki si si jo najprej mislil! Dobiš 3! Tone se čudi, kako je mogel France pogoditi ostalo število, ne da bi znal za ono število, ki si jo je Tone najprej mislil. France pa je to lahko pogodil. Ni mu bilo treba nič drugega, nego da je odvzel od onega števila, ki ga je dal pri* šteti, polovico. Če bi n. pr. rekel: Dodeni 16!, bi ostalo nazadnje 8. Poskušaj sam to umetnost in prepričal se boš, da se vedno ujema. Igre s šibicami. Odvzemi poleg ležečim 15im šibicam 3, a tako, ------■ da ostanejo trije kva= drati! Katere tri boš odvzel ? Odgovor: V drugem kvadratu zgoraj drugo, v spod* njem levem kvadratu, levo in spodnjo šibico. 12. a> b) Kako je mogoče narediti iz 9 šibic tri in pol ducata? Odgovor: 3 in' 6 <6 je pol ducata.) C> Tri šibice leže na mizi. Kako spraviš srednjo iz sredine, ne da bi se je dotaknil ? Odgovor: Vzemi eno zunaj ležečih šibic in jo položi poleg druge, zunaj ležeče 1 Kazalo. Stran 1. Zaspančkove sanje ...................... . 3 2. Izza mladih let........................................4 3. Dva brata . ...........................................9 4. Plačilo za usmiljenost................................11 5. Sveti Sava............................................13 6. Sveti Sava in dva bogatina............................17 7. Bajka o snegu. ................................20 8. Nezadovoljna snežinka............................... .21 9. Pravljica o Palčku....................... .... 23 10. Pes — človeku najzvestejša in vdana žival............29 11. Božično drevesce.....................................33 12. Pravljica o postanku peščene zemlje..................34 13. Sladkor............................................. 35 14. Pregovori, izreki, pametnice.........................41 15. Razne stvari.........................................42 16. Kratkočasnice........................................43 17. Za modre glave...................................... 45 □ t Natisnil V. Blanke v Ptuju. O C JI iQA- zbornika, toda z novim naslovom *Nova Zabavna knjižnica za mladino*. Tudi v tem novem zbor-niku hoče izdajatelj podati naši mladini primerne duševne hrane, kakršne ji je treba izven šolskega pouka: lepih naukov, zavitih v obliko kratkih pesmic ali mičnih povestic, pripovedk itd. Nadejam se, da mi mladinoljubi slovenski pri tein mojem podjetju ne vzkratijo svoje pomoči, marveč z razširjanjem med mladino in marljivim naročevanjem omogočijo obstanek podjetja. Priznan slov. literat, kateremu sem rokopis pričujočega 1. zvezka predložil pred tiskom v pregled, piše o delcu med drugim to-le: »Pisana raznovrstnost v tem zvezku prav ugodno vpliva na različne okuse otrok, če se smem tako izraziti. Za vsakega je nekaj, v poučnih črticah zlasti še za šolsko vporabo. Tako mislim, da se bo »Nova Zab. knj.c popolnoma dostojno vpeljala, saj ji je tudi stara gladila pot, ker je bila na dobrem glasu ... Prednost delca vidim tudi v tem, da veje iz njega domačnost, ki je precej izginila iz naše mladinske knjige, seveda na škodo iste ...« M SaSm #t;~:; .... P. n. mladinoljube, ki prejmejo 'ezek N. Z. knj, na blagohotni ogle, im, da mi odpadajoče denarne zn Ijejo čim najprej po pridejanih rabe 1. zvez pravi nekje: »Boi mladih ljudi, ki ml šljujejo; večjo jim zlate delili Izdajatelj mejo posla te v o nimajo vpo- razpeča Slomšek dobrotnikom orni- kakor da bi ' ■ Zab. knjižnice. Domoznanski oddelek NOVA ZABAVNA /1 35386/1 886.3-32 0212883 COBISS o (Prosim, «jinui» nvu trnje airuru ur uku:) KNJIŽNICA IVANA POTRČA PTUJ